Tukaj bodo objavljene pesmi iz vseh predalov prostih poljan. Seveda samo tiste, ki ne “padejo” med sonete ali rubaje.

Za pokušino sem zbral vse pesmi iz predala “klepet1″. Bomo videli, kako gre? Priporočam se za komentarje in nasvete ki jih lahko pustite v “klepet4″. Hvala!

Preproste

prostepoljane
28.06.2008 ob 21:53

Nagajivkin prvi komentar sem preslikal tudi sem, v klepetalnico. (bin)
Bin! (ob 05.33 h)
Dobro jutro dragi “cimer”!
Pozdravljen nov “čarobni svet”…
kot bi prebudila se, na primer,
vanj, ki v mavrični je lok vpet.
Si res prijetno presenetil,
odprl okno v srenjski blog,
pesmim prvo iskrico zanetil -
da plamen grel bi naokrog.
Naj bodo dobrodošli vsi poeti,
dobrohotne družbe zbrane,
da skup’ svobodno poleteti
zmogli preko proste bi poljane.

bin
28.06.2008 ob 21:59
Komur beseda več kot skupek črk pomeni,
komur izpoved ni vesoljni greh,
kdor jasno misel bolj od klobase ceni,
temu je namenjen blog za jok in smeh!

~ nagajivka ~
28.06.2008 ob 22:41

ČE OD PREDROBNIH ČRK BOLIJO ÚČI
NA TASTATURI STISNI CTRL-ne shift !
NA MIŠKI GOR, DOL, SCROLL ZASUČI,
Z BINOM IŠČEVA ŠE PRAVI GRIFT …

bin
28.06.2008 ob 22:43

Še tukaj bom zalepil, kar sem Commonsenseju v opravičilo na njegovem blogu pustil.
Živel je kmet, je polje imel,
globoko preorano,
na njem sadil in plel in žel,
je skrbno, neugnano!
Pospravil že je prvi sad,
ki bil mu je v veselje,
ko mu naenkrat »zoduzad«,
prišel je sosed v zelje.
Zasadil je, ne da bi rabil,
na polje isto cvetje,
metulje k sebi je privabil,
ptic prelepo petje.
Kaj naj sosedu zdaj poreče?
Naj se z njim prepira?
Želi mu, da se v peklu peče?
Naj živega odira?
Ptica ima pač svoja pota!
Le tam se bo vgnezdila,
kjer ji prijetna bo toplota,
ljubezni, v gnezdo lila.
Zasadimo torej svoja polja,
da bo na njih ljubezen,
in mir in smeh in dobra volja,
in preudarek trezen!

porednica
28.06.2008 ob 23:02

Želim, da poljane imajo ptice in njihova krila
in, da se bodo rimanja tukaj pustila
tudi kakšnemu siromaku,
ki pač ni dorasel vašemu koraku.

~ nagajivka ~
28.06.2008 ob 23:28

Hvala za spodbudne želje,
glasbo in čestitke,
naj tu odslej se rima melje,
v slogi, mimo bitke.

bin
28.06.2008 ob 23:29

Visoko nad obzorjem orel kroži,
v krošnji hrasta šoja se ustavi,
v grmovju kos, se bratu kosu toži,
prepelica pa gnezdi v travi.
Kdo je ptica, bolj od druge?
Komu gre vesoljna slava?
Komu medalja za zasluge,
kdo je glavna ptičja glava?
Ptič je, kdor visoko leta,
kdor ima prelepo perje,
kdor nam lepe pesmi spleta,
kdor nam dobra jajca “serje”!
Zato porednica, s ponosom,
svojo vlogo tu opravljaj,
če kdo preveč bo migal z nosom,
po njem se “vžgat” ne obotavljaj!

~ nagajivka ~
28.06.2008 ob 23:39

Oho, se Bin je razpištolil,
že na prvi “krstni” dan,
napotek nam pod nos pomolil :
“z bojevitostjo na plan”!!
Heh, mislim, Bin, da kmalu
se bova midva preselila
in že v pljuvalniškem predalu
z užitkom žolč iz sebe lila ??

boakonstruktor
29.06.2008 ob 10:16

Enkraten, prepoznaven slog,
najboljši daleč naokrog,
nikoli niti malo tog -
to je lahko le vajin blog!

~ nagajivka ~
29.06.2008 ob 13:40

Hvala Boa!
Poslej naj tvoj sarkazem,
ta teren si označuje
in na hitro, kot orgazem,
nam modrosti razpečuje.
Draga, konstruktivno
naj zdaj tebe potolažim,
veš, razmišljam jaz aktivno,
k’ter blogo_slog naj uporabim.
Se že s cimrom dogovarjam,
k’ je to obliko zasnoval,
a že ga nagovarjam,
da bi drug’ design izbral.
Lepo, da si po času
ti se dolgem oglasila,
kot, da si se po Parnasu,
v kakšno luknjo temno skrila?
Le pridi, Boa, kmalu spet,
to naš je skupni blog,
kjer sproščeno bode vsak poet,
oblikoval svoj slog.

boakonstruktor
29.06.2008 ob 14:49

Saj iskreno obžalujem,
da bolj malo rime kujem.
Ampak kliče tudi delo,
ki je pa že manj veselo.
Ko premor bom naredila,
se bom – sik! spet oglasila.

~ nagajivka ~
29.06.2008 ob 15:07

O, bitje ti marljivo,
ki garaš v tem poletju,
a ni čas, da bolj igrivo,
prepustiš se preživetju ?
Ko praviš, da je delo,
ki kliče kot dolžnost,
na žalost manj veselo,
povzroča ti bridkost?
Kar pavzo si vzami,
da nam ne pregoriš,
naj rima te premami,
le glej, da ne zaspiš.

boakonstruktor
29.06.2008 ob 16:49

Glavno švicanje je mimo,
evo, spet je čas za rimo!
Pravkar delo sem končala
in dovolj se nagarala.
Sveže, hladno – prava stvar!
Narava res je božji dar:
čisto malo še počakam,
potlej v hosto odkorakam.

~ nagajivka ~
29.06.2008 ob 17:01

Evo, že me Bin
kar aktivno ignorira,
se okol’ potika ta fakin,
namest’, da sem priparadira.
Že gradi se znova piramidna sila,
ki ga bo, morda,
na te poljane izvabila,
vem, sem neučakana za dva,
a nov “template” bi rada uredila !
Danes imam čas, pa še ustvarjat se mi da !
A brez soglasja,
ničesar zganjala ne bom,
ker res nisem tako žlehtno-pasja,
da ta nov pesniški bi blog silila v polom.
Binov čakam blagoslov, “umiram od dolgočasja” !

~ nagajivka ~
29.06.2008 ob 17:09

Boa, bod’ pozdravljena,
dovolj si v delu švicala!
Zdaj, upam, si pripravljena,
da s strupom nas boš špricala.
V hosto pa nikar ne hodi,
menda živi tam hudi volk,
te ne rešijo ne sik, ne vbodi,
niti vpitje, še manj molk.

bin
29.06.2008 ob 17:32

Bin, pa blagoslov?
Ta komunist, po srcu, duši?
Prej star´mu dedu zrasel zob bo nov,
prej močerad prilezel ven bo v hudi suši,
Kot si bom vzel pravico, ki mi ne pripada, dovoliti.
Kdo sem?
Čemu na svetu?
Le kako naj vem,
kdo je kdo, v duetu?
Kdo naj komu da soglasje?

bin
29.06.2008 ob 17:46

Kaj pomeni ženska roka?
Nežna duša, jezik trd!
Jama do pekla globoka,
ona lepa, jaz pa grd!
Komaj, da se dotaknila,
najinega je zavetja,
že iz njega veje mila,
nežna sapica poletja.
“To mi deli”, nagajivka!
Spusti dušo na poljane,
tu že vse veselo čivka,
poje pesmice ubrane.

~ nagajivka ~
29.06.2008 ob 17:47

#16 – Bin!
Pa vendar si mi žegen dal,
da dizajn sem spremenila,
kar pravično je in prav,
brez tebe res si ne bi dovolila.
Zdaj povej, če te kaj moti,
da commonsensev razpoznavni znak,
izbrala sem, imaš kaj proti?
blogo_slog je ta veljak!

~ nagajivka ~
29.06.2008 ob 17:55

#17 Bin,
Danes malo se izživljam,
od vzhičenja sem čisto preč,
rojstvo bloga še preživljam,
z jezikom ostrim, prava reč,
a v dušci blago podoživljam,
vse kar zgleda kakor meč.

bin
29.06.2008 ob 18:17

Mar ni dovolj ti vsa pohvala,
moj vzhičeni hip hip hura,
bo tudi tukaj ista štala,
da le šef je, ki velja?
Dobila sva le eno platno
in dvoje škarij, joj prejoj,
dejanje noro in potratno,
ali nove družbe soj?
Raztegni platno, kroj zariši,
kakor ti srce veleva,
ne kot mačka, ne kot miši,
kot prijatelja se zreva!

bin
29.06.2008 ob 23:46

Je utrudljivo, tole delo,
vsaj tako se včasih zdi,
nagajivko je že “vzelo”,
zdaj verjetno sladko spi?

~ nagajivka ~
30.06.2008 ob 00:12

#21, Bin, heh, ne…
obiske smo imeli,
igrale so kitare,
smo ubrano peli,
pesmi dobre, stare.
Prevzame nostalgija
me ob prijetnih zvokih,
ki mi jih kompanija,
prinaša po obrokih.

VILINČEK
30.06.2008 ob 15:56

Minil je le teden dni,
v novo smer se svet vrti.
Le kako ga dohitet?
Nič ne vem? Le kje začet?
Pa vam pošljem le pozdrav,
s sončnih plaž in morskih trav,
sinjih valčkov, iskrih pen.
vam podarja jih BOHEM.

VILINČEK
30.06.2008 ob 16:12

Berem, berem…
diham zrak,
ki poživlja
moj korak.
Dobra volja
se kalim
ko se toku
prepustim.

nagajivka
30.06.2008 ob 16:23

Hejj Vilinka sem vesela,
da si na poljane priletela!
Hvala ti za lep pozdrav,
tvoj pridih nam pride prav!
Še kaj pridi na obisk,
uravnavat nam pritisk.

VILINČEK
30.06.2008 ob 16:23

So vmes me zmotili,
pa delam napake.
zato se oproščam
za prve korake.

nagajivka
30.06.2008 ob 16:27

Vilinc,
nikar se ne obremenjuj,
ti kar veselo stihe kuj,
evo, bodem jaz tvoj lektor,
slovničnih pravil detektor.

VILINČEK
30.06.2008 ob 17:07

Žal mi rima ni več dana,
že preganjajo me vstran.
A v jutro že zarana,
zaželim vam sončen dan.

bin
30.06.2008 ob 19:02

Debele kaplje z lica ji drsijo,
v globokem vdihu prsi vztrepetajo,
med prsti dolgi ji lasje polzijo,
kotički ustnic rahlo trepetajo.
Ne, to ni danes, to so le spomini!
Na neko zgodbo, polno hrepenenja,
zgodbo, ki življenje jo začini,
z veliko sreče, radosti, trpljenja.
Prihaja čas, spet ta prizor bom gledal.
Najdražjo, in sinje obzorje.
Saj ne veste, kaj bi rad povedal?
Jutri zjutraj, greva spet na morje!

nagajivka
30.06.2008 ob 22:08

Waw, Bin,
tvoj spomin,
poletno vroč
in sijoč,
še živi,
do teh dni
in kar nosi,
kar nam trosi,
še v nas budi,
spomin na … tiste dni!
Lepo!
Maksi uživajta vidvá,
tam ob morju-kar se da,
obudita, osvežita,
vse kar v sebi nosita!

porednica
30.06.2008 ob 23:03

Gospod bin,
meni ljubi fakin,
z brki ali brez
in seveda brez obvez,
imejta se lepo
naj modro bo nebo,
in polno vetra v jadra,
kamorkoli ladja že zajadra.
Vilinica ti uživaj in plavaj
morski zrak, sonce in slano morje,
vsak večer poglej to širno obzorje,
ob zvoku valov se uspavaj.
Nagajivka moja draga
ostali sva sami za vraga,
ampak kjub moji slabi rimi
sva eni dobri štimi.

VILINČEK
1.07.2008 ob 10:20

Ste poslali me na morje?
Res odjadrala bi tja.
Tam kjer voda in obzorje
v žarkih se dotikata.
A je moj dopust že mimo,
od nedelje sem doma.
Sreča se nasmiha BINU.
jo želim mu iz srca

~ nagajivka ~
1.07.2008 ob 13:25

Mi trije smo najboljši par?
Nekako treba je začeti!
Poete vabim na oltar,
je v zborčku lepše peti!
Vilinka si je odpočila
in v morju čofotala,
elana polna se vrnila,
zdaj še nam ga bode dala.
Jaz pa skor’ na “škrge diham”,
že me vleče, vabi morje,
preddopustniško sopiham,
v glavi same vroče štorije.

VILINČEK
1.07.2008 ob 16:19

Malo še vas zanemarjam,
ne dohajam še vsega.
Vsem mogočim se ukvarjam,
še pod vtisi sem morja.
Vse bi rada obiskala,
ki svetlili so mi dan.
Pa preširna je obala,
pa sem tukaj in spet tam.
A se željam pridružujem,
da bi zborček tu nastal.
Preden kuhat odpotujem,
še pošiljam lep pozdrav

~ nagajivka ~
1.07.2008 ob 18:11

Kar počasi se Vilinka,
na realo adaptiraj,
nam kot morska potepinka,
kaj poletnega pričaraj…
Pod valove morske pene,
si potunkala glavó,
si mar srečala sirene?
Povej nam kakšno zgodbico…

mijau
1.07.2008 ob 18:49

Nagajivka mi očita,
da se ne javljam na klepet,
a jaz, buča zabita,
pišem verze v “zdravo svet”.
So preširne te poljane -
jaz sem tule kar zgubljen.
Malu tu, malo tam kane -
saj ne vem več, kam naj grem.

~ nagajivka ~
1.07.2008 ob 20:34

Dragi Mijau, kar tu ostani,
tukaj rimarji smo zbrani.
Da ustrežeš našim muham,
naj še kavo ti zdaj skuham?

VILINČEK
1.07.2008 ob 21:37

NAGAJIVKA.
Če sem srečala sirene,
žal le tiste od rešilca.
V trenutku te zadene,
in pretresejo se krilca.
Je zaplavala k usodi?
Vem, le to, da ni več živa.
Ji zastal utrip je vodi?
V miru ženska naj počiva.
Slišala sem potlej zgodbo,
ji nek fant je šel pomagat.
A je zdravstvo dalo sodbo,
da ni vredno se zalagat.

VILINČEK
1.07.2008 ob 21:47

Obljubim, da bom bolj vesela,
še jaz MIJAU bom zapela.
Da preda se naši hrani,
in ostane tu med nami.
Vidim, da ti rima teče,
gladko čisto in brez zmede.
Da si maček svoje sreče,
ki nam nežno mehko prede.

VILINČEK
1.07.2008 ob 21:59

Kar v mačka sem te prekrstila.
A bil kriv za to je tvoj “MIJAU”
Upam, da bo tvoja volja mila,
ker moj duh, je včasih zaletav.

~ nagajivka ~
1.07.2008 ob 22:06

Vilinček, 40#
Hja, takšno je življenje.
Včasih nam veselo maha,
včas’ dotakne nas trpljenje,
amplituda niha brez predaha.
Za izpoved tvojo hvala,
noč vzela je gospo,
sled pa njena bo ostala,
odnos se nov rodi s temó…
(Za tiste, ki ostajajo za njo …)

~ nagajivka ~
1.07.2008 ob 22:13

#41 & 42
Naš Mijau je maček pravi,
predenje mu je v naravi,
rad ima, če ga pobožaš,
da le koga ne ogrožaš!
Mijau je občutljiv mačkon,
sploh ni tipičen škorpijon,
dobrohoten in prijazen,
le premalo rima nam – za kazen?

boakonstruktor
2.07.2008 ob 00:01

Boa vsem
za lahko noč
pošilja še
en stiskec vroč!

~ nagajivka ~
2.07.2008 ob 06:11

#45
Porednica nam draga,
je noč bila spokojna,
od dobrih misli blaga,
od lepih sanj opojna.
#46
Boi pa
za dober dan
pošiljam
en objem skesan,
da še Mijau
bo lažje spal,
da več ne bo
me kaznoval.
(v pljuvalniku, na primer)

Prav vsem,
pa na tej strani,
v tej družbi naši zbrani,
jezikavka ~ dobro vam jutro želi,
naj glasba vas tale prav nežno zbudi.

mijau
2.07.2008 ob 06:59

Jaz bolj otrok sem narave,
zato ne pijem prave kave,
ne kadim, se ne drogiram,
nad pijanci se nerviram.
Mladec nisem več zelen.
Da več bi pisal, sem prelen.

~ nagajivka ~
2.07.2008 ob 07:45

Mijau!
Ker ne piješ kave,
nizek ‘maš pritisk
in kot otrok narave,
rad prideš na obisk.
Si zvišaš malo tlak,
za nas tud’ poskrbiš,
rime rolaš kot tobak
in nikoli ne vzkipiš?
Mladec nisi več zelen,
krokodilčki so zeleni!
A tvoj duh je potešen,
ko v očeh so prebujeni.

boakonstruktor
2.07.2008 ob 09:29

Mijau alternativni
paše k boi konstruktivni!

mijau
2.07.2008 ob 10:55

Kolikor sebe poznam,
ni me povedati sram,
da imam tudi kakšno napako:
Včasih v jajcu iščem dlako,
nisem dovolj potrpežljiv
in občasno sem tudi vzkipljiv.
To ne pomeni, da nisem klasa,
a za dobre lastnosti naštevati nimam časa.

VILINČEK
2.07.2008 ob 11:31

Samo pozdrav,
in že brzim.
Vas kaj kasneje,
še vlovim.
Dotlej pa zaželim
prav vsem lep dan
naj srečen bo
in nasmejan.

boakonstruktor
2.07.2008 ob 13:23

Naš vrli Mijau
je tukaj priznal:
“Sem pod kožo krvav!”
To je pošteno,
nič narejeno,
priznanje iskreno!

~ nagajivka ~
2.07.2008 ob 14:23

#51
Hejj, hvala vrli Mijau,
dobro idejo si mi dal:
Tu odpirajo se posti.
Kaj, če zate enega odprem?
Da našteval boš lastnosti
dobre svoje – niet problem!
To najdaljši bi, po moje,
post bil blogo_zgodovine,
če še mi naštevali bi tvoje
prvoklasne vse vrline.

~ nagajivka ~
2.07.2008 ob 14:29

#52
Res je, Boa,
Mijau je ta,
pokončna hoja
vedrega.

VILINČEK
2.07.2008 ob 15:23

le preizkušam, če zadeva deluje,
pa rime natresem, kar tja v tri dni.
Vilinček prav rad tu gostuje
naj splet ta še bolj zaživi.

VILINČEK
3.07.2008 ob 09:02

Briši, briši tole zmedo,
se ponavljam, kakor lajna.
Sem preveč nasula v skledo
Se oproščam, ker sem vstrajna
So mi javili s Siola,
da le šlo je za napako,
pa sistemska me kontrola,
kar dela je med spako.

~ nagajivka ~
3.07.2008 ob 18:07

Hejj, Vilinček
jaz pa nisem
s pojasnili
zadovoljna.
Nasul Adminček
mi je pisem
z navodili
“iz vesolja”?
Spet poslala
sem nazaj,
mu s vprašanji
zatežila,
da b’ dognala
kaj je zdaj,
prave vzroke
bi odkrila.
Pravi, da se
registriraj,
da ne označi te
kot spam,
vmes pa v miru
komentiraj,
če se usmili
te program?
Zdaj spet čakam,
da pove mi,
par detajlov
razloži,
vmes, ko v potu
se namakam…
danes dela
imam za tri!

porednica
3.07.2008 ob 22:35

Nagajivka mašina je le mašina
toda mi smo le ena skupina,
da lahko rečeš k… gleda tebe stroj
nas zanima prostih poljan razvoj.
Vročina je naredila malo škode
in vsak išče izvir hladne vode,
so sive celice na dopustu
možgani pa na strmem spustu.

~ nagajivka ~
4.07.2008 ob 00:58

Porednica
Res ne zanima me mašinoslovje,
le kolikor je nuja za blogovje,
bolj zanima me izrazoslovje.
Vsebine tiste, ki sprosté,
ki možgane, dušo in srce,
še česa novega naučé.
Blog je dobro pomagalo,
samospoznavalno je zrcalo,
naših misli, čutov ogledalo.
Napev vsake pisane besede,
umirjenosti polne ali zmede,
nas na neko novo pot privede.

VILINČEK
4.07.2008 ob 13:06

Me glasba vedno vleče k sebi,
S Queen-i se je dan rojeval.
prinese tiste iskrice v tebi
Ne moreš vstran. Še ti bi rad prepeval
Beseda danes je bolj kratka.
Me žal zdaj služba že lovi.
Nerada bi bila le sladka.
pa vendar, vikend lep naj poleti

~ nagajivka ~
4.07.2008 ob 23:04

Glasba vleče
nas v čas,
preobleče
zvoke v nas.
Zvok je misel
ki se s čuti,
zlije v smisel,
da peruti.
Krila v letu
razprostrem,
v nje poletu
je objem.
Zven objema
moj obstoj,
me prežema
kot opoj.
Je opojnost
v smereh,
nje ubranost
po poteh.
Pot, ki vodi
me v daljavo,
nasmeh povrne
mi sanjavo.
Vse je glasba,
vse je zvok,
preobrazba,
epilog.
Zvabi me
na potovanje,
pogled pokloni
nove sanje.

mijau
5.07.2008 ob 07:14

Ker smo gusarji ta pravi,
s prijatelji smo šli po Dravi:
čolna dva in štiri vesla
in, seveda, štiri tesla.
Pijačo smo imeli s sabo
(vreme tudi ni bilo slabo -
sonce je kar dobro peklo),
potovanje pa se je vleklo.
Pet ur trajala je rajža,
ko nam je pošla korajža.
S čolna sem se spravil ven,
le po eni strani opečen.
Zdaj si opekline mažem,
rdeče-bele noge kažem.
Moja de: “Saj se mi smiliš,
a le kaj na plovbo siliš?”

VILINČEK
5.07.2008 ob 14:01

Draga NAGAJIVKA:
Krasna pesem glasbe veje
še jaz zlezem pod odeje
SE ovijem z melodijo
naj utripi zaživijo

Slišim te… tvoj neži glas, igra z angeli nocoj;
pod milino tihe glasbe, srkam magični napoj,
ki po stezah čustev,vodi do nebeških vrat srca;
med solzami tenkočutnih strun,prelivaš se z menoj,
ko plešem z nočnimi metulji,bisernih kristalov;
kakor bi svetleče iskrice, se dvigale v nebroj,
tako me nese spev neba, v večnost harmonije…
da za trenutek bi ujela, se v blaženi spokoj
in v zvezdah zagorela, v neskončni melodiji,
kjer v brezčasju širnega obzorja,pluje žarek tvoj…
kot ptica k soncu bi letela in šepetala v noč:
Slišim te…tvoj nežni glas igra z angeli nocoj…

VILINČEK
5.07.2008 ob 14:28

Mijau zapisal je o reki,
ki je tudi meni blizu.
Skočim vanjo kar v obleki,
se pridružim rimam v nizu…
A na drugi strani Drave.
mala rečica se zvija.
Tam del moje je narave,
v njej se skriva poezija.
Nje ime tako velelva,
Mar se zlila v njo je pesem.
Že se “pesnica” ogreva,
da obraz ne bo preresen.

Katera reka je to?

mijau
5.07.2008 ob 16:00

Pesnica je meni znana.
Tam sem se precej namučil
(to bila so leta rana),
da sem se plavati naučil.
A Pesnica se dolgo vije,
ko čez mejo je postala naša.
Kje dom je tiste poezije,
ki jo Vilinčica razglaša?

~ nagajivka ~
5.07.2008 ob 18:32

Mijau veslač je pravi, resen,
voda dobro nanj vpliva,
v ritmu spisal nam je pesem,
zgodba v njej je zanimiva.
Spuščal se je dol po Dravi,
med tokovi manevriral,
v čolnu gusarji ta pravi,
prav nihče se ni nerviral.
Žal mu je, da je pozabil
ščitni faktor plus deset,
1/2 sebe soncu je nastavil
zdaj ga peče za znoret.
Na srečo ga najdražja vila
nežno z jogurtom masira,
davno mu je obljubila,
v dobrem, zlem, ga zdaj podpira.

~ nagajivka ~
5.07.2008 ob 18:46

Vilinček magično odkrije
zgrete glasbe vodni vir,
k reki Pesnici zavije,
dušni poteši si mir.
Košček pravljice natresla
si še semkaj, na to stran,
barve mavrične prinesla,
ritem tvoj je zmer’ ubran.
Za “secret garden” tebi hvala,
z glasbo si še nas ogrela,
instrumentalno si izbrala,
s krili violin letela.
Glasba tvoja je vrlina
skoz katero se izraziš,
glose tvoje pa milina,
z vedrino svojo nas oplaziš.

~ nagajivka ~
5.07.2008 ob 18:58

Jaz pa dan sem ta prežvela
tam ob sinjem, toplem morju,
s soncem vročim sem gorela,
galebe štela na obzorju.
Pa na glavo sem skakála
in se tunkala do dna,
se z nogo boso dotikvála
meni ljubega morjá.
Zdaj bom lažje tu se pasla
preden pojdem na oddih,
v morski klimi gor sem rasla,
morje zame je navdih.

VILINČEK
6.07.2008 ob 03:43

Hvala za rime,
in plavajoči nasmeh.
življenje pač teče
po skrivnih poteh.
Je Pesnica reka,
ob njej je moj kraj.
Je polno spominov
če se vrnem nazaj.
Sem drsala, plavala
večkrat ribila v njej,
Rezljala piščali,
iz vrbovih vej.
Učila življenja,
spomin na očeta.
Na moje sosede,
na vsa tista leta.
Ko vsak dan v naravo,
so nas gnali izzivi.
v njenih svetovih
si dušo pojili.

VILINČEK
6.07.2008 ob 14:08

Pošiljam pozdrave,
ker to mi je v krvi.
Odhajam v dolino
loviti postrvi.

mijau
6.07.2008 ob 15:32

A je to mogoče
dolina Soče?

~ nagajivka ~
6.07.2008 ob 18:20

Postrvi je lovila???
Kam, hejj, le kam
jo danes je mahnila
ta Vila naša mila?
V “pesniško dolino”?
Kjer se reka njena vije?
Kjer dušni mir si najde,
kjer izvir je poezije?
Poglej si Mijau “ciganke”,
kako navihano
zastavlja nam uganke,
z avtogramom indijanke?

vlatka
6.07.2008 ob 22:36

O, vidi, vidi,
nova stran se je odprla,
čeprav vem zanjo,
me ni mikalo,
da bi vanjo zrla.
Rimati ne znam,
pišem bedarije,
če kaj rečem,
se kdo pojavi in
me privije.
A danes se ne dam.
Rečeno je, da je “klepet”
za vsakega obet,
da kaj napiše,
spacka ali nariše.
Zato grem v svojo smer,
in naj bo brez zamer,
če sem ne pišem,
da koga ne opečem.
Aja, in kaj bi sedaj
sploh dejala?
Pred kratkim bil je mlaj,
a ni, da bi se smejala.
Življenje vozi svojo pot
in marsikdo zavit
od svojih zmot,
živi s sanjami ovit.
Pravim vam, res ne znam
rimati za vsako ceno,
a če rečem vam,
da je megleno,
potem tako vidijo
moje oči.
In dokler se ne zbistri,
me tudi tukaj ni,
saj res ne znam,
kar bi vaše
srce si poželelo.

~ nagajivka ~
6.07.2008 ob 23:07

Hejj, Vlatka!
Končno si se oglasila
in prišla poklepetat,
blog si ta “blagoslovila”,
nehala boš cepetat??
Praviš, da te megla moti
in, da ti nagaja mlaj,
ti jasnino bi ob poti
luno polno, ves čas, kaj??
Le še pridi ti kaj spesnit,
kadar bo ti do klepeta,
tu ne mislimo se zresnit,
sred’ čvekaškega planeta.
Osmici dve-simbol Saturna
prav na tebe sta čakali,
je devetka hitra, urna,
ti ustrelila srečo v kali!

VILINČEK
7.07.2008 ob 01:48

Sem znova prišla do teh vrat.
Kjer moja se duša nasmeje.
S postrvmi tešila sem glad,
kjer VINETUJA doline duh veje.
Če kdo se bo tja še pognal,
ime ji res tako pristaja.
Zato indijanski pozdrav.
Vilinček pač malo nagaja

mijau
7.07.2008 ob 08:22

Tam, kjer potok Skralska teče,
brunarica je zgrajena.
“Dolina Winettu” se ji reče
(V imenu napaka je storjena).
A v postrvih ni napake,
ko jih postavijo na mizo;
zaslužijo si hvale vsake:
vsak si je prste še polizo.
Od Majšperka proti Rogatcu,
kraju se reče Zgornj Sveča.
Pred mostom tabla kaže levo,
tam gurmane čaka sreča.

VILINČEK
7.07.2008 ob 09:52

Potem sem jaz, kot tisti Mujo:
ki mi pravi: “PIŠI KAKO GOVORIŠ”
da čez vsako besedo tujo,
naredila en velik bi križ

~ nagajivka ~
7.07.2008 ob 13:18

Kot za blogerski ves svet,
tudi zate tu velja,
dobrodošla na klepet,
v skladu volje in želja.
@ Vilinka;
Tvoj stih je v veselje,
polepšaš nam dan,
krasiš to pročelje
nam prostih poljan.
Praviš:
“lepo mi bodite”
na SOVJI tej strani,
res sove tu skrite
in čuki smo zbrani ???

————————————————-
Mijau poznavalec
je geografije,
če pišeš “na palec”,
ti stke litanije.
Ne moreš na finto
nikol’ ga ulovit,
pobarvan je s tinto,
iskri kot karbid.

VILINČEK
7.07.2008 ob 14:40

Pišem in pišem,
in delam napake
hitim skozi dan
pa me tepejo kvake.
Med SVOJIM in SOVJIM
je velika razlika
pač v glavi je zmeda,
pa mi nekaj skovika.

VILINČEK
7.07.2008 ob 14:50

A smeh je pol zdravja.
moj duh mi veleva.
Še koga okužim??? (razkužim)???
naj ta ne sameva.
Četudi so krivi,
prehitri le prsti.
In vsaka se druga,
mi rima po vrsti.
A kot sem že rekla,
je glava pač trda.
Namesto medice,
namažem vam strda.
Se malo sprijema
in ves se že grudi,
a vodi me vnema,
Vilinček se trudi

VILINČEK
7.07.2008 ob 15:00

Je lajtunga dolga,
a to vse že veste.
Nekje nad oblaki,
se vijejo ceste.
Hvala za glasbo,
ji prisluhnem zvečer,
Da “Eros” popelje,
v sanjavo me smer.

~ nagajivka ~
7.07.2008 ob 16:22

Jezoš, Vilinka nena zaj biti
tak’ fejst samokritike polna.
Iz napače je vredi štos narditi,
čuj, rime so tvoje mehke kak volna!

————————————————-
Sem vedela, da ti bo Eros všeč!
“Se basstase una bella canzone?”
se sprašuje Ramazzoti,
ker ve, da pesmic na milione,
se rojeva in bohoti.
A glasbe nikdar ni preveč,
vsak si svojo štimo ubere,
nje počutju ton zveneč
primerno muziko izbere.

~ nagajivka ~
7.07.2008 ob 17:47

Porednica, če hočeš biti
tudi ti v tej blogroli,
treba nekaj bo ukreniti:
ne razmišljat gori, doli.
Kaj, ko blog bi svoj imela,
zgodbe svoje nam delila,
če prav kmal’ ne boš začela,
boš spomine pozabila!

~ nagajivka ~
7.07.2008 ob 20:01

Mijau! (na mojo #105)
Pa to je hec, lepo te prosim,
ki je daleč od resnice,
take, ki jo v sebi nosim,
nena delaj mi krivice!
Mijau je nežna dušca blaga,
a, ko je treba – zarohni,
da je uravnana njega vaga,
čivkajo že ptički vsi!

~ nagajivka ~
7.07.2008 ob 20:26

Prekrili modro so nebo
oblaki temni, vse je tmurno,
že grmi, se vsulo bo,
nevihtni bliža se nocturno?

VILINČEK
8.07.2008 ob 11:50

Ne bom klepetala,
mi danes ni dano,
Zato bom poslala,
čez prosto poljano,
le tople objeme
in še kakšen pozdrav.
Da poln radostne vneme,
bi se dan prepoznal.

~ nagajivka ~
8.07.2008 ob 15:05

Boa dela še naprej,
mora, ve, da nima kej,
saj, če bi namest’ dežja,
cekini padali z neba,
vse drugač’ bi blo poslej.
A nikar se ne frustriraj,
ti kar v miru sproduciraj
kar je treba za prež’vetje,
pa četudi je poletje,
le uspešno konstruiraj.
Vsi na istem smo kot ti,
vsak po svoje se bori,
da nekak’ se preskrbimo,
to življenje preživimo,
da le smisel v nas živi.
Hvala, da si se oglasila
in nam svojo sled pustila,
danes nisi sikala,
v prozi si nam štrikala
na rimo pa kar pozabila?
——————————–
A Vilinček tudi dela
nima časa za klepet,
ravno fajn se je ogrela,
posel že jo kliče spet,
pred compom ji ne da sedet!
Tudi teb’ Vilinček hvala,
da prihajaš na to stran,
polno verzov si natkala,
čutnosti nasula v dlan,
z nasmehom nam polepšaš dan!

vlatka
8.07.2008 ob 22:04

nagajivka, vilinčica, mijau;
ker danes mi to “pride” prau,
in gre z mano vštric,
naj povem vam tale vic,
tukaj in sedaj.
Moški za zrno se je imel,
zato je k doktorju odšel,
da ga je pozdravil,
ga v red nazaj je spravil.
Pa odpravi se možak iz ambulante,
se prestrašen takoj nazaj obrne,
ker srečal je piščanca,
pa doktorja seveda vpraša:
ali pišče ve, da nisem zrno?
Ni ne belo in ne črno,
a vic me je tako nasmejal,
da mi je polepšal dan.
Zato ga želim polepšati tudi vam.
Želim vam smeha, smeha in še smeha,
naj se lepo nikdar ne neha.

~ nagajivka ~
8.07.2008 ob 23:40

Sveže nebo oprano je sivih kopren,
naj sanje vas nežno zazibljejo v sen.

VILINČEK
9.07.2008 ob 03:24

Je nočna že ura,
a, pojem iz dura.
Ker tale sem vrata
si znova odprla.
Bi šla pod odejo?
Ne. Sedem na vejo.
da žarke iz zlata
bi v jutro uzrla.
Pobrišem vse mole,
zapišem patrole:
Da šlo bi veselje,
nam vedno na roko.
Prebrala sem Vlatko.
Ji rima gre gladko,
ki s štosom namelje
iz zrnja nam moko
Skoz rimska kolesa,
iz vica v nebesa,
se zakadilo,
je z njenega mlina.
Ker tam NAGAJIVA,
prav nič ne počiva
Brez vsakega greha,
že peče nam kruha.
Bo znjim nas gostila,
nikogar spustila.
Čeprav se mi zeha :) ))
ta vonj se že duha.

VILINČEK
9.07.2008 ob 03:34

In ni s “šosom”, ampak s štosom.
A kaj si moram, če več z nosom.
kot z očmi razdajam se vonjavam.
Morda pa spim. Le kaj še tu postavam?

~ nagajivka ~
9.07.2008 ob 07:22

Joooj, Vilinček!
Kdaj ti sploh spiš?
Sred’ noči nam rimaš,
zjutraj zgodaj se zbudiš?
Povej, dragi naš bohem,
kaj tebi spati ne pusti,
ko pesniš tu veselo,
že zadnji dve noči?
A je lunca kriva?
Kakšen drug planet?
Da nam ne boš zbolela,
mi bi radi tebe vidli spet!
So vedre in vesele pesmi,
ki si nam jih davi stkala
za posrečene te rime
pa ti rečem hvala!
Malo se mi že mudi,
dnevu temu v objem,
zaželim še dobro jutro,
pa pomaham ti in grem!

mijau
9.07.2008 ob 07:59

Zdravniki mnogi so iskali
zame pravo diagnozo.
Evo, kaj so zapisali:
prvi, da imam tuberkulozo,
drugi sumi na artritis,
tretji pravi, da je lumbago,
četrti napisal je – kolitis,
peti, da imam le zgago…
Ker si niso vsi edini
in ne vedo več, kaj je krivo,
naj gredo vsi k božji strini,
jaz pa grem sedaj na pivo.

porednica
9.07.2008 ob 08:29

Sem tudi jaz komentirati želela
Vilinčkovo kratko spanje,
pa si me jivka prehitela,
mislim, da Vilinka ima sladke sanje
in si tako napolni svojo čisto energijo
in tako lahko ves dan črpa svojo baterijo.
Hvala Vilinki za njeno iskreno druženje
in njeno iskrivo rimanje.

VILINČEK
9.07.2008 ob 10:36

Pointer Sisters – I’m so excited.
To mi delaj Nagajivka,
pa se mi veselo čivka.
že so polne batarije,
tokrat divje energije.
Ni skrivnosti vse je volji,
kadar se v dobro piše.
Ko veselju al ljubezni,
žarek sonca ti nariše.

VILINČEK
9.07.2008 ob 10:44

In še tebi dragi mijau
Praviš, da že malo škrtaš?
Res je čudna diagnoza?
Vse bolezni si prečrtaš.
Le da polna tvoja doza,
bode sreče in veselja,
da življenje je še svetlo,
kadar bije v tebi želja,
sam temo odženeš z metlo.

VILINČEK
9.07.2008 ob 10:55

Draga Porednica.
Poslušam Tinkaro
in pišem ti rime.
Ko slišim kitaro,
še mene poprime,
da zaigrala
na njene bi strune,
Se žarkom predala,
in v zlate se rune
se mehko ovila.
Ker pesem prelepa
v uho je zavila.
Zato le izrečem: HVALA TI LEPA!

mijau
9.07.2008 ob 12:52

Ker Porednica nima časa, jo jaz nadomeščam.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednjih mlak.
Jedle, pile so in pele:
rega rega reg, kvak kvak.
Skokica nevesta mlada,
ženin bil je Dolgokrak.
Rajala oba sta rada,
rega rega reg, kvak kvak.
Po večerji zavrte se,
ko je bil že pozen mrak.
Rajajo, da vse se trese,
rega rega reg, kvak kvak.
Muzika je bla vesela,
igral jim je ansambel Slak,
Skokica je zraven pela:
rega rega reg, kvak kvak.
Starešina je vzel besedo,
kupico je dvignil v zrak,
mladoporočenca pogledo
in rekel rega reg, kvak kvak.
Nasvete jima je natrosil,
vse direktno in brez dlak,
vmes kozarec k ustom nosil,
rega rega reg, kvak kvak.
Ura je dvanajst odbila,
luna je zašla za oblak.
Mlada sta se poslovila,
rega rega reg, kvak kvak.
V temi mlada sta se objela,
Skokica je legla vznak,
zemljica je zadrhtela,
rega rega reg, kvak kvak.

boakonstruktor
9.07.2008 ob 14:12

Sram te bodi, pornograf,
rega rega, kvaf kvaf kvaf!
(refren sem malo priredila,
da sem rimo ven dobila).

VILINČEK
9.07.2008 ob 14:15

Naskakala sem se
ob glasbi,
ki jo spisal
je naš mijau.
Čisto v novi
preobrazbi,
sem se zlila
v žabji spev.
Res zadihana
sem malo,
je kondicija
pošla
a srce
zaigralo,
spet se duša
mi smehlja.
kaj še več,
bi si želela.
Rega, rega,
kvak, kvak, kvak
Povabilo sem
sprejela.
Regam skoraj
brez napak

VILINČEK
9.07.2008 ob 14:48

Naši družbi v mlakuži,
boakonstruktor se pridruži.
Je stopila v prve vrste,
a, s “K”-ji briše prste.
Nam nakva(fa)la je stihe,
pornografske čisto tihe.
In nihče ne sme bit jezen,
ker to žabja je ljubezen.
S tem uslišimo vse klice,
lepimo se na mušice.
če je treba tudi muhe,
ker so šmentane in suhe
—————————
Izziv, pač da izziv…
vilinček nič ni kriv
Le dobro voljo stresa,
iz desnega peresa

~ nagajivka ~
9.07.2008 ob 15:59

WAW!
Pa saj vas ne dohajam več!
Ste danes pridni, kreativni,
dejstvo je, če grem mal’ preč,
da še bolj ste konstruktivni.
Kako naj zdaj vam rečem hvala,
za vse rime hudomušne,
se do solz sem nasmejala,
vse so lušne, dobrodušne.
Modro storil je naš Mijau,
da na pir se je povabil,
dohtarjev 5 obiskal,
na konc sam sebe je ozdravil.
Pointer sister v uniformi
tam v mislih mu pomaga,
Mijau je že v odlični formi,
ga nič več ne peče zgaga.
Že kot regica prepeva,
skače okol’ kot skokica
in prav nič več ne sameva,
poje z njim Porednica.
Poredna naša v elementu,
spet veselo rime kuje,
ko prepušča se talentu
dobra volja v njej zmaguje.
Prav ima, ko poje slavo,
temu čudežnemu bitju,
ki nas spravlja v voljo pravo,
vseh Vilincev teh – odkritju.
Vilinček hvala ti za vzdušje,
kot zdravilo si za nas,
da b’ ne zabredli v malodušje,
v srcih naših si okras.
Ko te zgrabi evforija,
spevaš pesmi kot navita,
všečna j’ tvoja melodija,
naj bo nežna al’ nabrita.
Boa spet je danes kratko,
se na hitro poštempljala,
mal’ v sarkazmu, malo sladko,
v stilu svoj’ga originala.
Dobro si je pavzo vzeti
in med delom se sprostiti,
zrahljat povodce in vajeti,
ne zatreti sebe v biti.
Bin je zgleda še na morju,
“morske deklice lovi”,
le ena skupaj z njim na obzorju,
pa za njega fajn skrbi.
Naj vsem skupaj zdaj porečem:
zanimiv ste pevski zbor,
ko naslednjič sem pritečem,
vam še kaj napopam gor.

porednica
9.07.2008 ob 18:55

Naša srenja ne sameva,
nam Vilinček lepo prepeva,
Nagajivka piše stihe zvite,
nagajive, lepe in nabrite.
Naš Miau več ne mijavka,
njegovi stihi več so vredni od mojega stavka,
je nabrit, dobrodušen in zna peti
saj med žensko srenjo je težko živeti.
Boa pa kot vsi perfekcionisti
(sem mislila, da smo to mi penzionisti),
sikne eno, dve al tri
potem pa v prvo skrivališče oddrvi.
Bin si pa nabira barvo bakreno,
da lažje bo preživel vrnitev v to srenjo,
bere knjige, spi in plava,
ko se vrne bo rima prava.
Naš mačkon CS pa v polna jadra
varno pluje nekje po Jadranu,
če doseže ga nevihta huda
zasidra se bilo kuda.

boakonstruktor
9.07.2008 ob 20:13

No, za informacijo:
je tudi boa penzionist
sive že ima luskine -
torej siv perfekcionist!
Ko žabjo svatbo je prebrala
se globoko je zgrozila,
pred moralnim je propadom
se v prvo luknjo skrila.

~ nagajivka ~
9.07.2008 ob 20:59

Društvo naših penzionistov,
pridno kvaka in reglja,
kot v klubu iluzionistov,
kjer perfekcija velja.
Boa naša ima visoke,
moralistične poglede,
modro leze, da v globoke
dol prepade ne zabrede.
V vedno boljši se Poredna
formi pesniški drži,
globoko v sebi je zavedna,
jo veselje gor drži.
Evo, to je pa za vaju,
ker tako sta ustvarjalni,
počas’ zapleš’ta z luno v mlaju,
dami sta fenomenalni.

boakonstruktor
9.07.2008 ob 21:29

Bin in Jivka sta povila
dete, zvano “Srenjski blog”,
val veselja povzročila,
blizu, daleč, vsepovsod.
Commonsense se bo razpočil,
ko bo videl ta “Klepet”,
se gotovo bo odločil,
konkurenco spet začet!

porednica
9.07.2008 ob 21:33

Jivka draga,
sem v precepu,vrt, kuhna in obiski,
vendar me medtem zagrabijo prebliski,
sem srečna, da sem vas spoznala
ne rabim več posebna igrala.
Sem to kar sem in ni veliko,
priznam sem težak nekoliko,
ampak v srcu začutim dušo pravo in čutljivo
in potem gre vse pri meni za to energijo.
Čeprav sem bolj jeznoritna
in malček prepogosto sitna,
čutim kdaj je kdo nekdo in kdaj blefira
meni ta igra se ignorira.

vlatka
9.07.2008 ob 23:06

***
Danes se mi ne da nikamor drugam,
ne levo, ne desno, ne delat spletno stran,
zato se za hipec ustavim tule,
da kdo ne bo držal kakšne mule.
Vidim, da vam rimanje gre dobro od rok,
in vsi se tukaj lahko pesnikom postavite ob bok,
če ne zdaj, ko je vse sproščeno in lahkotno,
tudi takrat, ko je zares in ni več motno.
Zato bi rekla morda še tole:
za pesnjenje postavite si kole,
začrtajte si pravo poezijo,
dokler vas stihi ne minijo.
Vzemite si svinčnik in papir,
naredite si načrt in mir,
in pesnite, pesnite, pesnite,
vse dokler se ne zresnite.
Ko človek je sproščen in miren,
lahko piše in je izviren.
Če pa tega nima,
ne prime se ga rima.
Ni bogve kaj, a kdo bo že razumel,
beseda ni meso, ki bi ga snel,
napisane besede so večne,
ljudi iz njih naredijo srečne.

~ nagajivka ~
9.07.2008 ob 23:19

Boa; #134
Bin je Jivko presenetil,
(resda ideja bla je njena),
kar čez noč je plam zanetil,
stran bila je porojena,
z imenom jo je sam “krstil”,
Jivka b’la je vsa vznesena.
Tole “dete”, v tej komuni,
je odvisno od vseh nas,
ki na krike nismo imuni,
da bi ne ugnobil ga mraz,
greje pesem ga na struni
in nahrani, ko je čas.
Naj CS kar “konkurira”,
če to pač si bo želel,
ni bojazni, če parira,
… polhn kufer bi me imel,
Naga koj priparadira
spesnit kilometre črev.

~ nagajivka ~
9.07.2008 ob 23:32

Porednica; #135
Danes si pa na “obratih”,
kar pohvalno je za te,
ko potrkaš po teh vratih,
pesem tukaj čaka že.
Sem tvoje Queen-e poslušala,
Freedie me začaral je,
otožne misli stran odgnala,
svetle tone pa v srce.
Naj ti noč prinese sanje
in pa sveže energije,
da bo jutri tvoje branje,
polno ubrane melodije.

~ nagajivka ~
9.07.2008 ob 23:46

Vlatka; #136
Ko človek je sproščen in miren,
stihi sami ven letijo,
duh lahko je le izviren
- zlit s spontano melodijo.
Prav lepo te je tu videt,
kadar prideš na klepet,
veš, da nujno ti ni pridet,
le, ko paše ti “oktet”.
Tudi tebi zdaj želim še
eno lahko, mirno noč,
pa, da zjutraj prebudiš se,
v dan, ki zate bo smejoč.

vlatka
10.07.2008 ob 00:48

nagajivka,
enako želim tudi tebi,
in vsej tukaj zbrani “čredi”.
Zdaj mi je zmanjkalo besed,
(ne me glih resno vzet,)
saj sem se prekršila
in na svojo spletno stran skočila.
Ustvarjam, delam noč in dan,
da bi le zagledala pravi dan,
moja sveža spletna stran

VILINČEK
10.07.2008 ob 02:35

Vao. Ne bo šlo
za to noč je preveč.
bo kmalu svetlo,
pa moram it leč.

~ nagajivka ~
10.07.2008 ob 05:16

Nimam časa pesnit,
zdaj se moram zresnit.
Dobro vam jutro še z moje strani,
naj ta dan bo lep – brez vsakih skrbi.

VILINČEK
10.07.2008 ob 15:06

NAGAJIVKA nam pravi,
da brez glasbe ne gre.
Že rimo pristavi,
nam odpira srce.
A danes ji služba,
ta dan narekuje.
Brez njene zdaj družbe,
moj duh rime kuje.
Ji že včeraj veliko
za nas je spisala.
Nam polepšala sliko
prepevala hvalo.
Naj nikar ne skrbimo,
nje pesem prepeva.
Če si sreče želimo,
se duša ogreva.
Nam stran to podarja,
za nove ideje.
Res v njem ni denarja,
a v zlatu se smeje.
Ko se sonce prebuja,
dotika duše se tvoje,
Nam življenje ponuja,
nasjlajše napoje.

VILINČEK
10.07.2008 ob 15:29

POREDNICA.
Nam rime skovala,
z vsebino je vzgledno.
Mar nihče ne skrbi,
za nje dušo poredno?
Se srce mi nasmeje,
pa jo malo žgečkam.
Kot miš iz odeje,
zdaj kukam v njen hram.
Kjer čakam in čakam
poredne vsebine?
Že svoje pritakam,
da nikar te ne mine.
In kako je z nami vilinčki?
Tu in tam nas malo prime,
ker se družimo z škrati,
da poskočimo po vražje,
a z mehkimi copati.
Da se glasno zven ne čuje,
da se strahec ne zbudi.
Da nas bogec ne kaznuje,
in spet megla razkadi

VILINČEK
10.07.2008 ob 15:48

VLATKA ustvarja
zdaj na novi si strani.
A vzame si čas,
da nam dušo nahrani.
Četudi nam pravi,
da doma ni v rimi,
pa venda pristavi,
nam piskrček z njimi.
In v juhici tej
so prav vse sestvine.
je v njej polno idej,
ki dišijo v višine

VILINČEK
10.07.2008 ob 16:03

BOA KONSTRUKTOR,
še tebi pozdrav.
In da ne pozabim.
da je z nami MIJAU, MIJAU.
Še BINA pocukam,
za desni rokav.
Za levi ne upam,
ne vem če bo prav.
Še komaj spoznavam,
veselo to družbo.
zato še CS-ju in njegovim,
z eno malo OKUŽBO…
pošiljam pozdrave,
kjer v njih tiste so klice
ki razžarjajo dušo,
in raztegujejo lice.

commonsense
10.07.2008 ob 17:33

En dva tri, in pif paf pof
Odstavljen je ta stari grof.
Bin, ta mladi kader perspektive,
Ki jivka mu pri tem pomaga
Oblečena, nič več ne naga
Se nove loti inciative.
Kjer nič ne bo več tiranije
Kjer vsakdo poje, pleše, pije
Prav vse, kar duša mu želi,
Od zdaj, pa vse do konca dni.
A grof nad tem je ves navdušen
Saj mir njegov predvsem ta dušen
Bo mnogo bolje varovan
Saj več ne bo prav vsakšen dan
Se bal, da od ljubezni bo zaduušen.
Ljubezen je prav lepa stvar
A on ne dela si utvar-
Že vedno raje jo je delal,
kot da jo v pesmi bi opeval.
A zdaj naj heca bo že konec,
Sem moral pač pristavit lonec.
Želim vam heca, pesmi in zabavo,
Se bom pridružil, če le pravo
Bom inspiracijo imel
Če ne, pa še naprej bom ždel
In čohal svojo sivo glavo.
a ko o žabah gre beseda
al o mačkah se razpreda
vedno bom na razpolago
vam pomagal delat zgago.

neikka
10.07.2008 ob 19:00

Predraga nagajivka,
ojej, si ti saljivka,
ti bin korajzo daje,
cetudi kdaj brez vaje.
So tukaj prave rime,
od pet do glave fine,
na kupu same babe,
za dedce prave vabe.
Zato le kak pozdrav,
objem bolj tak zvezdav,
za nagajivko bom pustila
in se vilinki dodelila.
Uzivajte in kup zabave,
da le ne bo zmesnjave,
zelim vam vedrih rim,
se beremo, se veselim.

porednica
10.07.2008 ob 19:39

Tudi jaz jutri grem pokukat v svoje korenine,
tam imam najlepše spomine,
kraju reče se Urban
in vidi se na avstrijsko stran.
Tam se pije dobro vino
morda zaradi njega se imamo fino,
ampak tam so še samo klene kmetije
do katerih redko kdo zavije.
V samoti se sam izoblikuješ
in velikih načrtov ne načrtuješ,
samo ko prideš v veliki svet
ti preostane samo borba za preživet.
So lepi spomini na velike poljane
katere mnogim niso dane,
so spomini na košnjo v jutru,
so spomini na žetev pšenice.
So spomini na jutranjo roso
in na mojo nogo boso,
ko pile so roso čebele
zaradi pika mene so noge bolele.
So spomini na mojo kozo Emo
zaradi nje kozličkov pri nas ne jemo,
bila je moj sopotnik deset let
in uspelo ji je naravni počitek doživet.

~ nagajivka ~
10.07.2008 ob 20:19

Naj pozdravim kar po vrsti,
vse, ki ste pustili sled,
zhe me fajn srbijo prsti,
saj pogresham ta klepet.
Vilinka hvala ti za rime,
dobro voljo in nasmeh,
ki she nas vseh se prime,
vzhge nam iskrice v ocheh.
Vsem si pesmice spisala,
al’ pozornost namenila,
hudomushno poigrala,
se nas z rimo dotaknila.
Bolj na hitro tole pishem,
she tipkovnica nagaja,
vroche mi je, srage brishem,
sred’ pasje vrochega sem kraja.

______________________________________
COMMONSENSE pozdravljen!
Prvich si na blogu tem!
Lepo, da nisi she »ozdravljen«,
»rimaritis« ni problem!
Vish, sem ta »templejt« izbrala,
da b’ se pochutu kot doma,
ko te bo zhelja sem prignala,
zgago delati za dva.
Vidim zdaj, da si vmes
obplul zhe skoraj pol sveta,
od vseh krizharjenja chudes
pa she najlepshe je doma!
Sonce vroche je pregrelo
te vse tjakaj do kosti,
srce pa tvoje obnorelo
zhe te v akcijo tishchi.
O ljubezni ne bi sanjal,
niti opeval jo v tri dni,
da le bi teorijo zganjal,
ne, to v tvojem slogu ni!!
Zato pa, dragi multipraktik,
pridi she nas poduchit,
konkretnih nas nauchi taktik,
al’ pa poshlji nas v r…

_______________________________________
Dobrodoshla draga Neikka,
sredi pesnishkih poljan,
res si prava rimoplejka,
ritem tvoj je prav ubran.
Konchno si se prikazala
in pustila svoj podpis,
fajn, da si se oglasila,
name si nar’dila vtis!
Ne le Bin, vsak po svoje
zame tukaj je navdih,
mi srce veselo poje,
ko gre mozeg na prepih.
Ti kar pridi she kaj spesnit,
v ta skupni klepetalnik,
che te prime koga kresnit,
odpri si vrata v pljuvalnik.

__________________________________________
Porednica lepo se imej,
v Urbanu dusho si ogrej,
uzhivaj tam na vse nachine,
ki prebujajo spomine. /skomine?/
Zhal ne da se odpret Youtuba,
kar pa ni nobena izguba,
saj bom jutri to storila,
ko domov se bom vrnila.
Grem na vecherjo, zhe rahlo zamujam, ciao!

_______________________________________________
Zhelim vam polno dobre volje
in charobno lep vecher,
italijansko to okolje
zame pravshnji je primer.
V sobo zdaj mi sonce sveti
in me z zharki fajn zgechka,
oranzhno-zlati ti prepleti …
… neopisljiva mistika …

porednica
10.07.2008 ob 21:31

Nagajivka naša draga
je idealen en skrbnik,
baba je od vraga
ne prepreči ji največji mejnik.
Moram reči, da poljane
so za nas lačne “občane”,
polne skritih besedjnakov,
zamolčanih v okovih kaj se spodobi
a mi živimo v moderni dobi.
Meni že pomaga beseda ena ali dve
in glej ga vraga tudi bistvo se izve.
Nekoč bila je spominska knjiga prava stvar
a danes si ne delamo več utvar.
Ko mladost je mimo
vidimo samo še zimo,
pa toliko je še pomladi,
ki jih imamo srčno radi.

vlatka
10.07.2008 ob 22:32

***
Pomlad je vsaka, ki pride rano,
ko srce zbudi, mu daje hrano.
Zime ni, če si oblečen,
si v dobri družbi in si srečen.
Poti so dolge ali kratke,
zato so sanje toliko bolj sladke.
Okoli se brezglavo poditi,
je kot mimo srca iti.
Čas je tisti, ki nam veleva,
da se ustavimo, nam prepeva.
V nas je čar, svetloba, moč,
tudi, ko prespimo dolgo noč.
Ljubezen se v nas nahaja,
nas veseli in nam nagaja,
a mi smo gospodarji in imamo ključ,
v nas je ves svet in je luč.
Stikalo je v naši roki,
smo v pesku kot otroki,
ki iz zrn naredijo grad,
človek vsak je lahko mlad.
Po nepotrebnem se človek obremenjuje,
se žalosti, preklinja, a modruje.
Modrost je v srcu vsakega človeka,
od Adama in Eve do zadnjega veka.

VILINČEK
11.07.2008 ob 02:44

Ej super ste
Vao…to mi je všeč,
izziv da izziv,
da ne moreš izpreč,
in že kliče po več.
Te zvabi izliv.
ki v rimah priteče.
Da svet prav nič siv,
je ves pisan in živ.
Mar po strani me meče,
ker se rimam na tri?
Le uro tja vleče,
pa se spat mi mudi.

VILINČEK
11.07.2008 ob 03:15

Zdaj berem porednico,
da jo nese na Urban.
Je morebiti to hribček,
ki ga dobro poznam?
Pogled iz doline,
mi riše ta hrib.
Na vrhu je cerkev,
ves živ je utrip.
In večkrat ponese,
pohodnike tja.
Res prelep je pogled,
vse preko meja.

mijau
11.07.2008 ob 06:39

Vlatka je rekla, da ne rima,
da daru za rimo nima,
a se, izgleda, ji le ni dalo:
tu zdaj rima, kot za šalo.
Smo jo vzpodbujali (jaz tudi),
da naj malo se potrudi.
Zdaj dobro rimo je zadela
in srenja naša je vsa vesela.

boakonstruktor
11.07.2008 ob 10:33

Mijau,
no daj še kakšen porno,
žabjega si zrimal vzorno!
Je namreč bolj interesantno,
če je majčkeno pikantno!

VILINČEK
11.07.2008 ob 11:42

Porednica.
Mogoče pa v pozdrav pomaham ti,
ko iz hribčka zrla boš v doline.
Če proti severu-vzhodu tvoj pogled poneslo bi,
Tam čez Jarek, tja na drugo sran…
tam so moje korenine

VILINČEK
11.07.2008 ob 11:51

V jarku morja duh živi,
se čez njega kdaj podam.
Tam kjer hribček se smeji,
da zgubim kak kilogram
je potrebno poskrbet,
da telo se kdaj spoti.
Res je čisto majhen svet,
v njem se duša zdaj smeji

VILINČEK
11.07.2008 ob 12:08

Ker vzgojena sem tako,
šole Dunajske sem hči,
Pa prebijem še to dno,
naj še rima poleti,
ko sprehajam se po tleh,
ki vedri mi noč in dan,
da dotaknem se prav vseh,
ki delite tole stran.

VILINČEK
11.07.2008 ob 13:36

Dam slušalke na ušesa,
da mi glasba vodi ritem.
Z melodijo duh se meša,
v dan prekrasen, prav nič siten.
COMMONSENSSE:
Veseli me, da okužba,
je zavela v grajske dvore,
Res godi nam grofa družba,
ki spustil se brez zavore,
je na pisane poljane,
kjer se prosto duh sprehodi,
med obraze nepoznane ???
a nas rima, z rimo vodi.
Pravi, da ga je dušilo,
Je ljubezni kdaj preveč?
Zasrbelo me je krilo:
Kje so vile, kje je meč!?
Naj se vstane duh tlačanski!
Naj se puntarstvo predrami!
Mar vetrovi so orkanski?
Ne! Vilinček le galami,
tak za šalo, čisto malo.
Ker kaj več si pač ne upa.
In da kaj bi nje ostalo:
Dal ljubezni, bo ne strupa.

VILINČEK
11.07.2008 ob 13:42

Joj, joj… vendo kaj pozabim!
naj še stavek ta porabim?
Plemenitost je zavela,
pa vilinka je zapela.
Ker pač rada zre v višine,
Nič ne misli, preden zine

VILINČEK
11.07.2008 ob 14:09

NEIKKA!
Se je nekaj zaiskrilo,
Si polepšala nam dan.
zlila z našo se idilo,
nam podala toplo dlan.
Res reglajmo kakor žabe,
punčke… fantki vse povprek,
A da šla bi ne spozabe,
v rimah našli smo si lek.
Tudi ti si jih skovala,
dala z njimi svoj pečat.
A zdaj v nas je želja mala,
naj še kdaj te zmami škrat.
in privede te na duri.
ki v širino so odpro.
Ne oziraj se po uri,
kdaj želiš in kdaj ti bo.

mijau
11.07.2008 ob 14:15

Ko bil sem še mlajši,
sem vedno najrajši
ob morju letoval.
Kje v manjši dragi,
kjer niso predragi,
hotel sem izbral.
Na soncu sem užival
in dosti počival,
pa zraven pil sok.
Oči sem odpiral,
se okoli oziral,
pripravljen na skok.
Naenkrat na plaži
zaslišim: “Namaži
po hrbtu me zdaj!”
Pogledan na desno,
če to misli resno -
ali prišel sem v raj?
Jo rahlo namažem,
ji mišice kažem.
Da je sama pove.
Adreso hotela
je isto imela -
zaljubljen sem že.
Zvečer sva na plesu,
je ogenj v telesu;
že vse bi ji dal…
Me v sobo povabi,
povsodi me grabi;
kdo nek bi zdaj spal?
Zjutraj jo čakam,
keks v čaj namakam,
minute hite.
Receptorka pravi,
da odšla je že davi,
a nepoznam ji ime.
Sedaj okrog hodim,
po svetu sam blodim,
tiste iščem oči.
Za vsako pogledam
in pri sebi razpredam:
da nisi morda ti?

porednica
11.07.2008 ob 16:10

Draga moja srenja
rečem lahko samo “doviđenja”,
vikend obetajo zelo vroč
bo mrzel tuš za v pomoč.
Jaz se bom sredi gozda hladila
in upam kakšnega jurčka ulovila,
se spominjala moje mladosti
njenih čarov in radosti.
So v mojih krajih kmetije na samoti
pa vendar vedno kdo ti pride naproti,
ti reče za pozdrav “Bog daj”
tu zame je ta pravi raj.
Želim vam vsem v tej srenji čimbolj miren in
osvežujoč konec tedna.
Imejte se nekak

boakonstruktor
11.07.2008 ob 16:37

Za nekaj dni se grem hladit,
mal’ okolje spremenit,
se odmaknit od rutine,
dela, hrupa in vročine!
Pred tem pa odgovor na Mijauovo stvaritev – kje le jemlješ vse te rime, kaj ti kar same prihajajo???
Poslal si pesmico iskrivo,
simpatično in zanimivo,
jo prebiram poželjivo,
iščem, kaj je v njej žgečkljivo…
Vidim te tam sred sipin,
z rahlim vonjem od solin,
(uh, ne delaj mi skomin!)-
tole je pa res spomin!
Ravno prav je nostalgije
- malo tudi ironije -
ampak davne te norije
naj pozaba ne prekrije!

vlatka
12.07.2008 ob 00:09

mijau,
ne vem, če srenja je vesela?
Zate vem, bi to ti tudi zapela.
Modrost ti sije iz oči,
in to spoštujem, verjemi mi.
Kdor modrosti “starčkov” ne spoštuje,
ta zmrduje, preklinja, negoduje.
A brez vas, modrijanov, svet bil bi prazen,
v Predjamskem gradu živel bi še Erazem.
Starost, jesen, karkoli že, je zlata vredna,
mladost se v srcu zato ohrani čedna.
Mladi smo vsi, ki spoštujemo, se imamo radi,
čeprav obkrožajo nas tudi grozni gadi.
Človek je tisti, ki ohranja svet,
ponos, resnico, ljubezen in še cvet.
Prednamci nam dajajo nasvete modre,
in tako nam kravžljajo možgančkov kodre.
Res, da na mladih svet stoji,
a če njih ne bi bilo, bi bili prazni vsi.
Kako naj gre svet potem naprej,
če ni korenin, stebel in še trdnih vej?

~ nagajivka ~
12.07.2008 ob 00:13

Ciao ragazzi!
Come va??
Kaj nikogar
ni doma??
Prež’vela dva
sem dneva lepa,
dooolga rima
se mi klepa!
Se prot’ večeru
sem vrnila,
km 500
prevozila.
Med vožnjo ‘mela
vsega dost,
zaparkirala
pod most,
se še v reko
namočila,
da sem malo
se shladila.
Dumu pr’šla,
v postlo padla,
malo spanca
sem si ukradla.
Zdaj pa berem
rime vaše
in se smejem,
ooo, kok paše!!
Tisoč milj ste
rim nar’dili,
se posrečeno
zvedrili!!
Je VILA družbo
gor držala,
ji posebna gre
zahvala!!
Boa zna pa
motivirat,
Mijaua fajn
“manipulirat”.
Mijau postal
je ero-umetnik,
saj v erot’ki
ni začetnik.
Men’ se pa vse
bolj dozdeva,
da Boa Mijauu
pravi:”greva”?!
Mijau, kaj, če je
prav ona ta,
ki iščeš jo
že leta vsa??
Heh, pa nam
bo vrli Mijau,
od tu pobegnil
in zbezljal …
Nevarni toti
so škorpijoni,
žmohnih tem
so šampioni…
Vidim zdaj
da tale blog,
že privzema
sexy slog??
A, ko vrne se
naš Bin,
seksologija
bo spomin…
Napel nam kozjih
bo molitvic,
z uporabo
ostrih britvic??
Bin po duši
je romantik,
ne perverzen
kak fanatik!
Nas le CS
odreši greha!
Saj zdrav razum
se ne upeha? Ha?
Naj pride semkaj
in pove,
kaj sploh greh je
in kaj ne!
Porednica pa,
stvar planetov,
odloča sprot’ se
brez obetov.
A viš, Vilinc
kam tole vodi,
kaj vse po “sivih”
glavah blodi??
Za hip spustiš jih
dol z vajeti …
koj porno jeli
so začeti!
Mar naš zborček
tule zbran,
zdaj postaja
že profan??
Oj, kam, le kam
drvi ta svet,
ob ekranu
ves zadet??
Kje so tisti
časi zlati,
ko dotik smo
znali dati?
Ko po živi soli
smo dišali,
zvezde šteli
na obali?
Ko smo v luno
lajali, tulili,
od masaže
se topili?
Ko je Venera
iz morja vstala,
po podplatih
nas žgečkala??
Ko srce
hitrej’ je bilo,
ljubav čisto
občutilo??
Ko plesáli so
metuljčki,
po trebuhu
in mehurčki??
Ko so čustva
prava vzklila,
brez plačila
se delila??
Ni ga lepš’ga
od ljubezni;
prave, čiste
brez “bolezni”!!
————————–
Danes narod
si domišlja,
da nič zastonj ni
..vsak razmišlja!
Pripravljenih
prodat je mnogo, -
dušo svojo
prazno, ubogo..
In odnos
za nekaj evrov,
grdo izdat
preko manevrov?
Potem pa družba
vsa se cmeri,
ker v sprijeni
smo eri ??
E … prav nič
nam ne pomaga,
če sami ne
ugnobimo vraga!!
——————-
Matr, sem se
razpisála,
dolga čreva
sklobasala …
Malo sem se
pošalila,
ker precej sem
vmes zam’dila!
Veliko stihov
ste skovali,
dober tempo
obdržali.
Evo moje vam
čestitke,
pridno spletali
ste kitke!!
Hvala vsem,
ki tu ste tkali
in prav fletno
nagajali!
Imejte se
vsi skup lepo,
vikend vsem
sproščen naj bo.
Če rimalo
se bo poetom,
uredimo stvar
s “klepetom”!
Ta prav vsak
dan obratuje,
odprt non-stop
je za vse nuje!
Dobra volja
naj velja,
v duhu lastnih
nam želja.

~ nagajivka ~
12.07.2008 ob 00:20

Hejj Vlatka!
Vmes si se še ti oglasila,
lepih misli poklonila,
na poljane si priplula
in modrosti spet nasula.
Hvala ti za verzno tkanje,
zdaj želim ti lepe sanje,
pridi spet kaj naokoli,
saj v tvoji smo blogroli!

~ nagajivka ~
12.07.2008 ob 00:24

Vlatka Mijauu zdaj na dušo piha,
Mijau pa švica in globoko diha…
V zameno za vse komplimente,
zatavšal vse bo “zakramente”???

mijau
12.07.2008 ob 07:20

Nagajivka bi hitro me prodala,
ženitno bi posredovala.
Kar na črno bi to storila,
davčne ne bi obvestila.
Dvema me sedaj ponuja -
(zakaj se sama ne pomuja?)
Jaz z mrzlo vodo se polivam
in te strani pred svojo skrivam.

mijau
12.07.2008 ob 10:31

Imam nujen oglas:
Ima kdo od vas
kakšno staro kareto?
Ni važna znamka,
niti, koliko se tanka,
da ima le vinjeto.

VILINČEK
12.07.2008 ob 12:58
NAGAJIVKI
Kaj naj spišem na vse to?
Rima teče ti gladko.
Polna nove energije,
nagajivka nam zasije.
Pa čeprav je dolgi dan,
in v rokah je bil volan,
ker jo vodila je pot:
Kdo bi vedel kje in kod?
Kilometrov je nabila,
Kot, da bi imela krila,
znova vdir se zapodi,
z vsako rimo nasmeji.
Venček dolgi je napletla,
vse za sabo je pometla,
Da se sveti in se šajna:
Res nam deklica je fajna.
Včeraj sem že rime brala,
pa se nisem več jim dala.
Me že vabil nina nana,
vsak noč, ne gre do rana…
Včasih treba mal je spati,
mehko posteljco poslati,
Se posvetiti še čemu:
Kaj je to pa ne povemo?
A mi bodi vedno taka,
ki z veseljem v dan koraka,
nočna iskra, nagajiva
Tu se tvoje sonce skriva
————————-
Zdaj še MJAU dam besedo,
mu z njo napolnim skledo.
Nekaj brani se upira…
Mi pa vemo, da mašira.
Z nasmehom na obrazu
in je srečen v svojem jazu.
Mu godijo komplimenti,
nič ne kolne in “jebemti”
Samo malo stran se vleče,
da preveč ne kaže sreče
Z dveh strani se ta mu kaže,
Nam pa malo očke maže
In se čisto malo dela,
da ga stela ni zadela
Ter zapoje nam iz mola,
Mu je crknila karola?
Ah, narobe berem rime.
Včasih čudne so nje štime.
da je malo bolj napeto:
MIJAU želi si le VINJETO.
Vse sem stresla le za šalo,
in ga cukam čisto malo.
Zdaj nedolžno se umikam.
Raje božam, kakor špikam

VILINČEK
12.07.2008 ob 13:10

BOAKONSTRUKTOR:
Naša BOA se umika,
Mijau srajčke še polika.
Zaželi si hladovine,
Mar odhaja tja v globine,
kjer rojevajo se sanje?
Še jaz malo skočim vanje.
Tja kjer morja glas te vabi?
Ko se vrneš ne pozabi,
da si tukaj te želimo,
pa četudi s kačjo slino,
na portal še ta zaviješ,
Tudi ti nam s soncem siješ

VILINČEK
12.07.2008 ob 13:26

VLATKA:
VLATKA zre v resne teme,
A že polna nove vneme.
kot potoček poskakuje,
mal smehlja, se mal modruje:
Duše leta ne poznajo.
si v jeseni ali v maju?
Veže tista energija,
in z njo “rimska” melodija.
Nam poglede te, poklanja,
v njih modrosti, spoštovanja.
Še ljubezni nam natrosi,
vse kar v svojem srcu nosi.

mijau
12.07.2008 ob 13:38

Vsem vam zdaj pokorno javljam:
v ponedeljek bom vinjeto rabil,
ker v Planico se odpravljam.
Sam Bedanec me je povabil.
Sposoja kolesa in pohodi,
fitnes in pa raba saune,
postelja in kar zraven sodi…
Ponudba, da ni nikjer ji ravne.
Taka nam je obljubil čuda
in to vse za skromne d’narje.
Če je lagal, bo moja huda
in naj se je kar var’je!

VILINČEK
12.07.2008 ob 13:51

Vsa planiška ta idila?
Novo pesem mi je vlila.
Zasrbijo me podplati:
A nikar preveč skakati…

~ nagajivka ~
12.07.2008 ob 21:29

Vilinka draga,
men se zdi,
da tejli pesmi
konca ni…
Mijau se je
šele ogrel
in dobro
rimati začel!
A imam ga
zdaj “na sumu”,
da vse skup je
mal “zaglumu…”
A, da rabi
on VINJETO??
In ti mu to
verjameš sveto??
Poglej še
enkrat dialog,
ki padel je
na tale blog:
————————————
Torej, draga
moja vila,
se Mijaua “sreča”
je razkrila …
O “VI(LI)NJETI” sanja
in o kažipotu,
medtem, ko švica
ves v potu…
in razmišlja
o “koreti”,
da pobegnil
bi z vajeti?”
Pred “svojo”
skriva – pravi,
le kaj se plete
mu po glavi??
Še pred odhodom
v goro Kranjsko,
ti je priznal
naklonjenost božansko!

~ nagajivka ~
12.07.2008 ob 21:57

Nu, zdaj pa resno:
Vsem želim en lep večer,
na vrtu pekla sem krompir,
na pikniku, v družbi fletni,
na ta krasen dan poletni.
Malo vinca smo popili,
ob dobri glasbi se sprostili,
igrali zraven badminton,
kot veleva pikniški bonton.
Zdaj pa v soju bakel, na terasi,
se umirjam prav počasi,
lica vroča si hladim
in spet tipkam venček rim.
Bo najbolje, da kar neham,
da preveč vas ne upeham,
prijetno v glavi mi buči,
se od vinca sladkega vrti.
Pa zaželim vam lahko noč,
a še preden zbrišem proč,
Vilinki, Mijauu, rečem HVALA,
pridno tukaj sta stih’vala!!

mijau
13.07.2008 ob 07:55

Nagajivka je ponovno potrdila,
zakaj je takšen nick dobila.
Do solz me je nasmejala,
ko svojo je razlago dala.
Mislim, da bi Nagajivka
bila kar dobra detektivka:
kadar dokazov bi bilo premalo,
bi jih sama stkala, kot za šalo.
A Vilinka ji bo že odpustila,
saj sama prizna, da je preveč popila.

VILINČEK
13.07.2008 ob 11:50

NAGAJIVKI IN MIJAU
Lumpi, lumpi,
sami lumpi,
iz srca ste
nasmejali,
toto mojo
malo dušo.
Nagajive
rime stkali.
da ne pojdejo
pod rušo.
že jih spletam
z maščevanja?
Že jih trosim
kot za šalo.
Ko premakne te
iz stanja,
ritem daje
nakovalo.
A zdaj s “hamrom”
rime kujem?
Mar sem vile
vrgla proč?
Nič ne jamram
negodujem….
samo “ojstro”
kot nekoč
se spopadam
z rimsko srenjo,
ki navihano
se smeje.
Kaj če se oblečem
v Ksenjo,
v njenem stilu
skočim z veje?
Tota mala
nekaj bluzi.
Se le hrši
na veliko.
Raje skrijem
se v koruzi
in končam
z veliko piko.
Da bi dan
vam bil prekrasen.
Da veselje
vas objame.
tokrat bo
Vilinček jasen…
Naj je bo
za vas in zame

~ nagajivka ~
13.07.2008 ob 17:44

Hehe, ja …
Včasih je dovolj en hip,
ki nas popelje v domišljijo,
že pleše iskrice utrip,
zgodbe nove oživijo.
V domišljijske te vzorce,
radi se zatekamo,
včasih “brijemo le norce”,
včasih se izpovemó.
V pesmih, ki jih kaneš brati,
najdeš sebe, drugega,
z domišljijo smo kot “brati”,
že od otroštva ranega.
Del reale v zgodbi vsaki,
preskakuje čez stopnice,
v čar obuti so koraki,
obrisi kažejo resnice.
V pravljicah vseh tičijo,
koščki drobni iz življenj,
z bistvom kratkim sporočijo,
usmerjajo na pot stremljenj.
Če le koščke prisvojimo
si s to domišljijo bujno,
“život” lažje ukrojimo,
odvržemo pa kar ni nujno.
Le v pravljici živeti
se v popolnosti ne da,
saj so znani nam obeti,
ustroja in pravil sveta.
A ne bomo mi grenili
tule s hudo si realo,
nit’ drug drugega morili,
nit’ se skrili v ilegalo.
Na tej strani smo pač “norci”,
ki se radi zbiramo,
za veselje pravi borci,
smehu vrata odpiramo.
Ko življenje te privede
v vsej črnini na sam rob,
ko od hudega se blede,
ko tvoj dan je za “v grob”,
takrat morda se ti v glavi
drobna iskrica prižge,
da prej kot v “znanstveni razpravi”,
smisel najdeš si smejé!
Način življenja to postane,
ne le teorije snov,
saj, če Življenje več ne gane,
znotraj lastnih si okov!
Dobra volja in veselje
sta popotnika sijajna,
tudi, ko orkan nas melje,
sta zasidrana in trajna.

————————————–
Vilinka si je krila snela
in se v Xeno preoblekla,
bojno opravo je nadela,
ker za jezik sem jo vlekla.
Nič kaj divja ni ta Xena,
četudi s kopijem se rokuje,
z rokenrolom je spojena
in veselo poskakuje.
Res zadela si v terno
s tem posrečenim youtubom,
smeha polno si cisterno
zlila spet nad našim “klubom”.

————————————-
Mijau se tudi tam skrivaje
prav navihano smeji,
sredi tele hecne raje,
ki na otročje včas’ meji.
Dobro, da ga tu imamo,
da pritegne svoj napev,
razume našo to galamo,
spiše svoj nam venček črev.
Jutri pojde v Planico,
tam užival bo kot lord,
že nam maha zdaj z desnico,
sauno sanja, ne pa board!
Naj crklja se z vso pravico,
združen z drago v akord,
s slastno, sočno, kot potico,
nov potolkel bo rekord!

——————————————
Nekaj rim se je izgubilo,
od neurja, strel in groma,
se nebo je spet zjasnilo,
nič več nismo zdaj brez “štroma”.

bin
13.07.2008 ob 20:36

Končno sem domov priplaval,
trikrat zmočen, kakor riba,
se spočil in se zabaval,
jezik komajda še giba.
Nagajivka, čast in slava!
Dobro si se tu držala.
Te je kaj bolela glava,
si mogoče slabo spala?
Saj se hecam! V taki družbi,
še PMS kaj hitro mine,
kot podlegli bi okužbi,
so ti delali skomine.
Najprej MIJAU-u gre pohvala!
Junaško je “prevzel komando”,
miril dekliška je “žebrala”,
ko jaz sem z mojo pil bevando.
Še “komonsens” se je pojavil,
ko prišel je z daljne rajže,
blogu novemu nazdravil,
nam vsem je vlil korajže.
Dekleta pa, kje naj se lotim?
Katero prvo naj omenim?
Saj, če se prav grdo ne motim,
Veste, da vse enako cenim?
Pa naj, kot bonton veleva,
novi gostji prej pozdravim.
Vilinka, Neikka, naj odmeva,
vajin glas z navdihom pravim.
Porednica že kar razsaja,
tudi njej je rima stekla,
kot bili bi sredi Maja,
lepe nam je verze spekla.
Boa je vse bolj za rabo!
Se vidi, da je kačja doba!
Ko je MIJAU omenil žabo,
slina se ji cedi od zoba.
Vlatka v svoji fantaziji,
vsaj nekoliko podreja,
besede rimi, melodiji,
niso več, kot mačja preja.
Tebi pa, oj nagajivka,
rožic več ne bom sadil,
ostajaš večna spogledljivka,
jaz pa temu nisem kriv!

~ nagajivka ~
13.07.2008 ob 21:43

Hejj!
Dopustnik naš pozdravljen!
Si morje preživel?
Pa saj si čist’ “podhranjen”,
brez rime si živel??
Nič nisi nam zaupal,
kaj si lep’ga tam dož’vel,
pa ne, da si obupal,
vročih zgodb ne boš nam pel?
Kaj, če mafija ti je sledila
vse do tvojega šotora,
žmohtnih zgodb nam bo razkrila,
le ne delaj se zdaj štora!
Tam na mivki si počel
vseh sort pikantne vragolije,
zdaj pa tule boš rohnel
čez spogledljivost in norčije?
In še zatajil kar obe-morski boš sireni,
ki za podplat sta te grabili,
(medtem, k’ si “svoji” tvezil o “moreni”)
in novih te vrlin naučili?!
Daj, podeli to še z nami,
tu žvel’ smo ves čas v celibatu,
žejni, lačni, v osami,
čist’ smo shirani v rezervatu!
Bin, prosim! Nikar ne bodi tako krut,
privošči malo nam radosti,
komaj vrneš se, že spet si hud,
rajš’ pokloni nam sladkosti!!

~ nagajivka ~
13.07.2008 ob 21:59

So mafijci hitrejši, Bin,
poslali so kar ti bi skrival,
(naj bo še tebi v lep spomin),
dokaz, kako si tam užival …

vlatka
13.07.2008 ob 23:58

nagajivka,
vedno se potepam tod okoli,
čeprav so moji stavki prav oholi
in zdijo se, kot je videti, drugačni,
nikoli siti, vedno radosti lačni.
Nisem jaz za pisat rime,
to je Bin lepo povedal,
če poletje je, ali so hude zime,
ogenj vedno se bo kresal.
Lep večer in še naprej,
dokler je še misli ‘kej’,
saj misli vedno stran bežijo,
se na novih poteh bogatijo.

vlatka
14.07.2008 ob 00:03

vilinčica,
zate vedno si vzamem čas,
saj si redka tu, od nas,
ki trosiš vedno sonce nam,
vsako noč in vsaki dan
Tudi tebi vse lepo,
naj bo sončno in vedro,
vsako jutro in vsak večer,
naj ohrani se tvoja smer.

VILINČEK
14.07.2008 ob 12:34

Kaj naj spišem,
družbi zbrani?
Koga vzamem,
naj pod lupo,
ko pa dnevi
so oprani,
in spet nismo
vsi na kupu?
Tistega,
ki je z dopusta,
spet prišel
med naše vrste?
Čas smeji se,
na vas usta;
zasrbelo
me je v prste,
da namenim
mu to pesem,
spletem misli,
vsa igriva.
Da ne bil bi
nam preresen,
saj je njega
duša kriva
in še ene
jivke nage…
ker odprla
sta svetove.
Vanj spustila
tiste vrage,
ki nam brusijo
rogove.
Za uvod,
v novo dobo,
tokrat brez
opravičila,
da ne hvalim
se z robo,
bodem danes
svoje skrila…
Spet bom bitjece
prijazno,
vsa olikana
z maniro,
čisto tiho,
neopazno,
skočila čez
to oviro.
In želela
raje sreče,
BINU, JIVKI
in pa VLATKI.
Da bo grelo
in ne speče,
vas le s toplimi
obkladki,
čisto rahlo
se dotaknem,
še POREDNE
MIJA-va, BOE
in počasi
Se umaknem
tja v Vilinske
rajske dvore.

bin
14.07.2008 ob 20:01

Pozor, pozor! Bav – bav prihaja!
Hitro v luknje se poskrijte,
da vas ne izžene iz raja,
da vam ne izpraši rite!
Sem res tak starec neprijeten,
da se ženske me bojite?
Pa tako bi rad bil fleten,
da bi vam razpletal kite.
Nič ne glejte, drage moje,
le na prvi zven besed!
Zunaj vse brenči v roje,
znotraj pa je sladki med.
Na to stran sem vas povabil,
z mano jivka je soglasna,
da vsak svoj bo glas izrabil,
skupaj bomo družba krasna.
Ne za slavna pevska imena,
etablirane junake,
za vsakogar je narejena,
za resne in za veseljake!
Vsak v sebi zgodbo nosi,
sam doživlja jo po svoje,
kakor zna naj jo natrosi,
naj zakolne al´ zapoje.
Zato nikar, da kdo bi cenil,
slavo pel, v blato tlačil,
brez veze na nekoga penil,
ali se grdo mu pačil.
Včasih v duši razigrani,
porodi se klic žlehtnobe,
v sli po igri neugnani,
iz ljubezni, ne iz zlobe.
Zato vas prosim, brez zamere,
brez strahu in brez obzira,
mi vrnite, dobre mere,
če moj stih vas kdaj nervira!

porednica
14.07.2008 ob 21:18

Bin kako je bilo na morju?
Sonce verjamem bilo je na obzorju,
(so bile tangice ali zgoraj brez?)
Ali je bilo morje mirno za privez?
Sem trenutno brez rimarije
mogoče zaradi moje aritmije,
je vreme čudno in strašljivo
in ne daje mi rimarsko gorivo.
Bila sem v meni ljubih krajih dobrega vina
imela sem se lepo in nostalgično,
bil praznik je za mojega sotrpina
in zavedamo se, da življenje ni večno.

porednica
14.07.2008 ob 21:32

Vilinček,
tebi naj se zahvalim
za vse tvoje verze pozitivne,
in še mnogokrat te pohvalim
za obiske na tej strani od Viline.
Meni je v čast,
da nas obiščeš
navkljub temu, da te daje čas,
in nove izzive iščeš.

~ nagajivka ~
14.07.2008 ob 21:44

Je danes pester dan za nami,
od hudega neurja in po toči,
je v kraju našem kot tsunami
zalivalo in tolklo nas sinoči …
Poplavo imeli, a na srečo,
najhujšega smo se rešili,
vso noč bili v temí, prižgali svečo,
da smo vodi drugo strugo naredili.
Danes pa, poglej ga zlomka,
grem v Ljubljano na sestanek,
tam na Viču – strela gromka,
spet dež prisili me v postanek.
Aja? A to, da je poletje neko?
Ko v jopi skor’ zmrzujem,
ponoči pa pokrita z dvojno deko,
pred mrazom se varujem??
Nič ni več tako kot je bilo …
ni več pravih zim in ne pomladi,
podnebje iz leta v leto – prav tako,
spreminja se; in z njim še mi – nomadi …

————————————————
Vilinka & Vlatka & Bin & Porednica!
Mi je všeč, da tu se rima piše!
VILINKA, tebi laufa kot za šalo malo.
VLATKI snoč je šlo odlično, že jo zbriše,
no, pa ji zdajle dam pohvalo.
POREDNA, nič se ne opravičuj,
vse bolje rimaš, ko te prime!
Ajej, Vilinka, ti pa res shranjuj,
tud’ men’ je žal za tvoje rime …
BIN, a ti si pa kar tri na morje vzel?
Svojo, Vlatko in še vrlo Mico …
Zdaj je pa jasno zakaj sinoči nisi pel
dopustniške nam pesmi z vročico …
Nikar se ne jezite, kadar vas podražim,
morda pa na jesen se malo umirim?
Naj kar takoj vas potolažim,
da sem ljubiteljica vsakovrstnih rim.
Tudi resnih, predvsem pa še globokih,
a teh ne da se pisat’ prav vsak dan,
ne “štancat” jih v hitrih miselnih preskokih.
Je za take treba bit’ razpoložen in zbran.
Zdaj pa grem, se vrnem spet kasneje,
domačini neumorni spet se zbirajo,
odvlekli bomo stran še neke veje,
ki na cesti nam prehod ovirajo.

bin
14.07.2008 ob 22:23

O morju bi porednica hotela,
da ji pišem, če je še kaj slano?
Kakšna moda je, da si bo vzela,
kadar pojde tja, pravo pižamo?
Čeprav zaveden sem in trd Slovenec,
sem jo na morje mahnil jo Hrvaško,
v hotelu jedel sem, ne prepečenec,
in jezik svoj govoril sem junaško.
Saj verjetno to te ne zanima?
Kaj bolj pikantnega iz mojih ust želiš?
kako zvečer je delovala klima,
če ženske so zalite, al´ štokfiš?
Odkar se spomnim bil sem mož besede,
zvestobo svoji dragi sem obljubil,
zabredel bi v vrtinec lastne bede,
če bi ob njej še druge ženske snubil.
Bilo je tam, naj raje ne naštevam,
debelih, suhih, zgoraj “brez” in brez,
naj spodnjih delov raje ne opevam,
saj vsaka je po dolgem, ne počez.
Sonca v izobilju, senca pičla,
kri je kmalu se preveč segrela,
moja mi je prostor “zakoličla”,
skoz in skoz ob sebi bi me imela.
Jaz se ne dam! V vodo sem ji smuknil,
a glej ga zlomka, koj za mano zdrsne,
skoraj sem en slan požirek cuknil,
na hrbet sem se vrgel iz lege prsne.
Skupaj sva odplavala z obale,
na drugi strani plaže so samotne,
na sredi mivka, in ob strani skale,
ne, ne, krotite misli si pohotne!
Košata senca starega borovca,
je v najini zavesti kraljevala,
nekje v hribu je blejala ovca,
midva sva na pesku mirno spala!

VILINČEK
14.07.2008 ob 22:33

BINU, NAGAJIVKI IN POREDNICI.
Danes pljunek ni ovira,
pa če tudi me pobere.
Da brez straha in obzira,
naj vse vrnem dobre mere…
Vse po BINOVEM nareku,
nič ni moje domišljije.
Našla sem tolažbo v leku,
s čisto novo melodijo.
Del sem takega okolja,
nagajivo, vse poredno.
Me zagrabila je volja.
Kaj le bo, če je za vedno?
Kakšna je pa še ne vemo?
Kdo bi vedel vzrok okužbe?
Je vrjeti mi kljub vsemu,
da v rokah sem dobre družbe

porednica
14.07.2008 ob 23:05

Bin moj dragi fakin
zopet si se mi “izmazal”,
nisi imel vsaj mali “kažin”
si pa se z vsemi žavbami namazal.
Si svoji dragi zvest
to je pohvalno,
ampak ne bi bil incest,
če bi pokukal na plažo “abnormalno”.
Meni sonce škodi
zato moram biti v senci borovcev,
pa tudi ni v modi
biti zagorel, biti potomec zamorcev.

vlatka
14.07.2008 ob 23:05

***
Oblaki nad nami renčijo,
se pregnati ne pustijo,
udrihajo s polno močjo,
dan za dnem in noč za nočjo.
A še ni konec njihovih poti,
niso obiskali še vseh ljudi.
Še vsi pridejo pred ogledalo,
kar se bo kmalu tudi poznalo.
Oblaki imajo svojo pot,
kot ljudje, ki so polni zmot.
A ko pride tisti dan,
nihče ne bo pogledal stran.
Vsak bo nosil svojo glavo,
al’ na prodaj, al’ za stavo.
Ne bodo oblaki spraševali,
so ljudje al’ so živali.
Udarjalo bo tu in tam,
naprej, in spet drugam.
Vsi postavimo se v vrsto,
ne bo časa nit’ za v krsto.
Kaj oblaki nam lahko pomenijo,
če se zanje sploh ne zmenimo?
Prepozno je za ta svet,
da bi lahko bil vsak sprejet!
Zato družijo nas rime,
pomladi, prijatelji, znanci in zime.
A če ni ljubezni, ni vrednot,
svet živi poln zablod!!
Oblaki črni so nad nami,
nikoli od Boga pregnani.
Jezus je lepo in jasno rekel:
»Ljubite se«, in odšel v »pekel«.
Ljubezni ne pozna prav vsak,
ne poštenjak in ne bedak.
Zato se pekel nam maščuje,
se vsak dan na nas nekaj vsuje.
Ko ljubezen bo priznana,
in hudobija bo izgnana,
bo nastopil mir na Svetu,
priznana čast bo vsakemu poetu.

VILINČEK
14.07.2008 ob 23:07

Malo pljuvam,
spet klepečem,
na trepalnice
se mečem.
Ne pozabim
niti VLATKE
zaželim noči
ji SLADKE.
Sem prebrala
vse po vrsti.
Jutri bom
morbiti v krsti.
A vi vlečete
me vanjo,
da sem danes
v takem stanju
in ne morem
vstran zbežati
ter si dušice
oprati.
A kljub vsemu
nekaj nade,
Se med vami
mi dopade…
V smehu sem
vse grehe skrila
Naj se zanj bi
spokorila?
Ko pa vsaka
me vsebina.
NAGAJIVKE
in pa BINA…
vse poredne
melodije,
dajo čiste
energije

vlatka
14.07.2008 ob 23:12
vilinčica,
veseli me,
da si nagajiva,
resna in šaljiva.
Lepo noč
in sladke sanje,
tudi sam
želim si vanje

vlatka
14.07.2008 ob 23:15

P.S.
seveda tudi vam,
ki ste na tej strani,
vodoravno ali postrani
Vsem lahko noč
in malo bolho za pomoč

bin
14.07.2008 ob 23:27

Da ne zna, je rekla vlatka,
vezati besed v rime,
danes pa, kot svila gladka,
je oblika njene štime!
Morda pa je ta virus čudni,
ki nas vedno sem pripelje,
v njeni dušici priljudni,
sprožil neke nove želje?

vlatka
14.07.2008 ob 23:50

bin,
najraje vozim osebni avto,
a mi motor, avtobus, ni neznan,
tudi traktor, tovornjak, je vreden,
da prepeljem ga kam drugam.
Tako v življenju se učim,
se drugim lahko prilagodim,
a ni to moja srčna želja,
zame je prostost, ki daje mi veselja.
Tako je tudi v mojih pesmih,
včasih krutih, včasih resnih.
Zvesta ostajam najraje sebi,
a včasih tudi drugim – po potrebi.

~ nagajivka ~
14.07.2008 ob 23:55

Pa naj vam, da bolj bo zanimivo,
namenim tole divo – omembe vredno,
(na tem posnetku men’ edino poslušljivo),
slovensko primadono – za spremembo!
Naj nocoj deževno to nebo nasuje,
vse kar se vam v skritih sanjah snuje.

vlatka
15.07.2008 ob 00:05

nagajivka,
tudi tebi sladke sanje,
kot sem zgoraj omenila.
Naj bodo lepe, zlezi vanje,
dokler se ne boš zbudila

VILINČEK
15.07.2008 ob 10:29

Le en pozdrav,
v tale dan.
Naj vse do
vaših src potuje.
Čeprav je kratek,
moram vstran…
ker delo čas
mi narekuje

~ nagajivka ~
15.07.2008 ob 15:04

Danes sem ponovno brala
vaše rime od včeraj,
snoč’ pri nas bila je “štala”,
a smo zrihtal’, ni za zmeraj!
Sta BIN, VILINKA, nasmejala
me s to svojo fletno štimo,
hudomušnost pridodala,
ustvarila veselo klimo!
In že klicaje raziskuje
nas simbolike uči
VLATKA naša in modruje,
kaj se nam lahko zgodi…
Pod vprašaj zato postavljam,
rednih svojih sanj pomen,
večkrat sanjam, ugotavljam,
da letim-uživam+slišim glasbe zven.
(harmonija nepoznana, neopisljiv je fenomen)
A v tem hipu nič ne sanjam,
s svojim delom prav hitim,
le med pavzo si ohranjam,
ritem, da ga ne izgubim …
Vas vse lepo pozdravljam,
POREDNI pošljem pomežik
in lep dan na VSE naslavljam,
poslovim se brž – na klik!

~ nagajivka ~
15.07.2008 ob 16:52

Zdaj jo pa s kolesom mahnem,
da si mišice razgibam,
če le v jarek ne omahnem, (?)
spet kasneje sem primigam!

vlatka
15.07.2008 ob 23:22

nagajivka,
pa te ja ni jarek vzel?
Zdaj že čas je zrel,
da nekaj spet napišeš,
preden med rjuhe ne pobrišeš

bin
16.07.2008 ob 00:00

Dve okroglini, vmes pa štanga trda,
žensko ta naveza vrže na kolena,
mlada stara, lepa ali grda,
da se ubrani, mora bit jeklena.
Nagajivka je med noge dala,
žrebca iskrega, da jo bo nesel,
pa morda napačnega je izbrala,
in kje v grmu jo je dobro stresel?
Hladen tuš, in pivce po naporih,
sta jo v nežne sanje popeljala,
jutri spet kraljica v svojih dvorih,
nam bo novih zgodbic nametala.

~ nagajivka ~
16.07.2008 ob 00:37

Skorajda že polna lunca
se z neba mi dol smehlja,
prav žlehtnobno me zagunca,
ravnovesje mi rahlja.
Pa jo gledam, odkimavam,
naj se vendar me usmili,
ko ves dan po svetu tavam,
mi nad glavo rogovili.
Če ji žugam, jezik kažem,
ne pomaga ji prav nič,
če ji zdaj še kruh namažem,
bi razpočil se hudič!
Pa žgečka me po podplatih,
da ne morem v miru spat,
zavrtim se z njo v obratih,
to pomaga, ne se bat!
A zdaj je jasno, da ta luna
žlehtna, ne nagaja meni le,
še bolj napeta Bina struna,
okrogle poje zgodbice.
Je trpežna tista štanga,
saj ves moj pritisk prenese,
gor pač gonim, kot falanga,
dol pa samo me odnese …

VILINČEK
16.07.2008 ob 02:56

Malo pozna
in zgarana,
A mi duša,
je oprana.
Danes nisem
nič grešila,
sem pri miru
vas pustila.
Je tako…
ne morem zmeraj!
Prala krilca,
sem od včeraj.
Jim dodala
še belila,
spet sem tista,
svetla vila.
Zdaj sem tu,
direkt iz havbe,
tam sušila,
sem vse žavbe,
ki jih tukaj
sem staknila.
Jaz, ki vedno
sem tak mila!
Mi nekdo
jih je namazal.
Saj bi človek
s prstom kazal,
a me strah je
in me bega,
da ostala
bi brez njega.
Tak Vilinčka
so učili,
ga zapovedmi
pojili.
In še ena
je navada,
vsakič na
besede pada.
A zdaj berem
malo dalje,
da še eni
dam sožalje,
ki pokoro
je delila,
na kolesu
se potila.
Res te skoraj
bi pobralo,
tisto BINOVO
sedalo?
A te VLATKA
brž izvleče,
tam iz jarka
z malo sreče.
In če švic je
zdaj v potoku,
grehov v božjem
ni otroku…
Čisto nova,
nič več kriva,
z vso pravico
NAGAJIVA.

bin
16.07.2008 ob 07:25

Zna biti, da bi mokre sanje,
me ponoči prebudile,
če to Qeensov bi igranje,
snoči očke zasledile?

bin
16.07.2008 ob 07:33

Ta stric, ta boter, nunc mogoče,
vilinčku popacal je krila,
zdaj obžaluje, stoka, joče,
boji se, da ga bo pustila.
V sončnem jutru kaplje rose,
spet na krilcih se svetlijo,
in nožice, lahke, bose,
k svetlobi radostno hitijo.
To je tisti čar vilinčkov,
da se vedno prerodijo,
v stilu nežnih potepinčkov,
vse hudobije odpustijo.

VILINČEK
16.07.2008 ob 10:34

Vsakič znova sem se vrnem.
Kajti, komaj se obrnem,
Že letijo izza hrbta,
nove rime mi naprta….
A me tokrat ne tiščijo,
s čisto lahno melodijo,
so le nežno name sedle
in mi zdaj jeziček snedle.
Da ne vem več kaj pisati,
Ne srbijo več podplati.
vsa v nebesih in lebdeča,
me objema le še sreča

~ nagajivka ~
16.07.2008 ob 16:48

Bin!
Na vašmi konci denes bla,
tn na severnu Primorskmi,
v Bec – že navsezghuodej šla,
je blu lepu med kraji gorskmi.
Ko je blo kuonc obveze službe,
sn šla pozdraut še ane parjatle,
bla strašnu vesjela dobre družbe,
smo jeli čompe, je smeha blu na vatle!
“Ki zej!?” So djali…”ma ki že ghreš?!”
Je bluo tud meni mičkin žou,
ma kej češ … še preden se zaveš,
te nuja kliče spet domou.
A ta njihova mi melodija,
v uhih še naprej odzvanja,
(ne znam lih), sam en malčk se mi zavija,
ki duh se moj tej šprahi klanja.

————————————————-
Tu pa vidim, da sta pridno
naša pesnika stih’vala,
pod #231 sem se solidno,
a do solzic nasmejala!
Hejj Vilinka, res si faca,
še sred’ noči si duhovita,
tud’ Binu moja maha taca,
saj oba sta čudovita!!
Zdaj grem pa še mal’ na vrt,
čaka me ogromno dela,
a to je zame hobi – ne pa “smrt”,
kasnej’ na blog bom priletela.

bin
16.07.2008 ob 23:04

A v Bec si šla in čompe jedla?
Pa skuta je bla zraven tut?
Morda si pa še volno predla,
al lezla v kakšen strm rut?
Ja, Bučane imajo špraho,
ki prav nežno zazveni,
še ko tašča “pere” snaho,
se zdi da prav nič huda ni.
————————-
Sej tud jest ne znam prou tanajbujš,
pa boučanska ghawarit,
z ghrape sm, tam sma še hujš,
se nas ni za zastapit!
Če pa kdu na vi, za ki se ghrje,
tu ghare u tazadn kit,
mu je tku al tku gharje,
se se nima kuod naučit.
Ta stari sa žje pamrl,
ta mladi na znaje več,
medruj jemma pa knidle u ghrl,
če je triba kešna rečt.

~ nagajivka ~
16.07.2008 ob 23:19

Bin!
An si tu taku lepu zapojou,
de te zastuop tut tist ke ni Bučan,
medruji, k smo še en pikč u povoju,
ne ghenjamo se smejat, s napravu vtis močan!

~ nagajivka ~
17.07.2008 ob 00:20

Ravnokar sem poslušála
Erica Claptona CD,
zdaj še vam bi rada dala,
nekaj, kar všeč mi je.
Je ta blaga melodija
pravšnja za pred spanje,
naj poboža vas melanholija
in zaziba v mirne sanje.

VILINČEK
17.07.2008 ob 02:18

Berem, berem in se trudim
vse storila bi za vaju,
Sive celice si vklopim,
pa vseh farbah zaigrajo.
Ali res premalo nudim?
Hočem! Hočem! Pa ne znam.
Več ničesar ne zastopim.
Ali res premalo dam?
To se tiho zdaj sprašujem.
Mar postajam farbnblint?
Kdo me reši iz teh blodenj?
Sta me vrgla v labirint!
S črnim perjem se posujem.
ker, iz drugega sem brega.
Me zajela je povodenj.
Ni izhoda! Le zadrega!
In še očke se solzijo,
od vseh teh presilnih črk.
Kar s eno coto staro
si pod nosom brišem šmrk.
In s končno melodijo,
praznih žepo… polna zmot,
dala bi še zadnjo paro,
za ta pisani prevod.

VILINČEK
17.07.2008 ob 14:02

Ker pač vidim,
ni prevoda.
Bom kar sama,
brez povoda,
lotila se te
naloge…
A, še prej,
si najdem roge.
da nataknem
jih na glavo.
Firbec dela,
z mero pravo.
Se ne morem
več upirat.
Se odločim
zdeklamirat,
toto pesmico
na pamet.
Čisto mehko,
kakor žamet,
jo na tole
stran polagam.
A, še traja,
malo vagam…
Koga prvega
bi slekla
in za jezik
ga povlekla?
Ali JIVKO?
Ali BINA?
A ker pišem
iz spomina
in še vedno
me solzijo,
vas presunem
z melodijo,
vržem v bolj
otožne tone…
s pokloni
ene MONE!
————————————————-
————————————————-
NAGAJIVKA PRAVI:
Na vašmi konci denes bla,
tn na severnu Primorskmi,
v Bec – že navsezghuodej šla,
je blu lepu med kraji gorskmi.
Ko je blo kuonc obveze službe,
sn šla pozdraut še ane parjatle,
bla strašnu vesjela dobre družbe,
smo jeli čompe, je smeha blu na vatle!
“Ki zej!?” So djali…”ma ki že ghreš?!”
Je bluo tud meni mičkin žou,
ma kej češ … še preden se zaveš,
te nuja kliče spet domou.
A ta njihova mi melodija,
v uhih še naprej odzvanja,
(ne znam lih), sam en malčk se mi zavija,
ki duh se moj tej šprahi klanja.
————————————————-
————————————————–
MOJ IZVIRNI PREVOD:
So konci… na MI,
iz (denes) desne…BLA BLA
napak je veliko!
Kam rima je ŠLA?
Mar vse tja… na sever,
ki na NU se konča?
Pričaram si sliko,
primorskih gora.
Da lepi so kraji,
So še lepši na U?
Najbrž so v modrem?!
sem prevedla iz BLU.
Najbrž je napaka,
ker brez črke je E,
Pa saj ni tak važno,
je pogled že drugje.
kjer zgodba se piše,
kjer smeh se konča.
Se nekaj pripravlja.
Le kdo sta ta dva?
Kdo BEC je TN?
Mi malo HUDO JE (navsezg-huodej)
NA VSE tisto ZG. ??
Razmišljam po svoje.
Odneslo JE VESLA (vesjela)?
Mar je tam bil spopad?
Ker nazaj se vrnilo
je LE še PAR JAT (parjatle)
Bilo naj bi STRAŠNO,
spet s poudarkom na U…
Še smeh je v VATLIH?
A, najbrž od strahu?
Preživeli so MAKI (ma ki)
tudi ANA pred tem.
Da LIJE (jeli) kod iz škafa…
Le po kom in PO ČEM (čompe)…?
Najbrž zdaj po meni,
So zrušili je JEZ? (zej)
Jim MIČKENO ŽAL je,
a, je pozno za kes.
Če se česa zavedam?
Ne vem? Sem v dvomu.
A v sebi sanjarim,
samo še O DOMU (domou)
K sebi ZAVIJA,
Le to mi ODZVANJA…
čeprav tam od spodaj
še BIN se mi KLANJA.
A naj bo za drugič,
je zbluzil poet.
Saj ne sežem tej ŠPRAHI
Ma…. Niti do pet.

~ nagajivka ~
17.07.2008 ob 16:15

Vêj pa … koa se zaj tü zbeivlê??
Vilinêc že se celi den švajsti êti?
Šče se poleg s krivdo zaj polejvlê,
ka sêfêli ni ji dano razumeti??
Ge tüj sêfêli ne rözmen pâč,
neka pa lih täk vem güčatei,
boule pak käk nêkši zabavljâč,
štêrouga bi sram bilou priznatei.

————————————
Vilinka – #242
Zasluži zgornji tvoj “prevod”
si certifikat v okvirju!
Poln posrečenih je zmot,
a odličen v tem revirju!!!

bin
17.07.2008 ob 21:26

Sedi pred hišo v senci lipe,
starec sivih, redkih las,
puha dim iz stare pipe,
nekaj brunda si na glas.
Preko ceste, v dobri veri,
sosed kliče, hej Tomaž,
hitro zdaj zakleni dveri,
pridi k meni na en glaž.
Tomaž pa nič, kot da ne sliši,
še naprej v tri dni strmi,
da je sam v tej stari hiši,
v svoj brk se le jezi.
Sosed stopi do soseda,
z rokami maha, “kaj si gluh”?
Tomaž pa ga debelo gleda,
kaj rogoviliš, saj ni muh.
V tej zgodbi eden je govoril,
drugi nič ni razumel,
kot sem sinoči natovoril,
Vilinki, ne da bi hotel.

bin
17.07.2008 ob 21:44

Cimra! Ob vsem tem leporečju,
morda bi nov predal odprla?
Kjer bi očistili si grla,
vsak v svojem le narečju?
Še slovarček bi dodali,
Za tiste, ki smo bolj na kratko,
da, kot nekdaj so imeli prat´ko,
v njem prevode bi iskali.
V dvesto tri in štir´deset,
bi rabil več kot le vodiča,
je zame pesem tuj´ga ptiča,
ne znam prebrati pet besed.

vlatka
17.07.2008 ob 23:02

***
Ne vem, če mi bo ‘ratalo’,
a lahko poskusim,
nič ne bo zmanjkalo,
če si jezik obrusim
Duobro sta napisale sa tu,
ja tan drgačno en ni hudu,
sak pu soja tuča,
najljipša ja ku ni muča.
Daš spara uso umazanijo,
anka ku zatu na skrbijo.
Sa pa zatu ldje na sakirajo,
rajše kruha stradajo.
Kaj naj račan na usa tu?
Usak ima soja skrbi,
ale jeh pove ale muči,
ga pu glave tučajo.
Alora ja buljša bet tiho,
pranašat soja skrbi.
Gledat u nove dan drgača,
kur sa kome zdi.

~ nagajivka ~
18.07.2008 ob 01:18

Ajej, ajej,
a zdej
pa še
prevajam nej?
Vlatka! – #248
Ma woštja, ti si pej
u ištrianščini “doma”,
te rjačem wundi leti zdej:
ma nisi šturla n’anke qua!
Braaavo Vlaaatka!!!
———————————————–
Vilinka! #245 – hvala!
Je v Opatiji res božansko,
fajn bi b’lo še tam ostat,
a delo čaka me “pesjansko”,
pa mamči moram dam pelat,
(jutr, ejga, na Gorenjsko),
zvečer se pridem sem “skozlat”.
Zdaj grem pa v deželo sanjsko,
moram zjutraj zgodaj vstat,
uživajte megalomansko,
kot zapoveduje Vlatkin škrat!

VILINČEK
18.07.2008 ob 03:20

Imela sem težave z netom.
Mi zagodel je nekdo?
A vsem rimarskim poetom,
naj vam bo to noč lepo
Vaše viže sem prebrala,
mi primorska še leži.
A, v prekmurju sem ostala,
brez besed in v temi.
Hvala ti za vse prevode,
sem se čisto izgubila.
Res ne sežem v tiste vode,
sem pred njimi kar klonila.
A, da se k primorski vrnem,
kruh je kakor kvas kipel.
Večkrat, ko si list obrnem,
z branjem mi v uho je šel.
Pa sem šalila se z JIVKO:
Čeprav priznam… vsega ne vem.
Mal sem jo posula z mivko,
sem pač kuštravi Bohem
A bilo je za veselje,
naj zamere nič ne bo.
Včasih rima me zapelje,
če je želja tud v nebo.
Bina pod oko sem vzela,
tam sem razumela manj,
a morda mu bom zapela,
kmalu treščila še vanj
Vlatka znova v svojem tonu,
Me povleče tja čez mejo.
A, ji rimam v poklonu,
vse si boljša s svojo prejo
Lahko noč in lep jutrišnji dan.

porednica
18.07.2008 ob 15:49

Vilinček moj dragi,
probajmo v štajerski šprahi,
jaz dolgo sem v Ljubljani
in pozabiš “rodni” jezik znani.
Ampak pred kratkim smo bili v mojih “krajih”,
bilo je vse po “naših” običajih
in ko reče mojemu nekdo da je na eki
ni imel pojma njegovemu izreki.
Pri nas nismo gučali kot prekmurci
smo govorili gorta ali dolta kot korošci,
smo imeli keden namesto teden,
smo imeli še marsikaj.
Štirideset “izolacije” naredi mnogo,
ampak v Ljubljani niso znani
po bogvekaj poeziji,
so hladni in brezvezni,
gledajo samo na svoj pedigre.
Smo ŠTAJERCI, PREKMURCI, DOLENJCI, PRIMORCI IN GORENJCI kot narod veliko naredili,
se nismo kar tako podredili,
smo eno ko je treba,
smo drugo nebodigatreba.
TO JE OD MOJEGA FRENDA KRESLINA
Daleč je moj rojstni kraj
Slika že rumeni,
slika, tvoji in ti,
čeveljčki in nov gvant, gibanica diši,
pa tvoja mama,
tak lejpa tak šlank!
Kdo je mož, ki sedi
in dekle, ki te v naročju drži?
Tu stoji zdaj nov blok,
vse kot včeraj se zdi,
si bil pa res srčkan otrok!
Daleč je,daleč,
daleč je zdaj,
moj začetek in moj rojstni kraj.
Nad hribe spušča se mrak
zdaj prižigam luči,
dolga leta so sprala
mi lesk iz oči
in slika vsak dan
bolj bledi.
Daleč je, daleč
daleč je zdaj
moj začetek in moj rojstni kraj!Daleč je moj rojstni kraj
Slika že rumeni,
slika, tvoji in ti,
čeveljčki in nov gvant, gibanica diši,
pa tvoja mama,
tak lejpa tak šlank!
Kdo je mož, ki sedi
in dekle, ki te v naročju drži?
Tu stoji zdaj nov blok,
vse kot včeraj se zdi,
si bil pa res srčkan otrok!
Daleč je,daleč,
daleč je zdaj,
moj začetek in moj rojstni kraj.
Nad hribe spušča se mrak
zdaj prižigam luči,
dolga leta so sprala
mi lesk iz oči
in slika vsak dan
bolj bledi.
Daleč je, daleč
daleč je zdaj
moj začetek in moj rojstni kraj!

VILINČEK
18.07.2008 ob 17:44

Kaj naj spišem?
Kaj naj rečem?
Da se tukaj
razvedrim!
Pa naj kuham,
ali pečem:
Tu sem s soncem
in vi znjim.

VILINČEK
18.07.2008 ob 19:33

Zaj z vlko
meklo lejtam
in pomejtam,
toti šmorn.
Ker pač duh
je bil umrn,
pa sem sejkala
ga mimo.
Kak zapišem,
naj zaj v rimo?
Padem včasih
na širhakl.
Ob šporhetu
tisti hakl,
ki ga mamo
duge lejte.
Kaj je šporhet
vsi to vejte.
Je za kuho
in za zimo
ko spet cajt
zamenja klimo
in so v moudi
dugi makli.
Da ne bi bli
kaki hankli.
Že maširam
prouti konci.
Malo tepem
več pa boužam
se poklajam
svojim roužam
in pa tudi
prouti sonci

bin
18.07.2008 ob 21:07

Vilinček, danes te razganja,
spusti malo ta ventilček,
naj gre stran vsaj malo sranja,
v katerem je obtičal rilček.
Težka služba, težko vreme,
dvignejo pritisk do vrha,
ne tablete, razne kreme,
bolj pomaga hladna prha.
Najbolj pa, kot po navadi,
se obnese klepetanje,
z vsemi, ki se imamo radi,
to prinese lepše sanje.

boakonstruktor
18.07.2008 ob 21:28
Evo mene osvežene,
prenovljene, pomlajene!
Ne razumem etno-rim,
zato se drugič oglasim.

VILINČEK
18.07.2008 ob 21:50

Kaj je z BINOM? Aleluja
me z recnijami zdaj foutra?
s hankli plejžem izpod koutra
in še maže mi ponuja
Pol pa s hladovino šprica,
da vse to bi spral iz mene.
Bul se derem.. NENE, NENE!
Ke či me na rahlo žica?
Pravi naj se mamo radi!
Se obnese če klepečem? (:D)
Naj ga skuham ali spečem
Al pa skotam na livadi

VILINČEK
18.07.2008 ob 22:13

Pozdravljena BOAKONSTRUKTOR.
Tak ti je, če je dopust
odpeljal vsaj pol ljudi,
Širi se od ust, do ust
da se nam pol bolj smeji.
Bil nam mali je poizkus,
kar tako za lepši dan.
mal na ETNO mal na BLUZ
kaj pač sprejme tale stran

bin
18.07.2008 ob 22:34

Sem zelo počasne sorte,
vse na dolgo rad razvlečem,
še zamislit si ne mor´te,
kakšne štrene vam namečem.
Zato je tisti plan s predali,
za narečno klepetanje,
še za devetimi vogali
tukaj pa že pravo sranje.
Porednica, vilinka, jivka,
vsaka dela svoje šume,
boa pa otožno čivka,
da nikogar ne razume.
Bom naredil testno stvar,
na eni svoji stari rimi,
spodaj spisal bom slovar,
da vidimo, kaj se izcimi?

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 00:05
Boh dej poeti!
Ja, kugá j’zej to??
Nékušno ste
dons hudo zagreti
za vse-slovensko
štimungo!!
Sm prekle pršva
z gunga konca,
tm, k so
Gurenc’ duma!
Spet sm skuto
jedva iz vonca,
ooo, majne kuj je
dobra bva!!!
Iz varžata sm
potegniva
ano urečko
tako fajno.
S skuto sm jo
napovniva,
poj sm šva
pa z no u gmajno.
Tm je biv
an fletn štor,
sm se koj
usedva gor!
Poj k sm pa
že nekej cajta
tm na orglce
špiláva,
sm se pa tkuj
fajen še en mav
z guno skuto
tm basáva.
Zej pa komej
da še gledam
..sm kr en mav
že preč pršvá,
se pa kr na tmole
zic’ presedam
izpred računav’nka.
Bo še ta narbóle
da jo grem,
ke u cimer!
Kr, ane,
če zej začnem,
prpudvat na doug
na primer,
poj vas
prou vohká
še ušesa
zabulèjo,
al vam pa
kej tačgá
strapám,
da oči vas
zaskeléjo.
Vam kr koj raj
rečem lahko noč,
pa m jutr vam
še kej spisáva.
Še glih en komej,
da tuklé punóč,
sm vse to
vohká prebráva.
Ste jo bli pridni,
da je kej!
Še tanarbolj
pa Vilinčk!
Ste tud ta druj
bli kr solidni,
k ste pušal
tlakej svoj
spominčk!

commonsense
19.07.2008 ob 13:25

to pa res je zdaj hudič,
tukaj ne razumem nič
je dobro, da sem se kar skril,
sicer po nosu bi dobil
umetnost je tako visoka,
da raje commonsense kar pivo loka
se nad umetnostjo naslaja,
umetnikom več ne nagaja.

VILINČEK
19.07.2008 ob 13:30

Dopustnik Mijau je nazaj.
Prešerne piše nam sonete
in verze stresa kot za šalo,
da znova brusim svoje pete
in ga pocukam čisto malo
Je vrba njega domačija?
Kdo vedel bi? Morda je pesem?
Me dalje vodi melodija,
pa sežem tja v žep si desen.
Še jaz potegnem kaj iz njega,
da svojo dušo bi oprala.
Da ne izpadem kakor rega,
naj tale rima bo pohvala.
Ko berem vaše vse vrstice,
v ušesih mi lepo odzvanja.
Ste pravi pesniki, ste ptice
Vilinsko se pero vam klanja.

VILINČEK
19.07.2008 ob 13:36

Nekdo se mi pa vmes je vrnil,
zdaj vidim, da stojimo vrsti.
Da čas nam bi čim lepše minil,
še commonsensu so zdrveli prsti

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 17:35

Vilinček hejj!
Hvala za
Jasona ti Mraza,
a dokler je
še sonca kej,
ne bom klicala
mraza!!
Ti raje
sonce podarim,
čas nazaj
ti zavrtim,
besedilo ni
zahtevno,
zapoj si zraven
pesem spevno …

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 18:04

Dobrodošel Mijau nazaj!
Nič povedal – si užival?
Te je tako prevzel planiški raj,
al’ le med rjuham’ si se skrival?
Ta posnetek se nahaja,
v vikendaškem tem arhivu,
(seveda jivka ti nagaja),
ti opevane bi putke “skrivu”??
Izpred koče, tam v Vrbi,
Mijau uživa v idili,
vse pipike ima na skrbi,
a pujceki … žal pujski
so v pršut se spremenili …

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 18:17

Še Boo malo pomasiram,
(da spet užaljena ne bo),
predstavitev ji zorganiziram,
naj se vidi kdo je to!
Niso kače tak’ strupene,
kot morda se komu zdi,
ko toplota ji razširi vene,
v kačji ples se zavrti.

boakonstruktor
19.07.2008 ob 21:05

Etno rime ste kovali,
se izdatno nasmejali,
vsi ste pedigre izdali,
le še mene ste čakali!
Jaz sem boa potpuri,
ki na Ptuju se rodi,
na Hrvaškem vmes živi
in se v Celje poroči!

boakonstruktor
19.07.2008 ob 21:36

Jivka me je pod 171 obtožila, da zapeljujem Mijaua.)
In kaj, če bi zares priznala,
da sem Mijaua zapelj’vala?
Da skrivat moral bi pred “svojo”
porno poezijo mojo?
Ampak – a je nemoralno,
če grešiva VIRTUALNO?

commonsense
19.07.2008 ob 21:43

jivka @275:
se pujsku gujdek reče
če v ptujščini beseda teče,
to bi že lahko vedla,
če kdaj bi tam že pujska jedla.

bin
19.07.2008 ob 22:11

Sonce šlo je za obzorje,
ljubi bog je luč ugasnil,
konec je današnje štorje,
zdaj bom malo upočasnil.
Danes sem na vrtu tlako,
celo rajtungo odslužil,
čakal sem priliko vsako,
da bi se mi kdo pridružil.
(nič ni bilo iz tega!)
V tem deževnem je poletju,
da bi ga hudič vzel,
meni v trud, v napoto cvetju,
se razrasel le plevel.
Zemlja dobro je rodila,
pridelek kukal je iz plevela,
a toča nam je vse pobila,
le njega prav nič prizadela.
Pomidori bodo gnili,
kumare je sesekljalo,
korenčki so se v zemljo skrili,
pa jih nekaj bo ostalo.
No, s plevelom sem opravil!
Kar lep kup se je nabral.
Iz njega bom kompost napravil,
da korist bo kakšno dal.
Zdaj pa tukaj, v tem vrtičku,
nove cvetke ogledujem,
beseda teče o prašičku,
kakor jaz ga imenujem.

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 22:17

Ajaj, ajaj,
po krivici
obdolžila
sem te…CS
Kaj, le kaj naj zdaj?!
Na tvojem blogu
sem te “glihkar”
povabila, nahrulila,
da pri milem Bogu,
se oglasi kaj!
Zdaj pa vidim,
da medtem,
si tule pesnil
naš “bohem”!
Naj ti bo,
ti oprostim,
skoval si
“venček”
štirih rim!!!
Gujdek je
po prleško,
na žaru slasten
je zelo.
A pujcek je
po prekmurski
prav nič manj
ta slasten ni!
Oba sta dobra
za koline,
a od vse mesnate
hrane fine,
imam najraje
mandarine!

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 22:23

#279 –
Boi naj pa kar Mijau odgovori,
saj edino toti pubec ti pove
kako v virtuali se greši.
Je Mijau veliki poznavalec,
računalniške tehnologije,
(če je treba tudi izganjalec)
pregrešno-virtualne vse kemije.

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 22:27

#281
Bin, tebi pa vse čestitke!
Ker tako obvladaš “kmetovanje”,
pridi večkrat spletat kitke
še na tole polje!
Naj ti bo za hobi blogovanje,
nam pa vsem bo bolje.

mijau
19.07.2008 ob 22:35

Boa Ptuj je zapustila -
na Hrvaško pot jo je vodila-
Jaz ubral sem smer obratno:
iz Hrvaške k nam čez Vratno.
Zdaj Ptuj je moja domovina,
pa pipekov, gujdekov in vina.

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 22:53

Pa si prepričan, dragi Mijau,
da si “pipekov” napisal prav?
Da nisi črke “m” vmes spustil?
Z lapsusom poanto bi zgrešil …

boakonstruktor
19.07.2008 ob 23:01

To preziram!
Packarija!
Protestiram!
Svinjarija!

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 23:31

A zdaj vidiš, dragi Mijau,
kako ubogi naši Boi
ta večer si zasvinjal?
Bi ji polepšal ga lahko!
Napisal ji kaj spevnega,
ljubečega za njo.
Na srečo jutri nov bo dan,
le glej, da vtis popraviš,
vsa čustva svoja izlij na plan,
(joj, sam, da nam ne “poblesaviš” …)

bin
19.07.2008 ob 23:31

MIJAU
Alt in število torej pot,
do znakov v kodni je tabeli,
s tem bo konec bridkih zmot,
in pravi znak bomo zadeli?
Rabim le še zemljevid,
katera je številka prava,
a to ni neprebojen zid,
se bo že znašla bistra glava!
VILINČEK
Lepo, da si se potrudila,
s teorijo o sonetih,
nas, trde buče podučila,
ki odrasli smo na kmetih.
Da a in be in be in a,
in še enkrat iste rime,
pa ce in de potem ta dva,
trikrat tja do konca štime.
NAGAJIVKA
Zdaj, nagajivka, veš kako se mora,
vrt opleti, in sonet zložiti,
in če prime te to noč znabiti,
sonetni vrt nastal bo, preden sine zora?
BOA
Takle potpuri, miš maš,
bogastvo je posebne sorte,
če tajiš ali priznaš,
ima lastnosti dobre torte.
Ni po barvi, po okusu,
ne po otipu ene baže,
dobra pa, da jo “v šusu”
vsak od nas svoj košček zmaže.
CS
Še tebi, mojster, grof in vedež,
ki se razumeš na prašičke,
v spokojnem miru tiho predeš
in prežiš le kje so pTičke.
S pivom bi jih še zalival,
v cvetju jim prebiral stihe,
njih srca bi pridobival,
moškim pa ne delal glihe?

~ nagajivka ~
19.07.2008 ob 23:42

Evo, tudi Bin popravil je svoj vtis,
lepo pesem nam je spisal, kar ni greh.
Joj, kako malo rabi ta moj “fris”,
da usta razpotegne v širok nasmeh …

p.s. replika na #289:
Naj nov predal odprem?
Poseben “ladlc” za sonete?
Še pred spanjem enega sestavim
in potegnem ga “iz pete” ??

VILINČEK
20.07.2008 ob 13:50

Hvala ti JIVKA.
Mar SOLEJO me mažeš?
Morda pa le SONCE,
v žarkih mi kažeš?

VILINČEK
20.07.2008 ob 14:15

Bin.
Še marsikaj tukaj se moram učiti,
Sem prenesla le tisto, kar mi drugi so vlili.
Naj v dopolnjevanju, se spletajo niti,
da tole bi stran, le še bolj bogatili

bin
20.07.2008 ob 14:56

Dekletom je blo vedno jasno,
da starim dedom pride kasno,
jaz pa star sem le po letih
in ne tukaj, pri poetih,
kjer srce mladostno bije,
roka piše kozlarije.
Eno bin ima napako!
Eno, vendar tisto tako,
da ga ljubi bogec s šibo,
vsak dan bije za to hibo.
Meni je življenje igračka,
kakor mlade mucke tačka,
ki te praska in te boža,
kolikor prenese koža,
vse zato, ker je še mlada,
s tem ti pravi, imam te rada.
Saj je treba kaj popiti,
kaj pojesti, namočiti,
tisto orodje za ljubezen,
da ne prideš v bolezen,
a najboljše je veselje,
dobre misli, srčne želje,
saj vse drugo hitro mine,
tiho zdrkne med spomine,
veselje pa je vselej sveže
in te ujame v svoje mreže,
če le znaš se mu predati,
in ga ne pustiš pred vrati.
In zakaj vse te monade,
makakade in štroncade,
zbita jajca, šmorn, fancl,
Jivki snoči vzel sem krancl,
v predalu za sonete,
njene sanje neizpete,
v čist predal sem se ji usral
danes mi je tega žal!

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 15:54

Bin!
Kaj te muči – za hudirja???
Mar res tako si to dož’vel?
Rabiš zdaj moj glas premirja?
Ker sonet si tja pripel?
Ma ne, ne, ne – to je pomota!
Prav je, da si spisal ga!
Tist’ kar tebi zdi se zmota,
je morda le moška logika …
Ti kar piši in ustvarjaj,
vse kar ti veli srce.
Le nikar se ne pretvarjaj,
da Eve krive smo za vse!

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 16:07

Vilinka ga pa žurala,
vse do belega je dne.
Dobro vzdušje tam je furala,
še nas pozdravila smeje.
Ko jo navdih prevzame,
takrat je najbolj ONA.
Še nam duha razvname,
premakne vsazga slona!
Ji tole pesem podarim,
ker je “poljanam” zvesta.
Da jo le razveselim,
upam, da ji bo všeč … jebelacesta!!!

bin
20.07.2008 ob 18:27

nagajivka na #295
Ti, pa Eva? Ti si Lilit(h),
ki jo še bog jo zatajil,
sramoto svojo hotel skrit
ker je tako naiven bil.

barbiblond
20.07.2008 ob 18:52

Miške, muce,
vse pod streho,
pa premagala sem
sladoledovo pregreho.
V duhu zdravega znojenja,
skočim malo na poljane,
zdaj mi ni za športe vnete,
bolj za rime in sonete.

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 18:52

Bin! #298
Mar prišel si do “resnice”,
ki jo piše zgodovina?
Kdo zdaj tukaj poka vice,
‘prašte modrijana Bina …
Lilith Adamu ni b’la pokorna -
se je raje s PARKELJNOM spečala,
je Bog zatem še Evo ustvaril,
in tako je Lilith od Bina družica postala …

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 18:56

Waw! To je blo pa kar skupinsko!!!
Poglejte uro in minuto
komentarjev prejšnjih treh,
matr, to je pa že čist’ zverinsko …
Bin! A vidiš kaj je naredil tvoj greh???

barbiblond
20.07.2008 ob 19:01

Je naredil same frke,
ubožca adama in eve brhke…

bin
20.07.2008 ob 19:09

V svetem pismu, tam v Genezi,
kjer ustvarjal je življenje,
v dokaj čudni je navezi,
dvakrat ženino stvarjenje.
Prvič, da ju je ustvaril,
moža in ženo, srečen par,
drugič Adamu podaril,
iz njega rebra isto stvar.
Ne gre, da človek ne pomisli,
v tej knjigi, ki je od Boga,
in jo vsi imajo v čisli,
resnica čista je, velja.
In glej v starih so papirjih,
res našli nekaj o Lilith,
ki, da v božjih je revirjih,
hotela ni na zemlji bit.
Pa je bog, ki je pač moški,
takoj uredil ta nered,
ustvaril Evo, tako z joški,
lepo »zoduzad« in spred.
Ta Eva pa je strašno rada,
imela dolgega kačona,
grešni sad kar k zraven spada,
je želela ravno ona!

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 19:11

Barbiblond – #304
Ti bom dala jaz ubožčke!
A zdaj pa z dedci boš držala?
Če maš na glavi Adamove rožčke,
te iz raja bom izgnala!!!
Dobrodošla Barbiblond!
Pozdravljena še na “Klepetu”.
To ti je kot nek diskont,
s poceni štosi na sekretu.

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 19:20

Boa! #299
/“saj oné ne ve, kako sladko je to!”/
Ja in??? Kako sladko je to?
Povedala si zgodbico za vzorec,
se moj je duh ravno prav ogrel,
pa si “prihránila” mi konec,
tam, kjer se začne najlepši del???

barbiblond
20.07.2008 ob 19:21

Ne morem kaj,
da ne navijam za
najšibkejši člen.
Moj rožiček pa je en,
dosti hujši je od para.
Kul je štosarski diskont.
Harrods bil bi vreden nič
brez hofra, lidla špara

~ nagajivka ~
20.07.2008 ob 19:32

BB – #308
/”Harem bil bi vreden nič …”/
Joj, joj, ta tvoj rožiček,
res mnogo hujši je od dveh,
o haremu razmišlja ta tvoj “tiček”,
ja, ja … vidim tvoje iskrice v očeh …

barbiblond
20.07.2008 ob 19:40

Hvala nagajivka, za ta lep komad!
Z ničemer, kar poboža mi uho,
se ne da usekat mimo.
S haremom pa ne ga srat,
da ne bomo vsi na listi
kot iskani teroristi.

VILINČEK
21.07.2008 ob 00:41

En lep podzrav vsem, prav vsem!:D
Nastal na poljanah,
je res pravi klepet,
A ker nisem pristvari,
pustim vam le sled
Morda pa le Erosu
stopim ob strani,
ki se ljubezni
telesne ne brani.
Srce je in duša
pa tudi telo.
Če v slogi živijo,
jasni se nebo.
Kjer zven v harmonije
v slogi igra.
Ne vidim jaz greha
le srečo za dva

mijau
21.07.2008 ob 08:06

Včeraj smo bili na “Tour de Grajena”.
Sedem evrov je bila cena.
Za to dobil si majico in klobsaso,
seveda, če prevozil celo si traso.
Bili so vzponi, bili so tudi spusti…
Navzgor sem sopihal z odprtimi usti.
Tu in tam sem stopil še s kolesa
(za mojo rit bila so to nebesa).
Med vsemi bil sem drugi po starosti,
zame naporov je bilo čisto zadosti.
Sedaj ob računalniku počivam
in vaše poslane melodije odkrivam.

VILINČEK
21.07.2008 ob 14:43

Majn klepeta,
več soneta…
Ker me ta
pač k sebi vabi.
A, da ne zbežim
iz neta,
še me ena
rima grabi.
Ker s kolesom
in telesom,
MIJAU s kondicijo
se hvali,
ga približam
še k nebesom
vržem mu
pokolnček mali.
V taki tlaki,
s korenjaki,
res ne pojdem
v strmine.
Da bi potlej
med oblaki,
zdravila si
bolečine.
Spletem kito
raje zvito,
s tvojih trgam
si kosumlje.
Še poklonim
spev za rito,
da ozdraviš
prav vse žulje.

~ nagajivka ~
21.07.2008 ob 16:53

Dragi moji,
jaz ‘mam
vsega dost!
Je Bin
obglodal
mojo kost!
Me obtožil,
da sem vseh
pohot pohota,
zaukazal
mi je
strogi post!
Na Boinem
me blogu
je obsodil,
dobro si
me je
sposodil!
Z Boo
ni prav nič
drugače,
zatem, ko je
že Mijauu
slekla hlače
in dosegla svojo
je nirvano
… se je pa
zgražati
začela
kar nad mano?!
Ker na tem
svetu ni pravice,
ker se delajo
ves čas krivice,
sem tako se
odločila,
da svojo
nrav bom
spremenila!
Od danes
naprej
ne bom več
niti malo naga,
niti jivka,
bom rajš
od vraga
prepirljivka!
Nad vsemi vami
tu bom bdela,
nad vaš’mi “ero”
bom pomisleki
rohnela ..
..če jaz ne smem,
zakaj bi vi?!
Zapeta do
vratu, vam
oblečenka
zdaj govori:
“Nema više
ljubavi!”
Če kogarkoli
eros tu
prevzame,
vaši zdaj
resnobni blogerki
se sname!
Za vse žmohtne
komentarje,
bo poklicala
smetarje,
preselila
jih bo v
pljuvalnik,
odslej tu bode
resen klepetalnik!
In že predlagam
prvo temo,
saj pred hudo
sem dilemo:
Ali naj
v klošter
grem,
tam ostanem,
se spovem?
Al’ pa rajš’
poiščem druzga
cimra in
nov blog odprem?
p.s.
Saj bi šla v klošter -
a le med frančiškane!
… Med tiste
fletne brate
zbrane …

VILINČEK
21.07.2008 ob 17:16

Kaj pa naj zdaj jaz storim?
Ko sem taka nežna mila,
da krvav bi pot potila …
Se ne grem! Se ne grem!
Že od nekdaj sem BOHEM!
Od vseh tistih silnih rim,
ker mi EROS dal je krila.
Naj ga zdaj bi zatajila?
Se ne grem! Se ne grem!
To še enkrat vam povem!

bin
21.07.2008 ob 22:43

Nocoj je luna popustila,
pust in tih je naš balkon,
klapa se je v molk zavila,
samoten mijavka star mačkon.
Mucke tam nekje za vrati,
neumnost kuhajo, se zdi,
po čudni godlji mi diši,
se je mar nevihte bati?
Najbolje, da se zavarujem!
Ne pri Savi, “lonc na glavo”!
Včasih je prav to “ta pravo”,
ko nevihto pričakujem.
Pod balkonom bom še malo,
počakal, če se kdo prikaže,
ki ni preveč zadirčne baže,
da z njim meniti se bo dalo.
Sicer pa tjakaj med odeje,
jo podurham, k svoji teti,
se pridružim njeni dreti,
prisanjam nove si ideje.

~ nagajivka ~
21.07.2008 ob 23:28

Vilinček!
Ti danes si edina
prislužila si naziv,
Evine potomke zveste.
Zmota našega je Bina,
zvabila naju v odziv,
zvite Eve smo kot preste,
a nič manj se Adam ni boril!

mijau
22.07.2008 ob 09:06

Nebo je sivo -
ali ono je krivo,
da sem zaspan?
Ne da se mi vstati,
ne morem se zbrati,
kot da sem pijan.
Sedim v pižami,
ob uri ne-rani
prižigam ekran.
Iščem blogarje ljube,
poslušam youtube,
da mine mi dan.

VILINČEK
22.07.2008 ob 10:45

Po radiu vrti se mi pesem,
pa nesel spomin me do tja.
Da dan le ne bil bi preresen,
naj glasba vas malo zvedri

VILINČEK
22.07.2008 ob 10:54

Joj, vedno nekaj prehitevam,
in preveč, preveč drvim,
rukam, cukam, se zadevam
v prazno rimo zaletim.
——————————-
Popravljam:
Po radiu vrti se mi pesem,
pa nesel spomin ME NA DNI,
da dan le ne bil bi preresen,
naj glasba vas malo zvedri.

bin
22.07.2008 ob 12:44

Mijau
Takole v delovni opremi,
za tiste posteljne zadeve,
zna biti da podležeš vnemi,
in vržeš zrno tja med pleve.
Na vročo željo milostljive,
cimre, šefice, grofice,
odprl sem strani žgečkljive,
za mastne pesmi, zgodbe, vice.
Na …erozijo se preseli,
spusti duh svoj na poljane,
nam kot bikec pobesneli,
zbudi čutnice zaspane.

~ nagajivka ~
22.07.2008 ob 15:26

Bin pa danes nekaj bluzi,
mi podtika porno-post
in to meni!!! – ero-muzi,
spet ponuja trhlo kost.
Spet se jezik mu vrti,
čudno besediči, melje,
mimo seka kar v tri dni,
mar to so skrite njega želje?

~ nagajivka ~
22.07.2008 ob 15:34

Naj še sebi zdaj namenim,
ker sem pozno v noč bedela,
par besed, se s sabo zmenim,
kofetkam, kinkam sredi dela.

~ nagajivka ~
22.07.2008 ob 17:06

Vilinčk!
Oba spota?
4 sem priložila!
Spet pomota?
Al’ umetnost
je dobila krila …

VILINČEK
22.07.2008 ob 23:53

Danes sem preveč v reali,
se možgani bodo vžgali,
Res je bolje, če se sproščam.
Svojim rimam se oproščam,
ker to noč jih zapostavljam,
ko za sabo svet popravljam.
Berem, berem Nagajivo,
vse je barvno, prav nič sivo.
Da je malce v eforiji,
jo navdušenje prevezma.
Ti čestitam v melodiji,
da še dolgo te objema.
Daješ svoji duši zraka.
Mar življenska je napaka?
Nič se slabega ne piše,
ča na licih smeh se riše.
In še BIN ki hudo brani
v svoji se pokončni drži.
Ne upri se dobri hrani,
šparaj, šparaj … ne zavrži
Za vse tiste hude čase,
kaj če lakota kdaj pride?
Zdaj pogledala sem vase,
da se rima mi izide.
Res smo ženske mal’ igrive,
rade kdaj še dopadljive.
A v šalo vse zabriši,
pa bo znova mir pri hiši.
Nam POREDNA trosi vice,
da bi bil še lepši dan.
Iz youtuba kar prek žice
nekaj sveti čez ekran.
Res ne gre mi to v bučko:
Je rdeči semafor.
Mali kuža tam s to lučko
morbit’ daje nam ukor.
Kaj naj spišem dragi moji,
se mi delajo že gube.
V tej naravi samosvoji,
pojdem znova na you tube.

bin
23.07.2008 ob 10:49

/… In še BIN ki hudo brani
v svoji se pokončni drži.
Ne upri se dobri hrani,
šparaj, šparaj … ne zavrži. …/
Mar sem res tako zagaten,
shiran, suh in ves ubog,
mrkogled, že prav odvraten,
ves betežen težkih nog?
Česa le, naj bi se branil,
šparal to, kar vam je milo,
naj bi nedolžnost svojo hranil,
krompir otepal za kosilo?
Moški sem, ponosen nase,
delam tisto, kar je prav!
nisem zavaljeno prase,
če me ujezite vam bo žal!

barbiblond
23.07.2008 ob 11:40

Težko je držat štih
z neutrudnimi klepalci
drznih rim.
Ste pa res najboljši tim,
mojstri brez primere,
srenjsko čvrkotanje
me od srca nasmeje

boakonstruktor
23.07.2008 ob 11:41
Bin, ti me dekoncentriraš,
elan mi delovni podiraš!
Najprej Mijau,sedaj še ti -
tu mačotov kar mrgoli!!
Seveda, draga supermena,
tu resnica je le ena:
da hvalit’ se je najbolj fajn,
ko je vse skupaj le online!

bin
23.07.2008 ob 14:05

No, kdo se hvali? Le resnico,
sem zapisal v obrambo,
sebe, vas, ponos, pravico,
branil pred zeleno mambo.
Ti se razumeš na online!
Sama se kot kabel vlečeš,
tu pri nas imaš se fajn,
na svojem blogu kakce pečeš.

~ nagajivka ~
23.07.2008 ob 15:56

Mijau me z gutom je pognjavil,
Bin se je na ubogo Boo spravil,
Barbiblond ne pride več do sape,
je res hudo sred’ te hujskaške grape.
Naša vila brusi svoj mezinček,
revanš pripravlja ta Vilinček,
se jezičnemu bo Binu maščevala,
z rimo novo spet bo kontra vžgala.
Ker tukaj vse že leze preko meje,
prišla nekak’ do nove sem ideje,
na jok mi gre, oko je zarošeno,
želim, da vsem bilo bi zadoščeno.
Zato predlagam nov osnutek:
odložimo svoje delo za trenutek,
za hip prenehajmo z oddajo,
tisto, ki prisotni radi jo imajo:
“Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo”,
sotrpine hvalijo, ali jih popravljajo,
dost’ mam Adamov, ki Eve stran odganjajo,
svoj ego buildajo, vsega čuda zganjajo.
Ste za to, da pridemo na nov okus?
Da naredimo kratek preizkus?
Da bi ZGODBA – kot nadaljevanka,
se pisala nekaj časa brez prestanka?
Brez pozdravov, smeškov in zahvale …
bi v RIMI, PROZI se pisale in nadaljevale.
Zgodbi bi odprli novo dimenzijo,
vsi vpleteni in vsak s svojo domišljijo.
Pa, da vidimo kaj bi nastalo,
ker pa itak že imamo celo štalo,
takorekoč nimamo česa izgubiti,
kot le na novo se neumnosti učiti.
Vabim tistega, ki zna pisati uvode,
da nas popelje v nove, sveže vode,
naj začne z resnico ali naj se zlaže,
da le neko vsebino nam nakaže.
In prav ničesar se tu ni za bati,
saj, če se zgodi, da dva bi hkrati,
odposlala, poskrbela za kulturo,
povezala jaz smisel z rahlo bi lekturo.

VILINČEK
23.07.2008 ob 16:00

Res bi danes klepetala,
pa me čas je vlekel vstran,
malce z vami se igrala,
vas zbezljala bi na plan.
A je BIN prevzel nalogo,
kar se tudi njemu piše.
Poskrbel za red in slogo, (nadlogo?)
kot pač gazda vsake hiše.
Naj se z JIVKO sam prepira,
kdo pa tukaj nosi hlače??
Če že verze deklamira,
in postreže nam pijače…
da se duša z njo opija,
in nastajajo geneze.
Kaj sem rekla? “Mama mia”
Se počasi mi razleze…
Samo nekaj z repkom krili
in deli nam litanije.
Obdeluje in nas pili.
Da vse šajna se in sije
Malo duše še spolira,
Ne za nas, le zanj uteha.
In še vzorno polakira,
da brez slabe vesti, greha
bi še dogo pel si hvalo.
Me potlačene zdaj reve,
ki le jemo z žlico malo,
(da bi zanjga več ostalo)
pišemo mu sončne speve…
In še to, ker v red postavlja,
da še lepša je vsa slika
Se pred nami zdaj postavlja,
da se jezik mi zatika…
Nas šarmira s pojavo,
sev postavnega možaka,
Nočem izgubiti glavo,
to življenje je res tlaka.
Najprej vabi, pol pa štupa
s sivim prahom nas pokriva
Je na repu želo strupa?
Če zdaj piči: NISEM KRIVA!!!
Samogovor:
Zdaj prepuščam se usodi,
naj mi bo ta čim bolj mila.
In če kaj pač ni po modi,
v rimah se bom spokorila.

VILINČEK
23.07.2008 ob 16:24

Kot se jasno tudi sliši.
Zdaj vem kdo je gazda v hiši?
Se ponižno ji priklanjam.
Samogovor:
(V rit ji lezem in naslanjam)
se na njeno dobro dušo.
BIN ne spravi me pod rušo!
Da še dolgo tukaj z vami.
v dobrem, slabem… tud galami,
bi lahko še rime pletla.
Res obljubim, da pometla,
bom odvečni prah za sabo,
ker Vilinček noče slabo!

VILINČEK
23.07.2008 ob 16:27

NAGAJIVKA:
Prosim brez hvale,
naj hvalim brez prosim.
V te črke zdaj male
nasmeh vam natrosim!

VILINČEK
23.07.2008 ob 16:32

Res, da malo mehkih kril,
a se vsaj držim pravil.
Res težko je! Vse priznam
Ko želim vam lepši dan.

VILINČEK
24.07.2008 ob 00:50

Se odločim naj za prozo?
Vam dolijem kakšno dozo?
Sem s politiko na tujem,
sama v sebi zdaj modrujem.
Otrok sem le nežnih stihov,
brez političnih prepihov.
Mene kliče duh narave,
in ljubezni mal sanjave
Ki plesala z nogo boso,
in umivala se z roso.
Me pisarna otesnjuje,
daleč vstran se mi potuje.
In vsi tisti silikoni,
tam sem kakor v črni zoni.
In še perle okrog vrata
so ovira ovira in zagata
ker me od narave vleče
v takih rimah nimam sreče
je na(porno) za ljubezen,
že pred sabo vidim brezen.
Jemlje bisere v očeh
da jo skvarim bil bi greh.
Nisem sklenila pogodbe,
bom le brala vaše zgodbe.
Tu pa sklepam kakšno rimo,
da dvigujem svetlo klimo,
Malo heca, mal resnice.
Se dotaknem s krili ptice.
Da razgibam si prese,
še dotaknem se nebesa.
Vse od rime do soneta.
Mar sem res preveč zapeta?

VILINČEK
24.07.2008 ob 10:54

Sem bila na tej že strani,
da bi tkala iz peres.
Moja duša se ne brani,
pa so motili me vmes.
Morala sem vse zapreti,
brž posvetiti le delu.
In ker nisem mogla peti,
se grbančilo je čelo.
A zdaj znova tukaj z vami,
vam pustim vsaj drobno sled.
da z malimi rokami
bi objela tale svet.
Ki prinaša mi veselje,
ki prižiga mi luči.
Si izpolnila sem želje,
spet se rima mi smeji.

bin
24.07.2008 ob 22:36

Sumljivo, nagajivka!
Še niso dobro vrata se zaprla,
za njenim dragim, (je odšel na morje),
že Jivka je, navzven poštena, vrla,
za svoj lajf izbrala drugo si obzorje.
Zaprla se v svoje je sobane,
nič več ne pesni, malo le “prozira”,
ni mar za nas ji, stare telebane,
ven se vleče, “kao” da pavzira.
Morda pa tam, v mraku pod odejo,
prikrila nam je drugo plat življenja,
morda potem nam spiše epopejo,
ko poteši plamteča hrepenenja?

~ nagajivka ~
24.07.2008 ob 22:43

Bin!
Nikar me zdaj ne moti!
Se pripravljam ravnokar …
pogledujem proti “ploti” …
… za nič druz’ga mi ni mar.
Vsa vroča, izpod tuša,
zdaj čakam le še nanj,
… je lačna moja duša,
želim v škrlatni svet si sanj

VILINČEK
24.07.2008 ob 23:57
Prebrala sem rime,
prebrala vso snov.
Še smeh se mi riše,
a moram domov,
kjer moje so sanje,
da najdem v njih moč.
Le pošljem še željo
naj vam sladka bo noč.
Brez nagajanja, tokrat

VILINČEK
25.07.2008 ob 14:27

Sem danes v tišini?
Kje hodim pri bogu?
posvetila čas sem,
še svojemu blogu.
In še tak dan je,
ko delo me baše,
Pa vendar prišla
na strani sem še vaše.
Da nekaj še spišem.
morda pocartljam.
Kakor kdor hoče?
Za rime vse dan (vas rada imam???)
Da vas pozdravim,
ker tedna je konec
In se zahvalim,
ker polni je lonec
prelepih občutkov
in raznih začimb, ( )
Le kdo brez rožičkov
prislužil bi nimb?
Četudi hotel bi,
a ne bi šlo brez tega
Si včasih kot angel,
a drugič nadlega.
A to je ves čar
ki nam pesem jo nudi,
če ti je mar,
jo še sebi ponudi.

bin
25.07.2008 ob 22:22

Nagajivka še za plotom,
svoje nageljne prešteva,
je čist´ iz sebe ´boga reva,
plot je zvezan s starim drotom

mijau
26.07.2008 ob 21:16

Kompjuter odpiram,
se po blogu oziram,
hočem kaj brat.
Nekaj mi manjka,
raja pa štrajka -
ah, grem kar spat.

vlatka
26.07.2008 ob 21:19

bin,
nagajivka res je še za plotom,
“stari drot” je njena mami,
a ker ne bere blogov in ni z nami,
upam, da ji mami ne zameri.
Sporoča pa lep pozdrav vsem,
ko vrne se, vam že opeva,
kaj dobrega je doživela
in kaj vse se ji razodeva

~ nagajivka ~
27.07.2008 ob 12:28

Vlatka me je poklicála,
da preveri kaj dogaja:
v petek sem sestankovala,
(na Bledu), šla potem direkt do “raja”.
V Bohinju rajskem, “onkraj plota”,
imela sem prav lep namen,
a bila bi huda zmota,
če tolk s “tajfla” bi bla ven:
na sedmera sem jezéra,
po planu svojem hot’la it,
dežjá bila je polna mera,
bi še padla kje na rit.
Sobota ta je b’la zanič,
(če izvzamem svojo mami),
lilo je kot sam hudič,
pol dneva b’la sem v pižami.
Zdaj pa spet sem v svojem raju,
res, prav rada sem doma,
na vrtnem svojem uživam gaju,
tišina vredna je zlata.
Mačka, naša, mi domača,
zdaj okoli nog se mota,
poniknila je vsa jedača,
medtem, ko b’la sem “onkraj plota”.
Soseda jo je napojila,
(hvalabogu da jo ‘mam!)
a mačka se je spet zredila,
od whiskasa in od salam.
Kaj pa z vami se dogaja?
Le par rim je tu sred’ hiše.
Mijau še kar v luno laja,
raje bere kot pa piše.
Bin odličen je gostitelj,
vidim, da vas je zabaval,
štirih rim je izumitelj,
pol pa nekam je odtaval.
Vlatka se je potrudíla,
Vilinček tudi – še pred njo,
na gmajni tej je rimska vila,
number one – vsi vemo to.
Jaz pa nisem prave volje,
da bi pesnila te dni,
mogoče pa takrat bo bolje,
ko pesem v meni dozori.
Znašla sem se – tako slutim,
sredi pesniške blogade,
k’ jo že nekaj časa čutim,
podrla pa ne bom pregrade.
Na silo ne. Tega ne smem.
Saj slej, ko prej se sama zruši.
Dotlej pa v prozi vam povem,
kaj malega – kar ‘mam na duši.
Pa saj tud’ vi rab’te mal’ dopusta
od mene, če vam nagajivo,
brez prestanka odpiram usta,
- tud’ za vas je utrudljivo.
Za rime, pesmi, vsak poet,
v sebi mora imet navdiha,
jemat in dat – pipco odpret,
da pesem prava ven pridiha.
Lépo vam nedeljo zdaj,
tja do konca dne želim,
a pridem spet še kaj nazaj,
da vas še malo zamorim.

mijau
27.07.2008 ob 14:18

Nagajivka tu zgoraj reče,
da beseda ji ne teče,
pa zato bo kar na kratko
pozdravila Vilinko, Vlatko,
pa kitic kar devet nasuje.
Lahko bi bilo še huje:
štela bi kitica stodeveta,
če bilo bi ji do klepeta.

~ nagajivka ~
27.07.2008 ob 14:32

Dragi klepetavi Mijau,
naj še tebi dam pozdrav!

Ti dva nasmeha podarim,
da jih po nosu ne dobim.

Daj si duška in kraljuj,
s prozno zgodbo nadaljuj.

porednica
27.07.2008 ob 19:58

Hvala bogu jivka ni bil kriv “zarustan” drot,
še huje bi bilo če bi te zadržal Šrot,
bila si v prelepih krajih
nam znanim po lepih gajih.
A vreme je od hudiča in nam nagaja,
tudi jat hotela sem v hribe iti
tudi nekje blizu raja,
pa sem dobila dež po riti.
In danes isti dneva konec,
zjutraj dež in strela,
potem pokaže sonce se za vzorec
jaz na vrtu sem sedela.
Morda pa vreme skrbi zame,
da vneta hoja me ne prevzame
in, da za domačo polno mizo,
prebolim pohodno krizo.
Se pa bojim, da tehtnica ne bo vzdržala,
ko na njej bom čez nekaj časa stala,
bo treba delat počepe in “sklece”
preozke hlače niso za hece.

~ nagajivka ~
27.07.2008 ob 20:16

Poredna zdaj se Bogu zahvaljuje,
za nesojene mi “stare drote”,
je misel huda, če po komu kljuje,
ko frule si prevaja in fagote.
Ti le papcaj, kar ti duša poželi,
gor al’ dol tri kalorije,
nima smisla, da telo trpi,
saj vendar rabi energije.
Če te pa hlače že tiščijo,
jah … si pa kikl’co nadeni.
Naj nog’ce tvoje zablestijo,
kot Tini Turner – vrli ženi!

bin
27.07.2008 ob 20:29

Samo za hip, samo trenutek,
tukaj, zdaj se vam oglašam,
da si popravim slab občutek,
ko še sebe ne prenašam.

porednica
27.07.2008 ob 20:38

Če bila bi Tina Turner
bi bila povsem na varnem,
me poglavar, bi pazil,
da moj se stas ne bi skazil.
Tako pa smrtnik sem navadni
in pregrehov polnih je vsak dan,
potem pa zaradi tega jo dobim po ta zadni
ker šivi tiščijo me prav tam.
Odkar v penziji uživam je bolje,
se kuhariji rada predam,
prej ni bilo časa niti volje,
sedaj vso domišljijo od sebe dam.
Ampak po resnici
moja je kilaža na levici,
samo me moti moja lenoba,
da ne postanem stara tečnoba.

bin
27.07.2008 ob 22:19

Da znam in zmorem, bi prisegel,
kadar koli spisat rime,
pa se greben mi je polegel,
brez jivke se mi nič ne prime.
Ona me rajca in me draži,
vleče iz mene vse sokove,
na vročem žaru mi ga praži,
srce, ga nosi med bogove.
Ta vikend bil je prava mora!
V službi gužva, da le kaj,
doma kot v celici zapora,
srce na poti v gorski raj.
Še dobro se je vse izteklo,
smo janičarji spet se zbrali,
čeprav nam je po hrbtih teklo,
smo v stari družbi praznovali.
Le tukaj, na tem našem blogu,
nastalo čudno je mrtvilo,
kot zvečer v tihem logu,
vse je v spanec utonilo.
Vilinka kliče, trka, kuka,
gleda, če je kdo doma,
Mijau se krog vogala smuka,
da gre spat, zagodrnja!
Bin pa, kot v nočni mori,
molči, beseda ga ne sliši,
ne zmore niti “oh i am sorry”,
slabši je od plašne miši.
Nagajivka se prismeje,
iz dežele s tako energijo,
da poleti brez odeje,
še pri peči ne zaspijo.
Takoj se mi je kri razvnela,
moj blodni um že kuje stihe,
v upanju, da bo vesela,
v spomin na čase tihe.

~ nagajivka ~
27.07.2008 ob 22:34

/”Ona me rajca in me draži,
vleče iz mene vse sokove,
na vročem žaru mi ga praži,
srce, ga nosi med bogove.”/
*
bla …
*
bla …
*
bla …
*
Zdaj spet “buče boš prodajal”?
To so le tvoje marnje prazne!
Če moj rajc “po svoje” si prevajal,
ne “riši” mene zdaj porazne!
kratka vaja:
Si morda slišal kaj prepeva
nam Cristhina Aguilera?
Če si le gledal dekolte, ki seva -
so vsebine zate ven iz lera …
Ko na to si boš vprašanje
sam pri sebi odgovoril,
potem mi šele daj v doznanje,
kar “na novo” boš odkril …

bin
27.07.2008 ob 23:13

Nič se zdaj mi ven ne vlači,
in ne ponujaj mi Kristine,
se iz volka v jagnje preoblači,
ne tunkaj v temne me globine.
Kakor pravi naša vlatka,
bomo energijska bitja,
v misli le, v duhu sladka,
daleč od smradu in gnitja.
Vendar tudi v takem stanju,
bomo svoje čute imeli,
konec koncev v istem sranju,
kakor zdaj bomo živeli.
Od nekdaj sem napredne sorte,
prehitevam kjer mi rata,
košček energijske torte,
se mi zdi, za rit me šlata?
Da me dražiš, je prijetno,
da me rajcaš, reče Švaba,
duhovno si dekle prav fletno,
in morda sem jaz baraba?

~ nagajivka ~
27.07.2008 ob 23:35

Bin, res ne da se mi več …
(ta hip in nocoj)
problem ta je večno pereč,
(pa ne le z menoj)
Da “Eve krive” smo za vse,
se že od pamtiveka “ve”.
Ti pa zase to lahko povem,
da pesnim kakor sama čem!

VILINČEK
28.07.2008 ob 01:40

Odvihrala na brzino,
kar tako in brez slovesa.
Zrla v morsko sem globino,
prav nič gladila presa.
Da nabijem z energijo,
se in spet nabrusim pete,
da z novo melodijo
bi lovila te poete.
Ki neumorni, vsakič znova
svoje tresejo rokave
ne odpiram več pokrova
ker imela bi poplave
Rime urne… čez bregove,
v slapovih… čez ovire,
Naj poprosim si bogove,
da odprejo mi izvire.
Ne dohajam, ne dohajam,
pa če bi tako želela,
v vseh pogledih zaostajam
zato le kratko bom zapela.
Da želim, prelep vam teden
s harmoničnim naglasom
naj bo lep, in tudi čeden
z malo mošnjico za pasom.
Kaj bi v mošnjici nosili?
Niti zlato… še manj črno
Če ga kdo bi rabil v sili,
naj bo za vsakega vsaj zrno.

mijau
28.07.2008 ob 07:39

Opazil sem, da se redim -
ne nosim srajc več tipa slim;
kaj bi moral narediti,
če nočem se še bolj rediti?
Trudim se, da čim manj jem,
peš vedno do avtomobila grem,
tudi sicer se dosti gibam,
ko s prsti po tipkovnici šibam.
Mi moja vedno dobro kuha,
a ona je dosti bolj suha.
Ne vem, kaj je pri meni krivo.
Ah, klinc! Jaz grem na pivo.

bin
28.07.2008 ob 08:28

Morda bi za spremembo Mijau,
naredil enkrat, kar je prav?
Korenja v vrtu bi napulil,
in v kuh´njo bi se vštulil,
kjer z drugo lahko zelenjavo,
bi skuhal eno juhco pravo.
Draga naj ta čas počiva,
naj posode ne pomiva,
ne pere cunj in ne pometa,
iz vsega naj bo izvzeta,
le zabava naj ji gôdi,
naj čita kaj o zadnji modi.
Potlej jo za mizo spravi,
ji ponudi zvarek zdravi,
poleg pa še košček kruha,
da ne bo tako več suha,
če stvar bo količkaj sprejeta,
ponavljajta do nov´ga leta.
Po tem receptu so že davno,
demokratsko, enakopravno,
nakladale nam ženske salo,
da bi nas čimprej pobralo,
poleg tega pa za živce,
svetovale eno pivce.
Če je v vinu kaj resnice,
če je na svetu kaj pravice,
imel bom vedno isto težo,
doma eno bodečo nežo,
s katero bova v skupno culo,
kuhala vsak svojo mulo.

mijau
28.07.2008 ob 09:34

Bin, zdaj ne vem, ali to je šala,
ali ti moja to je narekovala?
Ali si že pozabil, kdaj je osmi marec,
ali že imaš spomin kot starec?
Že sedaj sem, mislim, jo preveč razvadil,
saj sem vedno jo “niz dlake” gladil.
To pravi moški mi ponos:
pod mizo vpil bom: “Tu jaz sem boss!”

VILINČEK
28.07.2008 ob 13:28

Napisal BIN:
Nagajivka še za plotom,
svoje nageljne prešteva,
je čist´ iz sebe ´boga reva,
plot je zvezan s starim drotom.
——————————–
Vzela časa sem si več,
za sprehod po strani tej.
Včeraj morala sem leč,
me je klical iz odej.
Tisti sen, ki zvezde riše,
da je v jutro lepši dan
Da se dvignem malo više,
ker je soncem obsijan :) )
BIN:
Berem, berem o ogradi,
da je stara praviš nam.
A jaz pravim, da naj duša,
take misli vrže v stran.
Če v očeh mladost se riše,
če je v srcu melodija,
beseda “staro” se odpiše,
ker nas vodi energija.
Ta nam vsaki dan pomlaja,
je v lepota strita v njej.
Še telo s z njo napaja,
da poskočni smo “JUHEJ”
Morda res mlajša sem v letih,
a sem rekla že v naprej,
Če še moram služit kruhek,
Nočem v času delat mej.
20 let še bom garala!
Naj tako se prepustim.
Moja želja čisto mala,
da še dolgo diham z njim.
S kom, morda sledi vprašanje?
Komu duša je predana?
Tisti otrok,ki je v meni,
to je moja dušna hrana.
Ta vpija kalorije
ta razširja ti obraz.
Da ti sonce večkrat sije
ta ne šteje leta… čas.
Vsak naj vase ga prikliče,
pa čeprav za uro le.
Ker nič slabega ne skriva,
v njem izvir mladosti je.

VILINČEK
28.07.2008 ob 13:33

A mi gre le za norije?
Živim realnost tak kot vsak.
A, če vsaj trenutek sije,
z njim je lažji spet korak

bin
28.07.2008 ob 14:01

Ubogi revež, naš Mijau,
od garanja čisto shiran,
zadnje čase je postal,
morda pa je maltretiran?
Od dela trije so debeli,
svinčnik kramp in tista punca,
ki lenim moškim dušo celi,
a pozabi kaj je gumca.
Čez svoj vamp se pritožuješ,
mar že orodje ti pokriva,
ali pa čas le objokuješ,
ko je padla vsaka diva?
Torej nič ne ovinkari,
nič ne udrihaj čez poštene,
zaupaj le modrosti stari,
mož je podstavek svoje žene.

bin
28.07.2008 ob 14:18

Vilinka, to o stari žici,
si si po svoje razložila,
naj povem ti po pravici,
nisi prav nič pogrešila!
Le da sem jaz tako naperil,
naj nagajivka bi spoznala,
da jo grdo je izneveril,
ta, ki naj bi ga izbrala.
S tem sem mislil: “draga dama!”,
čez slab plot si preskočila,
a za vse si kriva sama,
ko si nas kar zapustila!
Seveda, to naj se razume!
Vse, kar tukaj se natveze,
je zato, da spraznim gume,
z resnico nima prav nič veze!
Tvoja dušica otroška,
naj nas dolgo še napaja,
beseda tvoja naj preroška,
vodi nas na pot do raja.

VILINČEK
28.07.2008 ob 14:49

Šala s šalo se pokriva…
včasih kaj je v njej resnice?
Važno, da je rima živa,
da vzletimo kdaj kot ptice.
Da življenje se pokriva,
kdaj še v pisane odeje.
Srčnih kapljic nam naliva,
naj jim čas ne dela meje.

~ nagajivka ~
28.07.2008 ob 15:30

Mijau & Bin; #396 + #397 + #398
Lušne rime sta skovala,
posrečen vajin je duet,
sem od srca se nasmejala,
… zanimiv je moški svet!
————————————–
#399 + 403:
Vilinka, ti edina štekaš,
izkušenj polno že imaš,
nič ne stokaš, več ne vekaš,
če kdo se sprav’ na tvoj rovaš …
Žal nimam toliko navdiha,
da na dolgo bi stih’vala,
Bin ves čas po men’ udriha,
v srce zabada sredi tnala …
Kot, da nima druzga dela???
Medtem, ko tuki afne gunca,
tam v “porn”, ne boš verjela,
čaka ga noseča punca!
Rudi pa še kar razmišlja
in kofetka z žlehtno Evo,
rajš’ si nago njo zamišlja,
kot, da reši to zadevo.
Le kako se bo odločil,
to zanima tudi Mijaua,
Rudi je kar fajn zamočil,
mar dojenčku “ode glava?” (pornerozija #78)
Tudi Jasna zdaj ga čaka
in pa Korl skupaj s Katro,
tega vrlega junaka,
ki preveč se ne bi “matro.”
A si danes stoleriram,
ker imava z Binom “praznik”,
bedarije zignoriram,
že en mesec je “moj paznik” … (ali kdo ve kako se nariše sredinca v luft???)
633 smo komentarjev,
do zdajle skupaj naklamfali,
v čast odštekanih vladarjev
rim, ki tukaj smo se zbrali.
Pa naj vsem skupaj rečem HVALA,
(ker vam res že dolgo nisem),
v želji, da bi melodija igrala,
iz duš ven pela in v srcu vam ostala …

mijau
28.07.2008 ob 18:53

Ko sem zgradil doma kegljišče,
se okrog njega je klapa zbrala.
Vsak teden vsaj enkrat ga obišče,
da bi skupaj se igrala.
Ti ljudje so čudoviti -
ni lahko enakih skupaj najti.
Še na morje smo pričeli hoditi:
skupaj za nas so zlati cajti.
Imamo tudi tekmovanja:
organizirali smo ligo.
Za prvo mesto ne bo priznanja,
a to skrbi nas eno figo.

bin
28.07.2008 ob 21:57

Če si se kdaj, o nagajivka,
o mojem spolu spraševala,
zdaj, to že vsak vrabec čivka,
komot med moške me boš dala.
Na rojstni dan sem kar pozabil,
nič čestitke, čokolade, rož,
te na večerjo nisem vabil,
vem, odpustila mi ne boš!
Ne sprejemaš, si mi rekla,
tega, da moški smo drugačni,
skoraj bi se bila sporekla,
toni niso b´li več mlačni.
Upam, da nisem te zamôril,
vse energije ti popil,
tega res ne bi rad storil,
kdo nazaj te bo navil?
Pa tako lepo tiktakaš,
enkrat glasno, drugič tiše,
tudi če ga kdaj pokakaš,
mi nasmeh na usta riše.
V drugem mesecu sva “nosna”,
od danes torej s tole štorjo,
saj lahko sva kar ponosna,
vsi kaj takega ne zmor´jo!
Šeststo in še kaj drobiža,
praviš, da se je nabralo,
kot diareja, (beri griža),
včasih je tudi zadišalo.
Zdaj pa greva v nove bitke!
Še bolj smelo, in goreče,
prejmi za nazaj čestitke,
za naprej pa mnogo sreče!

bin
28.07.2008 ob 22:14

Mijau pa se je med gradbince,
v njihov lobi “priCIjAžil”,
vpisal med bogate prince,
zdaj s kegljiščem nas bo dražil?
Še jaz, še jaz, mu zakričimo,
morda nas bo le uslišal?
Če mu stokrat ponovimo,
ga bo sram, če bo le tišal.
Vsi smo radi čudoviti,
tudi z njim bi šli na morje.
Mor´mo biti pri koriti,
da nas sprejme na obzorje?
Za priznanje ni problema,
kakšno bukovo diplomo,
če bo taka splošna vnema,
s sekiro napisâli bomo.
Pričakujem, da jeseni,
se bo na Ptuju kotrljalo,
če ne bomo preveč leni,
se pravi, če se nam bo dalo!

VILINČEK
29.07.2008 ob 02:17

Me jezijo povezave,
me nenehno meče z neta.
A ker vztrajne sem narave
rima mi ne bo odvzeta.
Pa četudi le na kratko,
se dotaknem vas z besedo,
zaželim vsaj noč vam sladko,
zvezdic vam natrosim v skledo.
Naj vam bo za zajterk rani,
v noč želodček naj počiva.
Če z veseljem vas nahrani,
moja misel bo iskriva.
—————————
MIJAU
Mijau zgradil si je kegljišče,
kot izgleda čisto pravo
V mladih letih čez dvorišče,
rušili smo z rusko glavo
Ta na špagi je visela,
smo trenirali vse dneve.
Je med keglje priletela,
včasih z desne drugič z leve.
A vse to, kar mijau prepeva,
druženje je bistvo vsega.
Lep spomin v mladost mi seva,
danes pa vse manj je tega.
Stari keglji so sprehneli,
ker pač lesu čas ni dan.
A so v sebi dušo imeli,
jih je oče delal sam.
Tekmovanja med sosedi
pikniki, veselja, smeha.
Ko že ravno sem pri jedi,
naj mi to ne bo uteha
Danes eden je za mano,
jutri znova bom gostila.
Bolje shajat z dušno hrano
cel bom teden šport gojila
Zdaj počasi bom končala,
jutri stresem kaj še v vrečo
NAGAJIVI, BINU HVALA
in še KOMU bom za srečo (tako se rima

mijau
29.07.2008 ob 06:42

Nisem med slovenskimi tajkuni;
nisem ne lopov, ne take sreče.
Moje kegljišče je “odzuni”,
reče se tudi mu – viseče.
Vilinka je tako opisala:
na njem je mlade dni prebila.
Zanjo bila bi mal’ca mala,
da bi nas kegljati naučila.
Da, tudi vi ste čudoviti,
kar se vas na blogu tem oglaša.
Tega nikakor nočem skriti:
prostapoljana je radost naša.

VILINČEK
29.07.2008 ob 08:58

MIJAU.
Dolga leta so minila,
je keljišče le spomin.
Če preveč bi v lok zavila,
si lahko od krogle “hin”
Bi sedaj še kaj spisala,
pa me že podijo vstran.
A za tale delček hvala,
še se vrnem za ekran

VILINČEK
29.07.2008 ob 11:58

NAGAJIVKI
Vilinka, ti edina štekaš,
izkušenj polno že imaš,
nič ne stokaš, več ne vekaš,
če kdo se sprav’ na tvoj rovaš …
——————————-
Saj še stokam, kdaj še vekam?
Sama v sebi iščem smisle.
S svojo dušo se prerekam:
Brž izbriši dneve kisle!
Pa se novi dan nasmeje,
z leve stopim spet na desno.
Ga privlečem iz odeje:
NOČEM SE DRŽATI RESNO
Tak življenje se obrača,
kdaj sem kot vremenska slika.
A se sonce vedno vrača:
spet sem dekle kot se šika
Res ne gre brez lastne volje,
Ni vilina brez veselja.
A življenje brž na bolje
se obrne, če je želja.

VILINČEK
29.07.2008 ob 12:21

BIN
Tvoja dušica otroška,
naj nas dolgo še napaja,
beseda tvoja naj preroška,
vodi nas na pot do raja
————————–
Vse do raja, če je želja
in dovolj je domišljije
Če mu vnašal boš veselja,
še Vilinček kaj odkrije
Nove kraje tam čez meje,
neodkrite še svetove.
Le da v srček se ji smeje,
in da sname si okove,
ki nas vežejo na tla…
da vsi čuti zaživijo,
Že na hrbtu krilca dva
poletita s harmonijo.

VILINČEK
29.07.2008 ob 12:39

MIJAU:
Vilinka je tako opisala:
na njem je mlade dni prebila.
Zanjo bila bi mal’ca mala,
da bi nas kegljati naučila.
—————————-
Malca mala?
velik štos
Res vilinček
ti ni kos.
Je izziv
namizni tenis?
ki se rima
tud na pe…??? (pesem???)
Pri ping pongu
tam ni šale,
so poskočne
noge male
Kaj zdaj pišem?
Mar se šalim?
Smeh ti rišem
in se hvalim?
So refleksi
vsi na mestu,
res priznam
da padam često.
Vsaka žogica
je mila
jaz se zanjo
bom borila.

VILINČEK
29.07.2008 ob 12:49

NAGAJIVKA mi odhaja
Kdo mi zdaj bo stal ob strani.
Če mi moški svet nagaja:
Kak vilinček se naj brani?
Na morej greš in to za cel mesec?
Privoščim ti, te bom pa pogrešala.

VILINČEK
29.07.2008 ob 13:04

ŠE TO za NAGAJIVKO:
Včasih z vilami za pasom,
vsa poskočna, borka prava…
A, spet z drugim nam naglasom
da nje vedeti narava…
da je le veselo bitje,
tako nežno in čuteče.
Res ne rabimo v kritje,
ker prinaša nam le sreče

mijau
29.07.2008 ob 17:21

Glej, še ena povezava -
Vilinka športnica je prava.
Mnogokaj me na ping-pong veže;
trideset let nazaj mi seže
spomin, ko smo na občino hodili,
da NTK Petovio smo ustanovili.
Znani smo bili doma, pa tudi širje,
ko smo vozili otroke na turnirje.
Bili so to tudi napori,
a bili smo mlajši in pa malo nori.
Da zdaj nismo stari, bi lagali,
a nori še nadalje smo ostali.

~ nagajivka ~
29.07.2008 ob 21:47

Mal’ “norije” nič ne škodi.
“Norost” je zame kompliment.
Do smrti naj igriva misel hodi,
b’ zapisála v testament!

~ nagajivka ~
29.07.2008 ob 21:55

Ko McDonald Amy
ti Vilinc pokloni,
si jo zase vzemi,
naj zazveni v preponi.
O življenju poje,
kaj je to za ena reč?
Včas’ na dvoje,
včas’ na troje,
kot je ogenj plameneč.

VILINČEK
30.07.2008 ob 00:48

Tudi jaz se za danes,
le še obtačkam
in kar brž odbrzim
v kraljestvo noči.
Včasih pač več,
drugič manj kvačkam.
A naj tale še rima
do vas poleti

~ nagajivka ~
30.07.2008 ob 02:29

Na morje pojde jivka,
da bi se obnovila,
zdaj še tu veselo čivka,
a morda se bo utopila?
To želje so velike,
mnogih naokrog,
ki sovražijo te krike,
ki spuščam jih na blog.
A, ker jivka se na morju,
koj v “nago” spremeni,
z energijo v “motorju”
spet vam svežo pribrenči …
Potem pa tebi, draga,
še žal bo za te dni …
ko si poznala “vraga”,
ki žlehten je za tri.

VILINČEK
30.07.2008 ob 10:46

—————————–
Ko v sebi boš čutil,
da svet se ti maje…
koraki pretežki,
na krilih utež;
ker v tebi poraja,
se misel predaje:
Pritisni zavoro!
Takrat se zaveš:
Življenje prekratko,
le eno ti bije…
ne krajšaj si dneve,
objemi jih v dlan;
globoko zadihaj,
naj vate se vlije…
napolni si prsi,
postavi se v bran.
Kar stiska in tlači,
odvrzi iz sebe…
Mar si bojevnik?
Le sam svoj pastir!
Ko dušo in srce
dviguješ s pozebe,
boš v njuju globoko
rojeval izvir…
Še vedno poraja
se misel predaje?
Še vedno? Še vedno?
Poglej kaj imaš!
Nikoli obupu,
ko svet se zamaje…
“Lahko se le svoji
ljubezni predaš!

mijau
30.07.2008 ob 12:28

Zdaj so izbruhnili dopusti -
vsi odhajajo na morje.
Ostali so nam blogi pusti,
kdo naj zdaj ledino orje?
Le mi bomo tu ostali,
ko boste uživali na plaži.
Mi bomo poste v blog pisali:
upokojenci na mrtvi straži.

VILINČEK
30.07.2008 ob 20:50

upokojenci na mrtvi straži.
——————————
Nič se bati dragi MIJAU,
še Vilinček ni odšel.
Še je tukaj cel avgust,
upam, da ne bo prepust.
Res me kliče morja glas,
a septembra moj je čas.
Takrat komaj pojdem tja,
ker me služba še ne da
Takrat vrenejo se vsi,
spet portal se razživi,
A do tlej bom z vami tu,
pogumno, strumno, brez sramu
Res ne vem, če vam bom kos,
a napletem še kak štos,
kaj reale, kaj še sanj,
preden morju se predam

vlatka
30.07.2008 ob 22:16

***
Že, ki sem se oglasila,
Nagajivka lepo me je prosila,
a ni bilo mi to odveč,
takoj sem zavore vrgla preč.
Lepo ste vsi nekaj spisali,
slike vidim, kot bi risali,
krasna družba – ste se zbrali,
da bi se o vsem in še čem pomenkovali
Lepo noč, poletje in še kaj,
želim prav vsem – za vekomaj.
Bodite vedri in domači,
dobrota se z ljubeznijo enači.

~ nagajivka ~
31.07.2008 ob 01:31

VLATKA;
“Že, ki si se oglasila”,
sredi gmajne na klepet,
glej, da ne boš pozabila,
vsake tol’ko bit poet.
Ko te prime kaj napiši,
da “blogo_malček” preživi,
še Binu, Mijauu smeh nariši,
da se polje ne osuši.
VILINČEK pa že itak tule,
z eno nogo skoz’ domuje,
prav nikol’ ne kuha mule,
fletne pesmice nam kuje.
Brez Vilinčka tole polje,
b’lo podobno bi strnišču,
z obilo njene dobre volje,
so mački v varnem zavetišču.
MIJAU, ki rad nas malo draži,
drži se vljudnostnih pragov,
v rimah heca se in važi,
a ne stopa prek robov.
Ti, Mijau, član sedme sile,
(saj še spomniš se, mar ne?)
Čuvaj “rožce”, da bi klile,
na tem polju dolgo še.
Me BIN danes ignorira?
Mu kar zdalje tu povem:
od naju tu ne komandira
prav nihče, dragi bohem.
Bodi dobro, “hišo” čuvaj,
pesmi v tebi vse živijo,
dobro voljo sej, ponujaj,
‘maš veselo kompanijo!
Ker poslavljanja ne maram,
prav na dolgo in široko,
naj z besedami prišparam:
v srcu mojem ste globoko.
Imejte se vsi skup’ lepo,
spočijte si od jivkenage,
vam s culo maham v slovo,
Ljubezni polne so bisage.

VILINČEK
31.07.2008 ob 01:49

NAGAJIVKI:
Da pograšana boš!
Naj misel te greje.
Napol že mežikam…
a ne grem pod odeje,
dokler to ne spišem,
zapojem ti slavo,
ker vraga in pol,
si nasula z rokavov.
Verižic si spletla,
za celo armado
Zakaj zdaj ne pela,
za vašo bi gnado?
Nad vse spoštovana,
ki z VI vas naslavljam.
(samogovor)
Le malo se važim
in z vami postavljam
A ko se nam vrneš
bo druga spet pesem
prepustimo času,
in naj ne bo resen.
Oči že zapiram,
sem skoraj pri koncu,
ker ostalo za danes,
bolj malo je v loncu.
A se trudim pisati,
nad vse leporečno,
Zato “maš” nalogo:
da vrneš se srečno.
Krasno se mi imej

VILINČEK
31.07.2008 ob 02:07

Tudi VLATKA je še tu.
Ni problemov, ni strahu.
Le še manjka moška stran.
Mar še upa pred ekran?
Še prosili bodo nas,
da jim bomo za v okras.
A poznam en dober lek,
na kolencih en poklek.

mijau
31.07.2008 ob 07:14

Ne vem, odkod “sedma sila”,
ki mi jo je Nagajivka prisodila?
V časopis sem malo pisal,
še manj, kot pa sem slike risal.
Na televiziji bil sem raje,
a le za kvizovske oddaje.
Če pa bi rada norce brila,
res sem ena – konjska sila.

VILINČEK
31.07.2008 ob 11:05

Mijau pokončno tu stoji,
nič nedela si skrbi,
in še manj ga žene strah,
že nasul je zvezdni prah,
ki ponoči ga je bral,
da bi ta portal ostal,
še vedno trden kakor most.
Že se javljavljaj na ta post.
S sedmo silo nima nič,
a je v njemu en zatič,
ki odpira mu vsa znanja,
bistroumnost se mu klanja.
Kviz oddaje zanimivo,
kje nabiraš svojo čtivo?
Bereš. Križanke? Učenje.
več še dalo je življenje.
Je bogato splošno znanje.
A ne brišeš niti sanje,
ki ti dajejo še krila
in še praviš konsjka sila.
Menda ja ne tista s vprego?
Nočem spravljat te v zadrego,
a bo nagajiva štima,
na JAHALKO se mi rima.
Bolje z njo je v noč vihrati,
do nebes se z njo podati.
Če seveda (kaj zdaj kuham?)
ne podleže modnim muham
Kam zdaj misel mi odnaša?
Najbrž mijau se naš to vpraša.
Zdaj se mi nasmeh razleze:
Visoki škornji, bič, dereze
Uzdo, plašnice, čelado
in še kakšna za parado
ter par zvončkov za okras…
Joj: Zdaj te “jaha” dedek mraz.
Vse pomešala sem skupaj,
A mi tokrat ne ubupaj.
Bom popravila obljubim,
da se z rimo ne pogubim.
Ta ne jaha, sanke vozi.
Bolje pisala bi v prozi.
Čudni so ti moji zveni:
“Niso konji so jeleni.”
Ampak to je druga zgodba,
me ne veže nanj pogodba.
A ko čas prišel bo v zimo,
vas obdarim z novo rimo

bin
31.07.2008 ob 12:59

Včeraj sem vam zahinavil,
vas tukaj pustil praznih rok,
drug projekt pod streho spravil,
ki mi je popil ves sok.
Bil je že čas, da spet izumim,
inovacijo, patent,
svoje šefe močno sumim,
da bodo dali kakšen cent.
Sonce smo ujeli v žakelj,
da bo ponoči več luči,
zato smo tisti tabernakelj,
preizkusili opolnoči.
Potem, ko sem domov priružil,
bila je pozna ura že,
počitek, mislim, sem zaslužil,
brez tega starcu več ne gre.

VILINČEK
31.07.2008 ob 14:45

BIN
Res, pogrešan bil si včeraj,
pa čeprav si tukaj zmeraj
A ker si nas že razvadil,
včasih “špikal” več pa gladil
Da se vedno kaj obrača,
da se rima rimi vrača.
Smo pač trkali na vrata,
kje se BIN tak dolgo “šlata” (po štajersko pomeni kje se tako dolgo obiraš)
A vse to je pozitiva,
v srcu mlad in poln iziva.
Še nas vabiš na poljane,
ko naenkrat nekaj kane
mi v uho in vanj zapiči,
se oglasim pri tej priči:
Da na “staro” več ne čujem,
ker s pepelom vas posujem.

—————————–
BIN PRAVI
počitek, mislim, sem zaslužil,
brez tega starcu več ne gre.
——————————–
Je razvdino iz povzetka,
ki ga tukaj zdaj prilagam.
Ena mala drobna cvetka,
ravnokar jo v škatlo zlagam.
Tam ostane, naj počiva,
naj se na postrešju skriva.
Sem jo vrgal iz slovarja,
da bo v duši vedno zarja
Zdaj porekli morda boste,
Kaj smo vabili jo v goste
Še ni prva odletela,
je že druga v roke vzela.
Vlko meKlo in pometa,
zadaj pa sportvišom leta.
in še z eno tako coto, (cota ali cunja)
na kateri piše “KOTO”
Komu kožo je auslezal? (odreti kožo po štajersko)
Kam Vilinček zdaj je splezal?
Firmi delam le reklamo,
Zraven pa še kopljem jamo.
Če slučjno bom ob glavo.
Le v sožitju sem z naravo.
Vem, se vsaka drago plača.
A je moja pač napača.
Da ne maram vsa pravila,
ker mi to ne daje krila.
Moram malo tam čez meje,
da srce se znova smeje

mijau
31.07.2008 ob 21:15

Povem vam, jaz sem taka slika:
pohvala težko mi gre z jezika,
težko koga v zvezde kujem,
pa čeprav ga občudujem.
Zato ne bodem vas opeval,
vaših zaslug ne bom našteval
in tudi, kadar vas pogrešam,
na ve’ki zvon tega ne obešam.

bin
31.07.2008 ob 21:36

Mijau je skala v našem morju,
ki nam nudi nujno varnost,
ko je nevihta na obzorju,
nam pokaže bridko stvarnost.
Res ne hvali, se ne liže,
ne naklada brez razloga,
ima pač že svoje križe,
eminenca tega bloga.

VILINČEK
31.07.2008 ob 22:34

I. Kakor biser si morja!
Dvigni krila, mala ptica!
Dvigni jih, čeprav boli…
Naj ti boža veter lica,
naj vsaj duša poleti…
Le počasi… Ne se bati.
Lepih misli plavaj proč…
V tvojem srcu žarki zlati,
dajali ti bodo moč.
Domišljija naj te vodi…
v daljni svet, še nepoznan.
Tam, kjer čista misel hodi,
v pravljično deželo sanj.
Teh nikoli ne izgubi!
Je svetloba. Je tema.
V sebi tiho si obljubi:
“Vedno lučka bom sveta.”
In četudi boš le pika,
drobna zvezdica noči…
tvoja volja je velika,
naj iskrijo se oči.
Svetlo očke zažarijo,
kadar jih obarva smeh…
Z metulji se lovijo,
s srečo se napolni meh.
Ki globoko v dušo seže…
zvok veselja zaigra…
ulovi te v svoje mreže:
“Kakor biser si morja!”

bin
31.07.2008 ob 23:00

Vilinka, ti kar žleht nam bodi,
spletaj svoje vragolije,
predaj se ustvarjanja svobodi,
naj iz oči nasmeh ti sije.
Malo me je zaskrbelo!
Če si žleht tako prijetna,
morda nas bo prav bolelo,
če boš nežna, mila, fletna?
Tudi ljubezen zna boleti!
Tja v srca globino dreza,
kane mir v njem podreti,
kot se skloni v vetru breza.
Kar Vilinček nam ostani!
S svojim žarom, čutom, smehom,
v svoji vnemi neugnani,
v ognjišče pihaj s svojim mehom.

VILINČEK
1.08.2008 ob 12:45

Bila sem že tukaj.
Kdaj tiho vas berem,
ker ni bil še pravi
trenutek in čas.
Želela sem mir,
da rož si naberem,
potem pa ponesem
ta šopek do vas.

VILINČEK
2.08.2008 ob 13:32

Včeraj s kratko le besedo,
sem dotaknila se vas.
Sem pustila prazno skledo
in brzela skozi čas.
A ker rada tukaj z vami,
podelim trenutek svoj,
se ustavi dlan na rami,
ki mi pravi: Le zapoj!
Pisan svet se mi poklanja,
me prevzame tisti vonj,
Že v ušesih mi odzvanja,
naj priklopim svoj vagon.
Pa čeprav v neznane kraje,
Res ne vem, kam vodi tir?
Že premikam se s postaje,
v energiji najdem vir…
ki poganja me in hrani,
napolnjuje mi duha,
tisti zven še nepoznani,
ki mi seže do srca.
Črke se v očeh lovijo,
umu dajem prosto pot,
v njem besede se bistrijo,
plešem čez nebesni svod.
Tam še glasba se pridruži,
v njenih strunah diham zrak
Naj še kdo se z njo okuži
Vsakega bo čakal vlak.

VILINČEK
3.08.2008 ob 23:15

Da mir bi bil v hiši?
Se lahko vam le sanja!
Ker tišina bo ostala,
le daljni spomin.
Vam rime že nove,
NAGAJIVKA poklanja:
Naj izpolnim ji želje
in jih z vami delim.
NAGAJIVKA NAPISALA:
Pošiljam Vilinki
zdaj ta esemes,
da segel pozdrav bi
do vaših ušes.
Vsem vam poetom
en kratek dotik,
smo daleč narazen
a tesen je stik.
Tu nad menoj
je neskončen zaslon,
spim zunaj nocoj,
ker je zvezdic milijon …
Utrinke že štejem
in čakam komet,
da dobre vam želje
izpolni ta svet.
Ko v mlaju je lunca,
me zvezdic sijaj
v sanjavost zagunca,
delim z vami raj???
Pošiljam vam čašo
peneč’ga morja,
ki poje mi pesmi
skrivnostnega dna.
S proškom nazdravljam,
veš živ je še čas,
K* ste mi božali dušo,
še mislim na vas!!!

VILINČEK
4.08.2008 ob 09:53

MIJAU
Mi dan je napet
in je gužva na delu.
A vrnem ta cvet,
da še bolj bo veselo.
Opravičila na stran,
ker z napak se učim,
da zvok, bo ubran,
še nazaj pridrvim.
A nekaj le javljam,
naj vsak se zave,
da nosi vso krivdo
moj prenosni PC (pece)
Pač noče življenje
obešat na klin,
pa zvezdic vam riše
da ne bil bi kažin.

VILINČEK
4.08.2008 ob 15:51

MIJAU PRAVI:
Sneguljčica in sedem palčkov?
Le slišala šepet sem valjčkov.
Mar misliš, da so skriti v njih?
Naj JIVKA spiše nam ta stih.
——————————-
Če velik – majhen je “K*u – k*u”?
Za vsak slučaj prilepim U
Me P* na to je pot speljal…
in zdi se mi, da mislim prav!
le P*tiček bi lahko nam pel,
tako lepo pod krilci vel.
Če bi morda prišel od vas,
naj brž od sebe da svoj glas.
Ujela v tem sem nov pomen.
ta v S*rečnih zvezdah bo rojen
Tan “grupno” padajo z neba,
da pravljica se ne konča
Že grešnim mislim ti sledim,
iz morja kumar nalovim.

VILINČEK
4.08.2008 ob 15:54

Že grešnim mislim ti sledim,
iz morja ku*mar nalovim.
Še ena možnost piše se,
a ta je z druge pravljice

bin
4.08.2008 ob 22:16

Kaj se dogaja na tem blogu,
v kaj se sfižila je poezija,
vse bolj podobno je porogu,
to je morale splošna erozija!
Že v davnih, davnih, lepih časih,
zvezde v pesmih so bile na nebu,
odsev ljubezni, iskrice v špasih,
priče žalosti ob smrti in pogrebu.
Danes pa, fuj, sram vas bodi,
v zvezde vkujete vulgarno poezijo,
le seks premnogim pamet blodi,
ljubezen smeh in žalost pa venijo.
Kje si, pravičnik, z mečem in gorjačo?
Postavi vse nazaj na svoje mesto,
pohotnim pusti seks, meso, pijačo,
besedo pusti nam,poetom za nevesto.

VILINČEK
5.08.2008 ob 01:05

Oj, oj… poglej zdaj mijau
sva kregana bila oba??
BIN grešne misli je ujel,
zdaj skupaj padla sva na tla.
Za vse bil kriv je sms,
še bolj prenosni moj PC-e,
in tistih nekaj zvezdic vmes
Mar res tako hudo nam gre?
Upiram se, upiram se,
z nedolžnih rim se zdaj kadi.
Prižgala sva le iskrice
le dobra volja se smeji.
Je nagajivka svetel cvet,
na daleč pesem ji žari,
ujela sva le splet besed
Morda nasmeh ji pristoji.
Opravičilo to le zanjo dam.
A zate BIN.. ne, ne je ni.
Še enkrat beri tole stran.
ker v sončnih žarkih se bleči.

VILINČEK
5.08.2008 ob 02:15
V obroču časa,
v brezmejnost…
rišeš svojo sled.
Drobiš korake,
v pesek dahnjenih stopinj.
Morda nekoč,
se tam ustavil bo
neznan pogled…
kjer vrtinči se tvoj dih,
z viharji violin.
Takrat,
v olimpu zvena glasbe…
duša poleti.
Z višin, v svoje lovke,
pesem jo ujame.
Čisto počasi,
se nebeška radost
staplja v kri…
da v sončnih zvokih strun,
te vzhičenost objame.
Od čutov,
ves prevzet…
se širil bo oblak solza.
V pesku dahnjenih stopinj,
zdaj vodi rosna sled.
Tam, biseri srca
se zlivajo
na suha tla…
da iz puščave neme,
se dvignil bi poet.

mijau
5.08.2008 ob 09:30

Prav, da se Bin je oglasil,
mi dal besedico v podporo,
potem, ko jaz sem izsledil
v pesmih moralno nočno moro.
Pričakujem, da nama kardinalski zbor
orden izroči v znak zahvale,
ker blogarjem bila sva vzor,
kot največja varuha morale.

bin
5.08.2008 ob 10:52

He he, mijau, ti stari lisec,
ti prvi v svoji si zablodi,
dejal, da z zvezdicami pisec,
v vulgarnost svoje misli vodi.
Nič se zdaj mi ven ne maži!
Ne prilaščaj si zasluge,
jivka tam na tisti plaži,
morda je imela misli druge?
Saj imaš prav! Le kdo bo drugi,
na dober glas in čast popazil
po modrih, zmernih mož zaslugi,
ta blog bo v celec pesmi gazil.
V silni skrbi za moralo,
morda nam boš še kaj napisal,
da se bo nam vsem smejalo,
in ga ne bo, ki bi se kisal.

VILINČEK
5.08.2008 ob 11:11

Kako tebi Mijau v podporo?
Ne vleči se na drugo stran.
Po tvojem(tudi po svojem ) nagajivem vzoru,
zdrijala sem čez ta ekran.
A bilo je le v veselje!
Hotela pričarati le lep vam dan,
navihana le šala mala,
za to le “kriva sem” priznam.
Ne vam kaj drugega napisat.
Nihče me v dušo ne pozna.
Ne rabimo si življenja kisat,
preveč v živijenju je solza.

VILINČEK
5.08.2008 ob 11:22

Me prositi, zalivati,
klečati na kolenih…
s cvetjem me prekrivati,
v vseh barvah zaželjenih
Ker znosa in oči kaplja,
poslati mi do doma,
da znova dvignem se iz dna,
še robčke mi PALOMA.

VILINČEK
5.08.2008 ob 21:58

Da JIVKA ne miruje,
pridam še en dokaz.
Tam verze… zgodbe snuje:
da pošljem jih do vas.
Pri sebi zdaj modrujem,
prelep je ta njen svet,
še sama odpotujem,
vsaj v sanjah na izlet.
A berem sporočilo,
se nekaj mi zasveti,
Je mehko njeno krilo:
POGREŠA NAS … POETI!

bin
5.08.2008 ob 22:31

Mijau se mi kot muren zdi,
čarobne gosli ima v sebi,
lahko bi z njimi meni, tebi,
polepšal pasje vroče dni.
On pa nič! Le včasih bežno,
iz svoje luknjice pokuka,
privošči malo nam poduka,
okrca naju, čeprav nežno.
Potegni mojster lok čez strune!
Naj se slišijo glasovi,
rajskih logov so zvonovi,
na njih zaplešejo še nune.
Ne boj se kapelj, ne dežuje,
ne groma, ki se zadaj sliši,
grmim le jaz, po “svoji hiši”,
iz oči Vilinček kaplje vsuje.
Zdaj je že noč, ne boš več pel,
ko pa jutri zjutraj se zbudiš,
potrudi se, da nas razveseliš,
naj bo tvoj stih prešeren in vesel.

VILINČEK
5.08.2008 ob 22:45

In zdaj še tista tema vreme,
če malo vrnem se nazaj.
Včasih dela mi probleme,
zato dežnik za vsak slučaj,
naj vedno bo na vaši strani…
nikar ne dajajte ga z rok,
da vseh nalivov vas ubrani,
če šlo otroku bi na jok.
Če sonca si v dan želite,
razvajajte na vso ga moč,
da mirno mi zvečer zaspite,
uspavanke mu pojte v noč.
Prelepe pravljične balade,
kjer vitezov še veje dih.
po možnosti, mu dajte nade,
naj v sreči sveti se vsak stih

VILINČEK
5.08.2008 ob 23:09

A misliš, da se mijau zdaj kuja?
Mar sva ga spravila čez rob?
Ne, ne! Že v jutro sonce se ponuja,
z globin iskri se svetel snop.
Ljubezen plava čez obzorje…
čarobna noč, prekriva svet,
se v duši zliva mirno morje,
odpira se nebeški cvet

VILINČEK
6.08.2008 ob 13:05

Mar tukaj danes vsi… res vsi še spijo?
naj vas predrami vsaj pozdrav in tale glas.
pošiljava ga skozi melodijo
vaša Nagajivka in seveda tudi jaz.

bin
6.08.2008 ob 14:39

“Ko v ranem jutru ptički so zapeli”,
in prve zarje sled za goro vstaja,
se bin zbudi, po kuhinji razgraja,
pristavi kavo, vsi jo bomo imeli.
Svoj poklic, pravico, ne obvezo,
hiti opravljat vestno in dostojno,
za svoj ponos in vsako noč spokojno,
resnično služenje in ne pretvezo.
Zgodi se včasih, pa ne prav pogosto,
da najdem čas in skočim na poljane,
prebirat stihe vaše neugnane,
in spišem kaj na hitro in peprosto.
Danes sem dolgo, tja do pozne ure,
na vročem soncu varnost zagotavljal,
prizadevno svoj poklic opravljal,
elektriko preverjal, vlekel “žnure”.
Pa me dočaka, kot bi v senci spal,
Vilinček z budnico tu na klepetu,
in z novim žarom v čudežnem sonetu,
z očitkom tihim, da je nisem bral.
Na dopust, da se odpravlja, pravi,
nagajivki gre pomagat ovce šteti,
uživajta, kar se le da, dekleti,
in malo ohladita vroči glavi.
Pust in temačen bo ta blog brez vaju,
dva stara mačka bova tu smrčala,
se novih muck in muckov nadejala,
in sanjala o pravem mačjem raju.

mijau
6.08.2008 ob 15:58

Nič se ne kujam in nič nisem jezen.
Če iz moje glave nič ne pride ven,
je vzrok temu ena grozna bolezen.
(Zdravnik je rekel, da samo sem len).

bin
6.08.2008 ob 21:34

Za to bolezen je zdravilo!
Noge v luft in cevko v usta,
da se ti ne bi ponovilo,
v vrečki nekaj kar zahrusta.
Jezik boš tako podmazal,
nič ne bo škripal ob zobeh,
če mu boš pravilno ukazal,
bo bleknil nekaj za naš smeh.

VILINČEK
6.08.2008 ob 23:59

Kako naj vaju dohitim,
nasula sta na kupe rim.
Še nisem stresla si peres,
je tu že JIVKIN sms.
Že nova zgodba se vrti,
od sporočilc se kar kadi.
Se rimajo s številko pet,
odpira se mi novi svet.
Ne vem kaj piše nje pero?
Če sončno al* deževno bo?
Morda je proza ali stih?
Pokukala sedaj bom v njih.

VILINČEK
7.08.2008 ob 00:50

MIJAU:
BIN ti pravo je zdravilo,
za lenitis in še kaj.
Te zadene točno v žilo,
rad te spravil bi v raj?
Da se hitro vsak premisli
nič ne škripa v kosteh,
Med peresci novi smisli,
še so angelčki na tleh.
Enim dolge krinoline,
drugim krajše bog je dal.
da lenitis brž te mine
kot pero bi v njih pognal…

bin
7.08.2008 ob 13:39

Skoraj hudoben!?
Vilinka zdaj, vsaj predvidevam,
nekje na robu kakšne mlake,
ko jaz v vročini omedlevam,
v vodi moči svoje krake.
Duh aktivnega brezdelja,
poskusnega dopustovanja,
pod grmom suha, mehka stelja,
ona tam v senci sanja.
Sanja princa, (zgodba stara),
viteza v opremi bojni,
ki s poljubom jo odčara,
vzame v ščit jo neprebojni.
Rega, rega, druge žabe,
bodo na ves glas regljale,
zavidljive stare babe,
vse princese bi postale.
Le eni, mojster je vilinski,
srečo tolikšno naklonil,
ji odvezal kamen mlinski,
ki vse bolj na dno je tonil.
Na ustnicah smehljaj ves blažen,
srce razbija ji močneje,
dotik na čelu, nežen, vlažen,
v polsnu se dušica nasmeje.
Pa se zbudi, krog sebe gleda,
vsi ljudje nekam hitijo,
vsevprek je ena sama zmeda,
otroci jokajo, kričijo.
Kje je princ, kje dobra vila?
Kje njeno je kraljestvo celo?
Le krava je v tolmun skočila,
poškropila jo na čelo.

VILINČEK
8.08.2008 ob 00:14

Pozdravljena mi Bin in Mijau.
Prav vsi, na strani teh poljan.
Vilin je malo čofotal,
čez mejo je preživljal dan.
Ne, morje… bil je le bazen.
JRes luža rekla bi lahko.
A zame vsaj en mali sen,
veselo skakala sem v njo.
Na glavo jasno… to kar znam!
Da malo vsaj obrnem svet.
Prižigam v sebi tisti plam,
ko otrok jemlje si zalet.
Počitka skoraj ni bilo.
Imeli mali smo turnir.
Z loparjem tam čez mizico,
tešila v sebi sem nemir.
In zdaj te berem dalje Bin:
Brez sanj bi bil res prazen dan…
Saj v njih, si cvetje posadim,
Jme božajo kot topla dlan
Morda pa princ še kje tiči?
Naj v lužo vržem upe vse?
Še sonce v jutro se budi,
v noč pa svetle zvezdice.

mijau
8.08.2008 ob 08:47

Včeraj Slovenijo sem zapustil
in odpravil s prijatelji čez mejo;
takoj prek meje desno sem zavil,
da malo vidim, kaj Hrvati počnejo.
Videl sem čisto enake ljudi.
Iste jih tarejo nadloge.
Istih stvari Hrvat se veseli -
le zakaj ni med nami sloge?
Sem spoznal, da ljudje so kakor psi
in mislim, da to prav nič ni slabo.
Če nikdo na druge jih nahujskal ni,
se prijazno ovohajo med sabo.

VILINČEK
8.08.2008 ob 10:18

Jaz pa včeraj v Avstrijo sem nos molila,
trenutkov nekaj lepih tudi tam užila.
Enako vse, povsod nas isto sonce greje,
a kljub vsemu vsak dan postavljamo si meje

VILINČEK
9.08.2008 ob 00:44

Pa pridem vsaj na en klepet,
če meče me že z svojga bloga,
najbrž v remontu je moj svet:
Morda pa se mi malo roga?
Hotela tja na svoj sem splet,
da novo pesem bi oddala
pa jo je vrglo v črno klet,
čeprav sem zanjo kar garala.
Že lepljenje mi vzame čas,
razmeče vrste vse povprek,
centriranje in barv okras?
zato iznašla svoj sem lek.
Res malo možnosti je tam,
in nisem zadovoljna z njim,
prej spisat novo pesem znam,
kot pa da nanj ga posadim.
——————————-
Se penim v kleptalnici…
bi morala v pljuvalnici?
Pa nočem pljuvati preveč,
da ne zabodem vase meč…

VILINČEK
9.08.2008 ob 01:09

Stanje na mojem blogu:
Se prav nič mi ne dogaja,
lahko povem, da le nagaja,
še vedno brez sem povezav:
pa pošljem vam še en pozdrav.
Ker dajete mi prostor in čas,
prihajam rada sem do vas.
Prižiga se mi v srcu žar,
za dušo to je sončni dar.
Veselje nosi in smehljaj,
vsaj košček vrnem vam nazaj
Se sipa z JIVKINIH peres,
je z mano novi “SMS”
Oddala ga bom pod sonet,
ker tu si jemljem le zalet.
Treniram rime, se smehljam,
Morda zato, ker vas imam.
Rada? Nič ne prizam!

bin
11.08.2008 ob 17:04

Kam so šle, vse rožice?
Pust in samoten postaja blog!
Šibi se blog pod težo črk,
grozi, da se bo kar udrl,
na zunaj zgleda pust in mrk,
se gospodarju je uprl?
In kaj stori naj gospodar?
Naj morda mu da veljati,
da če le piči ga komar,
že ni mu treba službovati?
Ne bo tako! Ne, ne pri meni!
Naj ve se, kdo je koga ustvaril!
Stvarnik pozna in tudi ceni,
a ve se, kdo bo gospodaril!
Tu na klepetu ne uboga,
v prehodih tesnih se gozdi,
melje kvadraturo kroga,
se mu nikamor ne mudi.
Morda mu kmalu bom pomagal?
Še en klepet ob tem dodal?
Da ubožec mi ne bo omagal,
pod bremenom obležal?
Le nekaj me pri tem ovira.
Stroga hišna gospodinja,
ki ga zdaj na morju svira,
in Hrvatom se udinja.
Le kaj poreče, ko zagleda,
tak nered in splošno zmedo,
ki žensko v dno srca najeda,
ji naredi obličje bledo?
A kaj nered, kaj grde slike,
morda jo bo v živo vžgalo,
da se številke, že velike,
večanje bo kar končalo?
Nič! Še malo bom počakal!
Saj se bojda kmalu vrne?
Takrat ji bom vse izkvakal,
pa naj, če hoče preobrne.
Do takrat pa, bralci zbrani,
(Je sploh kdo, ki to prebira?)
vdano trpite za ekrani,
(vendar vaša je izbira)!

mijau
11.08.2008 ob 19:53

Te dni sem eno sliko risal,
vmes sem malo kolesaril,
zato blog sem malo zanemaril -
nič dosti vanjga nisem pisal.
Ker rahlo se počutim kriv,
hitim popravit zamujeno.
Povedat nimam kaj, saj je vseeno,
da le vidite, da sem še živ.

VILINČEK
12.08.2008 ob 00:59

Do takrat pa, bralci zbrani,
(Je sploh kdo, ki to prebira?)
vdano trpite za ekrani,
(vendar vaša je izbira)
—————————
Nekaj nas le je
še z dušo zavedno
Večkrat smo tukaj
in vas beremo redno…

VILINČEK
12.08.2008 ob 10:34

Šibi se blog pod težo črk,
grozi, da se bo kar udrl,
na zunaj zgleda pust in mrk,
se gospodarju je uprl?
—————————–
Zakaj tako podobo
ti kaže tale blog?
Večkrat v to sobo
me ponesel je tok.
A ne, ker bi pust bil
in zraven še mrk,
V njem najdem si kril,
rada pridem na srk…
nar`dim kak požirek,
skozi tale ekran,
potopim se v izvirek,
z njim lepši je dan…

VILINČEK
12.08.2008 ob 10:43

(mijau napisal)
Te dni sem eno sliko risal,
vmes sem malo kolesaril,
zato blog sem malo zanemaril -
nič dosti vanjga nisem pisal.
——————————-
Še drugo nam plat,
zdaj kaže naš mijau.
Res je umetnik,
širokih planjav.
Na vse ga strani,
povleče nje dih.
Mu vlito je v kri,
ne piše le stih.

bin
12.08.2008 ob 22:27

Mijau
/Ker rahlo se počutim kriv,/
————————
Ne le počutiš, res si kriv,
kadar se usedeš na kolo,
in bo tako dokler si živ,
“v stavu mirno” ne bo šlo.
Sicer se z leti človek “gliha”,
vse težje čevelj si zaveže,
pogosto ga v križu štiha,
vse raje v hladno senco leže.
Srce pa vedno še tiktaka,
za drugi spol se koj ogreje
sicer ni dobra ravno vsaka,
a več kot moški vsaka šteje.
Nič ne hlini, nič ne laži,
saj že vsaka ptica čivka,
skrit stojiš na mrtvi straži,
kdaj se vrne nagajivka.
Takrat mijau ne bo več slikal,
in ne bo več kolesaril,
vse bliže k njej se bo primikal,
kdo ve, kaj ji bo podâril?

mijau
13.08.2008 ob 08:11

Zopet Bin me je prečital,
spomnil me na drugi spol,
hinavščino mi je očital,
da z jivko rad bi dal se dol.
A kaj bi rekle druge dame,
ako to javno bi priznal?
Lahko bi mulile se name,
jaz pa potem bi sam ostal.

VILINČEK
13.08.2008 ob 14:05

MIJAU
Če bi dan te dol dajal,
si ne išči v muli vzor.
Da se z žarki bi igral,
se pač dvigneš raje GOR
Nad oblake poletiš,
tam ne seže blisk in grom.
Mar še vedno se bojiš?
Strela vdarja vedno k tlom.
Če še vleče te navzdol,
ti še eno možnost dam.
Res ni cuker, je pa sol:
je v koprivah varen hram.:D
Če še nisi to spoznal,
spet vilinček nič ni kriv.
Nesem njihov le pozdrav:
sol se dela iz kopriv?

VILINČEK
13.08.2008 ob 14:47

In še BINU nesem smeh,
Če je višje al` pri tleh?
Res ne vem? A nosim dar,
reklamiram pravo stvar
V njem življenski je zalet,
ki ga rabi vsak poet
in še malo vmes peres,
da bo ravno prava zmes.
Kaj bi s perjem si počel?
Če bo hladno,se boš grel.
A v soparnih vročih dneh,
z dimom dež bi spravljal v smeh.
Tkem perjanico ti z rim
da se malo kitiš z njim…
Če solzil se bo oblak,
naj bo nežen in pa blag.

13.08.2008 ob 18:19

Od NAGAJIVKE iz “Oaze miru”
——————————————
*TAMARIS*
Dve stari drevesi
stopetdeset let,
naravni čudesi
krasita “moj svet”.
Razvejani “dami”
podobni borovcem,
ob hiški v osami …
v zavetju pred soncem.
Ko mednje vpela
visečo sem mrežo,
že zibel otela
vso mojo je “težo.”
Nežno me ziba …
kot božje naročje …
na žaru pa riba,
pogled na otočje.
Ni boljš’ga hotela
na celem tem svetu,
… kar tu bi živela -
na svoj’mu planetu!”

mijau
13.08.2008 ob 20:27

Vilinka, na moji tastaturi je “knof”,
ki namesto zvezdice (*) da apostrof (’).
Pri meni leži ta izpod vprašaja (?);
ali se pri tebi tam ne nahaja?

vvooodnarka
13.08.2008 ob 21:39

Bin, oblegan z vseh strani,
za celo črto ženski cvet,
to, če njega še pomladit ;) .
Da se kaj takega pripeti se ne bojim,
skomine pa po rimah dobim
Kmalu odkorakam med valove …
pa še prej vas vse pozdravim,
da se lažje h kufrom spravim,
še opravke obvezne postorim
in z galebi odletim.

bin
13.08.2008 ob 23:04

Se bojim da bom zardel,
do ušes in malo čez,
težke nočne more imel,
da poženem “mladi les”.
Res dobro, da je tu še eden,
izkušen maček, naš mijau,
še stasit, bi rekli čeden,
skratka moški, kot je prav!
Sicer bi res bila zadrega,
eden moški, žensk za harem,
(tisti večni “rega rega”,
zame je najtrši jarem).
Nič ne skrbi, kar na morje,
s kufri pojdi med galebe,
naj ti vedro bo obzorje,
in naj te nikdar ne zebe.
Ko se vrneš, bom še vedno,
isti stari, tečni bin,
ki smejal se bo poredno,
kot navihan pobalin!

vvooodnarka
14.08.2008 ob 09:27

SONCE …
S teboj,
samo s teboj bolečina zbledi,
ki jo seje zima.
Se seme veseli, ko ga ljubiš.
Se ptica veseli,
ko ji obljubiš ljubezen.
Se te veseli srce,
ko oči čutijo … tvoj sleherni žarek
podarjene ljubezni.
In polniš skrinje z zlatim semenom
in z rožami zlatih cvetov.
Se te veselim,
ko iz mračnih dni osuješ posušene liste.
Ko posiješ sonce v moj dom …
kot žito vztrepečem.
Ko pobožaš … zažgolim v srcu.
In se zdrznem kot bi videla prikazen,
če tvoja roka pretrdo potegne s prsti.
Sonce … sem tvoja dolžnica.
Brez tebe, mi srce zastane
in v očeh … lesk prekrije tema.
Takrat … tudi mavrica nebi slišala
tvojega vabila.
Sonce … samo s teboj
si upam sanjati jutri.

VILINČEK
14.08.2008 ob 12:06

Še plače obkljukam
in že sem pri vas.
Res, rada sem tukaj:
in nikdar na ukaz.
Kar samo me zvabi,
v nasmeh me povleče.
Če še koga ugrabi?
Ta nosi nam sreče.
Z njim lepši so dnevi
in še lepše noči,
So mehki odsevi,
in igriva je kri.
Kaj trosim iz glave?
Kam mi misli bežijo?
Le malo sanjave,
me pesmi lovijo.

14.08.2008 ob 15:33
(napisala NAGAJIVKA):
v zalivu peščenem,
kot slonokoščenem,
je kamenčkov belih več kot milijon.
Gladkih in drobnih,
draguljem podobnih,
božanske narave zaklad in poklon.
Od morja izprani,
od sonca prežgani,
leskečejo se tisočletni kristali.
V dlan ji nabiram,
njih zgodbe prebiram,
ki vanje jih vtisnil je čas na obali.

VILINČEK
14.08.2008 ob 16:32

Še enkrat zaplujem med vami in soncem,
vam želje položim na tele strani.
vas malo pobožam… ker “šiht” je pred koncem,
na ušesih slušalke, v očeh pa luči.
Ker znova vrti, se mi jutranja pesem,
po prostih poljanah se z vetrom podim.
Morda vsaj dihljaj? Še sem ga ponesem,
ki v sebi ga čutim, ko z glasbo lebdim.
Da tale bi vikend prinesel vam sreče,
naj lepi trenutki poiščejo dom,
Ne rabijo daleč. Do vas naj jih vleče,
da bo v srcih veselo…TIK TAK in POM POM.

bin
14.08.2008 ob 22:54

Sem mislil, da je kača kot se šika,
(tista, ki nam je pojedla raj!),
zdaj vem, čeprav še vedno sika,
naša boa je en strašen zmaj!
Hladen trup na njem luskine,
gledaš, rečeš, kača prava,
ko se nekje tam iz sredine,
naenkrat stegne druga glava.
Kdo ve, če ni še na zalogi,
tretja, ali še kaj več,
kdo le, kos bo tej nadlogi,
bo dovolj le oster meč?

mijau
15.08.2008 ob 06:11

Vilinki se zahvaliti želim,
ker od blaženosti se cedim,
ko poslušam pesmi, meni ljube,
ki jih pošilja po youtube.

boa
15.08.2008 ob 17:37

Bin me končno je razkrinkal:
nisem kača, jaz sem zmaj!
Pa ne pravljičen in mali,
jaz sem zmajski tolovaj!
Že razmišlja o načinih,
da bi spravil zmaja preč.
Vendar glava druga zrase,
čim je prva šla pod meč!

bin
15.08.2008 ob 17:55

Zmaj, ki sebi grize glave?
Tudi to nekje sem bral!
A tak ne bo dosegel slave,
kdo, le kdo se ga bo bal?
Hrabri vitez sem, ki hoče,
v borbo z zmajem ki je hud!
In ne s takim, ki se joče,
da me ob njem popade stud!
Kar pusti glave, tam kjer so,
raje naj še kakšna zrase,
le hočem da ljudje vedo,
tako bom bolj ponosen nase!
Težke borbe bova bila,
z ognjem, mečem, čarovnijo,
kri bo zemljo napojila,
izpustil ti bom hudobijo.
Kot se za pravljico spodobi,
(saj smo v pravljici, mar ne?)
glavo zmaju princ odrobi,
in pod zemljo ga zapre.
Tam naj rjove, v strah otrokom,
tam naj celi svoje rane,
ogenj neti z lastnim sokom,
a naj večno tam ostane.

VILINČEK
16.08.2008 ob 10:38
(napisal mijau)
Vilinki se zahvaliti želim,
ker od blaženosti se cedim,
ko poslušam pesmi, meni ljube,
ki jih pošilja po youtube.
—————————-
V tej glasbi najde se mi duša.
Spomini iz otroških dni.
Takrat se plošče so vrtele,
Vilin po prstih plesal bi.
Bili so dokaj mladi starši,
ko sem privekla na svet.
Zato jim glasba ni b´la tuja
vrtelo se je spet in spet.

VILINČEK
16.08.2008 ob 11:14

Draga BOA in BIN
Mar res to je, kar zdaj berem?
Zmaj se kaže iz luskin?
Naj se brž od tod poberem?
Je res BOA slekla kožo?
Kaže strašna se med nami.
Raj´ posedem se v ložo,
le gledalec bom v tej drami
BIN prihaja z garderobe,
tja na oder v vsej opremi,
ČRNI vitez poln mrakobe?
Ali BELEGA posnema?
Čas bo nosil rezultate,
le počakam tam za vrati
in nabrusim si podplate,
če bo treba kam bežati.

VILINČEK
17.08.2008 ob 00:55

MIJAU.
Ali se zares bojiš,
da ti stopim kdaj na prste?
Sem bolj taka mala miš,
take sorte, take vrste
A če petice obujem,
res v nevarnosti je kdo.
Če bi stopala po tujem,
luknje delal bi v dno
Pa se v sebi kar odločim,
raje bosa pridem k vam,
Če že koga tu (na)skočim,
da ubožčka ne zmečkam

VILINČEK
17.08.2008 ob 12:21

Čeprav ni čisto jasen dan,
naj sije sonce vsaj v srce.
Vas čisto malo požgečkam…
za dobro voljo… naj se ve.

bin
17.08.2008 ob 22:12

Samo en dih, utrip srca,
nocoj vam še poklanjam,
srečno sem vrnil se z gora,
po malem jih še sanjam.
Morda mi bo jutri uspelo,
narediti poročilo,
ki vsaj koga bo pogrelo,
komu milo se storilo?

VILINČEK
17.08.2008 ob 23:54

BINU:
Najbrž si utrujen in zaspan?
Naporna tura je za tabo.
A kljub vsemu soncem obsijan,
prinesel si ga nekaj s sabo.
Z veseljem jutri te bom brala,
že čakam tvoje poročilo.
Še dolgo z vami bom ostala
Če milo se mi bo storilo.
In kam je mene v dan peljalo?
Gobarjenje in ribolov…
izlet v naravi, vsega malo
Sem ravno prej prišla domov.

mijau
18.08.2008 ob 06:07

Neurje se je razbesnelo,
kakor da bil bi sodni dan.
Je luknjasto, kar je bilo celo,
zorelo sadje je zaman.

VILINČEK
18.08.2008 ob 16:23

MIJAU
Res je. Neurje se je razbesnelo,
iz petka na soboto je divjalo.
Tudi pri nas je kar pošteno pralo,
je z vseh strani udarjalo grmelo.
A v sreči, nas le ni tako zadelo,
smo proti drugim doživel malo,
zavetje hribčkov nas je varovalo,
čeprav tud´ nekaj toče je letelo.
Sem brala da pri vas bilo hudo je
da škode je veliko naredilo;
Je ruvalo drevesa in drogove,
le malo tam na poljih je pustilo.
Poškodbe na objektih, strehe nove…
Narava nosi v sebi močno silo.

VILINČEK
19.08.2008 ob 13:42

Še klepetu se posvetim,
Da kaj zrimam? Se spodobi!
Vsaj en plamenček zanetim,
naj raznese ga po sobi

Luka
19.08.2008 ob 15:11

Ha :> že ena ustvarjena pesmica.

mijau
19.08.2008 ob 18:20

Bin še v pljuvalniku je pravi:
želi mi prijateljsko pomoči,
ker se je sfuzlalo naravi,
pa sedaj krpamo po toči.
Pri meni je škoda bila bolj mala,
kljub temu ena velika – hvala.

mijau
21.08.2008 ob 22:02

Zdaj res proste so poljane -
ni nikjer več žive duše.
Ali vse drugje so zbrane,
ali pa so izpod ruše?
Zdaj, ko streho sem popravil,
dolgčas mi po vas postaja;
rad bi samo vas pozdravil:
Vilinko, Bina…, vse od kraja.

bin
22.08.2008 ob 08:14

Kot bi tudi nam razbilo,
ljubi dom in varno streho,
preselili smo se v vilo,
tam si iščemo uteho.
Ta klepet se krepko upira,
rabi čas, da se odpre,
bila najboljša je izbira,
klepet~2 je zdaj za vse!
Tja poglej, kadar te mika,
tam so novi pripetljaji,
še vedno vzdušje kot se šika,
sami stari tolovaji.

  • Share/Bookmark

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank