1.)

Jivka Naga,
moja draga,
deklica usmiljena,
tvoja rima,
vse bolj štima,
kot bi b´la maziljena.

Sred´ nevihte,
strašne ihte,
mirno kri si obdržala,
z lepo rimo,
nežno štimo,
vse si nas obdarovala.

V rožnem Maju,
v tihem gaju,
tvoje bi poslušal stihe,
sredi cvetja,
do poletja,
nove zbiral bi navdihe.

A tvoja tajna,
neomajna,
vedeti mi še ne da,
s kom korakaš,
koga čakaš,
kadar sama si doma?

Torej dajva,
tu gofljajva,
v istem tonu, kakor prej,
naj pregrehe
in utehe,
bodo v rimah še naprej.

2.)

Na nebu nova zvezda je rojena
Amor jo je navdahnil, rime piše,
Gotovo bo v ponos te naše hiše,
Apolonu ob bok bo posajena.

Junaki bodo zrli dela njena,
Iskali v njej navdih in svoje rime,
V nemirnih časih, sred´ sovraštva zime,
Iskrivi soj nemirnega plamena.

Dušico in ljubezen nam je dala,
Energijo, z njo srce nam greje,
Kri svojo kot iz svetega je grala.

Lepota duše njej iz pesmi veje,
Cinizem upanju je žrtvovala,
Iskrivo se nam skozi stihe smeje.

3.)

Oj jivka,jivka, zdaj si se razkrila!
Moj drugi jaz, ti duše moje mračno ogledalo,
zdaj vem zakaj, srce je vztrepetalo,
že prvič, ko si me ogovorila.

Kar se mi zdi, pa nočem si priznati,
kar duša čuti, ve, a pamet ne sprejema,
zablode vse, ki jih spočne velika vnema,
mi v tvojih verzih dano je prebrati.

Tvoj spravni ton, je kot obliž na rano,
ki v njo življenje vrta brez prestanka,
kam naj zbežim, zategnjena je zanka,
zdaj v svetlobo tvojo gledat mi je dano.

Naj bo tako! Odsevaj mojo dušo!
Tudi v tistih tonih, najbolj mračnih,
odsevaj žalost pustih dni oblačnih,
ublaži v mojem srcu čustev sušo.

Ne bom ti plačal! Saj ga ni denarja,
s katerim pristno bi prijateljstvo zamenjal,
ne bom ti bednih slavospevov več pripenjal,
a s tvojim srcem mi bo lepša vsaka zarja.

4.)

Če si se kdaj, o nagajivka,
o mojem spolu spraševala,
zdaj, to že vsak vrabec čivka,
komot med moške me boš dala.

Na rojstni dan sem kar pozabil,
nič čestitke, čokolade, rož,
te na večerjo nisem vabil,
vem, odpustila mi ne boš!

Ne sprejemaš, si mi rekla,
tega, da moški smo drugačni,
skoraj bi se bila sporekla,
toni niso b´li več mlačni. ;)

Upam, da nisem te zamôril,
vse energije ti popil,
tega res ne bi rad storil,
kdo nazaj te bo navil?

Pa tako lepo tiktakaš,
enkrat glasno, drugič tiše,
tudi če ga kdaj pokakaš,
mi nasmeh na usta riše.

V drugem mesecu sva “nosna”,
od danes torej s tole štorjo,
saj lahko sva kar ponosna,
vsi kaj takega ne zmor´jo! ;)

Šeststo in še kaj drobiža,
praviš, da se je nabralo,
kot diareja, (beri griža),
včasih je tudi zadišalo.

Zdaj pa greva v nove bitke!
Še bolj smelo, in goreče,
prejmi za nazaj čestitke,
za naprej pa mnogo sreče!

5.)

Mijau

Oglato, okroglo, praviš da šteješ,
Srebrne se niti v laseh ti množijo,
Telo se že punta, ne mara v norijo,
A z dušo, z besedo še nas ogreješ.

Naj raste ti plodno vse kar zaseješ,
Iz vsake veje banane visijo,
Nobene bolezni te ne morijo,
Ampak le v sreči se vedno nam smeješ.

Šale, modrosti in klene besede,
Mladostna iskrivost iz tebe žari,
Izvir si veselja, ne žalosti blede,

Junaško pogledaš težavam v oči,
Ak´ prazna bo miza, čaše in sklede,
Ujameš se v pesmi, in tam boš spet ti!

6.)

Zjutraj sem vstal, kot bi nič ne bilo,
Ah, kje je že rojstvo, kje prvi moj jok,
V neskončne daljave me nesel je tok,
Od nemirnih brzic … zdaj jemljem slovo.

Še tečem! Le drugi hitreje teko.
Čeprav se iz prsi izvija mi stok,
In včasih zajočem z jokom otrôk,
Le v pesmi mi znova rosi se oko.

Ob njej se spočijem, ob njej zaživim,
Had se odmika, besede zvenijo,
V rimah in ritmu se spet ulovim.

Amorjeve rane nič ne bolijo,
Le bolj še v navdihu se najdem, drhtim,
A v srcu že novo krojim melodijo.

7.)

Ana ve, po čem se dar spoštuje!
Ne po zlatu, ne po silni slavi,
ne po tem, kam “javnost” ga zakuje,
in kaj pomeni veleumni glavi.

Kolikor daš, od tega, kar imaš,
edino je merilo, ki velja,
in po tem prijatelja spoznaš,
da sam se čuti, da premalo da.

O Ana, Ana od srca!
Vem, kar premoreš … nisi dala vsega!
A dala si mi, kar se dati da,
le z dobrim srcem brez pridiha zlega.

8.)

Dar svoj nam skozi pesmice izlivaš,
ko daleč, daleč, bivaš tam v tujini,
Resnično slavo poješ domovini,
slovenskega izvora ne prikrivaš.

Ali se sploh zavedaš, da izzivaš?
da svet krog nas le laže in se hlini,
Glej bolj podoben čredi je, živini,
le tja bo gazil, kamor ga porivaš.

Iskala si ljubezni in priznanja,
nasmeh človeka, ki v srce te vzame,
Cel kup si nase le privlekla sranja.

Rinjena na rob, na kruto pot osame,
Izšla si v svojem žaru tekmovanja,
še vedno Dragica, za vse … in zame!

9.)

Hladen veter čez poljane veje,
sneg obeta, mraz in hude čase,
sonce se nič več z neba ne smeje,
živina zadnje bilke trave pase.

Pust je travnik, pusta srenja cela,
metuljev ni, ne lastovke pod streho,
ni več solate, rož in ne plevela,
le suho listje je prekrilo leho.

Zapade sneg, prekrije žalost sivo,
povsod le ena barva je … belina,
nekomu za veselje, radost živo,
drugemu kot čaša je … pelina.

Glej, glej, odeja se razpira!
Že izpod nje pokuka droben cvet,
za bledim soncem željno se ozira,
mali zvonček, ves droban in bled.

Pomlad oznanja! Nove srečne dneve.
Vsak dan bo sonce bolj in bolj sijalo,
konec je zime, lakote in reve,
sneg debeli bo zdaj pa zdaj pobralo.

Hej zvonček! Kdo te sem pošilja?
Vilinski kralj ali vilinček mali?
Saj nimamo izbire izobilja,
vsi ga bomo v hipu prepoznali!

10.)

S pesmijo bomo sklenili,
R es plodno leto naših rim,
E den drugega bodrili,
Č as bo tekel in mi z njim.
N ovo zgodbo bomo peli
O b novem letu vsi veseli.

11.)

VILINČKU ZA ROJSTNI DAN

(rubaiat)

Vilinka, danes je poseben dan.

Naj bo posebej zate nasmejan,

naj napolni z žlico se VELIKO,

česar doslej želela si zaman.

Naj ti podarim veliko sliko?

Naj v pesmici napišem ti repliko?

Le tri besede rečem ti ISKRENE,

vse najboljše zate … (ni veliko ).

Cvetja ne podarjam, ker ovene,

vina tudi ne, preveč zadene,

rad bi ti podáril iz LJUBEZNI,

te besede … štoraste, lesene.

Naj uspeva ti program obvezni,

vse ostalo po presoji trezni,

in želim ti tajfeljčkov IGRIVIH,

da te obvarújejo bolezni.

Ne sekiraj se ob vseh izzivih,

ob besedah trdih in žaljivih,

sprejmi moč prijateljskih NASMEHOV,

iz želja dobrotnih, ljubeznivih.

Življenje polno naj ti bo uspehov,

spretno plavaj med pravili cehov,

zasebno pa občutkov ti ČAROBNIH,

in ljubezni, ki gori brez grehov.

Ne naprtaj si stvari obrobnih,

mimo pusti svet debat resnobnih,

prepusti se pretoku ENERGIJ

brez ovir, a vendar še spodobnih.

Iz vrelcev nje, ki ti je draga, pij!

Kot si doslej še drugim vrč nalij,

k nam še naprej prihajaj KOT IZ SANJ,

in bodi še naprej preprosto ti!

12.)

A veš, da si srečna?
V dvoje znaš peti.
Včasih zajokati,
drugič objeti.

A veš, da si srečna?
Ne vežeš je nase.
Privoščiš jo drugim,
vsem za vse čase.

A veš, da si srečna?
V svoji globini.
Blestijo ti krilca
v notranji jasnini.

13.)

Vlatki za njen dan

Vidiš to, kar drugim je prikrito,

Lebdiš za pedenj nad zemljó,

Avreolo nosiš »inkognito«,

Tvoj svet je duh in ne telo.

Klas požene naj to tvoje žito

Iz njega dobra moka bo!

:)

Vidiš to, kar drugim je prikrito,

v brezčasje gledaš, v bivališče duš,

včasih vidiš srečo in ljubezen,

drugič spet le jok … in hladen tuš.

Lebdiš za pedenj nad zemljó,

zdi se, kot da nisi naša.

Le kam te vodi tvoja pot,

si polna ali prazna čaša?

Avreolo nosiš »inkognito«,

nimaš slave, nimaš mastnih d´narcev,

kot vsak od nas v mlinu si usode,

kot vsak od nas deležna si udarcev.

Tvoj svet je duh in ne telo.

malo kruha hočeš zase,

ljubezni mnogo za vse nas,

v tvojem srcu rase …rase!

Klas požene naj to tvoje žito,

naj v soncu tvojih dragih dozori,

ga pred točo ščitijo prijat´li,

bogato letino naj obrodi.

Iz njega dobra moka bo!

Iz dobre moke dober kruh!

Naj ti dalje dobro služi,

tvoj vedeževalski duh!

14.)

Nagajivki za rojstni dan

Ne nisi bog, čeprav se v tebi spaja,
nebo in zemlja… in vesoljni čas,
drugo z drugim v sebi se oplaja
ko vzpenjaš se na skalnati ParnaS.

Atene um z lepoto Afrodite,
ob silnem žaru preudarki trezni,
ob nežnih pesmih puščice srdite,
prediraš s stihi vsak oklep železnI.

Globoke misli skoz´ tančice raja
naslutil bo v sozvočju tvojih rim
kdor v dobri veri z njimi se napaja,
kdor ve, da je ob ognju tudi diM

Apolonu naklanjaš ognjevite,
besede, misli, kuješ ga v nebo,
v isti sapi bereš mu levite,
iz tvojih rok naj zobal bi prosO.

Jutranje rose dajo ti svežino,
z veseljem gledaš v vsak naslednji dan
večerni piš odene te s toplino,
ljubezni spev je bolj in bolj ubraN.

Iz sonca dneva jemlješ si moči
za vsakodnevni drill in trde bitke
globoko notri ogenj še gori
še ceniš radoživost in užitkE.

V ta sivi svet prinašaš nam vedrino,
s teboj je lažji tovor naših let,
skrivnostna si, kot zrelo dobro vino,
opijaš naše duše, ti poeT!

In si preprosto brez laži… kar si,
le človek, eden mnogih tu med nami,
a vsak od nas po tebi hrepeni,
brez tebe zapuščeni smo … in samI.

Ne nisi bog, čeprav se v tebi spaja,
Atene um z lepoto Afrodite,
Globoke misli skoz´ tančice raja,
Apolonu namenjaš ognjevite.
Jutranje rose dajo ti svežino
Iz sonca dneva jemlješ si moči
V ta mračni svet prinašaš nam vedrino,
In si preprosto brez laži… kar si.

Ko vzpenjaš se na skalnati ParnaS
prediraš s stihi vsak oklep železnI
kdor ve, da je ob ognju tudi diM
iz tvojih rok naj zobal bi prosO
Ljubezni spev je bolj in bolj ubraN
še ceniš radoživost in užitkE
opijaš naše duše, ti poeT
brez tebe zapuščeni smo … in samI

15.)

Poleti Vilinček, poleti!
V tiste prešerne svetove,
zaplavaj v igrive valove,
med sončne odbliske se zlij.

Naj nosi te morje vizij,
od brega do daljnih obal,
tam čaka te čudežni gral,
v katerem je njen eliksir.

Mar čutiš … ta silni nemir?
Njegovo neskončno globino,
ki polni brezupno praznino,
v azurno modrino zaliva?

Tam vidiš, tam sreča se skriva!
V preprostem objemu pečevja,
tam v senci poleglega drevja,
od burje razbičanih trav.

Tam čas bo prijazno obstal,
sprejel hrepenenja, daritve,
uslišal bo tihe molitve,
dveh duš v mesečini objetih.

Svoj mir najdi v svetlih obetih,
v mavrični lok se zazri,
prav zate ga sonce gradi,
poleti Vilinček, poleti!

16.)

Šepet srca, napev dežja,
bleščeč odsev v temno noč,
na licu bleda sled solza,
v hrepenenju silna moč.

Svoboda v sreči se smeji
in ne narobe, kot se zdi,
nikar ne išči je drugje,
veš, lov za srečo vklene te!

Z nasmehom dan se razvedri
ves mavrično je razsvetljen,
z otroško dušo svet več ni,
ne siv ne pust ne žalosten.

17.)

Tista pesem je vžgana,
z vročim ognjem v samo bit,
skrita, vendar prepoznana,
ne da se je iz sebe izlit.

Mozaik je hladen kamen,
kako naj z njim navežem stik?
Čakam luč in čakam plamen,
čakam tvoj najlepši krik! )

18.)

Mozaik
Na tleh te nočem, hodil bi po tebi
Na steni … ne zasiješ kot je treba
Na stropu, tam si daleč… blizu néba
Najbolje, da te skrbno hranim v sebi!

19.)

NAŠA!

Naša … in svoja v vsej svoji dobroti,
tihi zalivček v vsej svoji lepoti,

V višave nas vodi, v svet brez meja,
kjer sanjamo z njo v vsej svoji tihoti,

v neskončne globine, globine srca,
da srečamo se v vsej svoji samoti,

po skritih poteh, kjer nihče ne vidi,
kako smo nemočni v vsej svoji goloti,

ko nas prevarajo strast in prividi,
težke zablode v vsej svoji slepoti,

le ona je luč, luč svetla na poti,
naša Vilinka v vsej svoji dobroti!

20.)

Za dve šestici nisi dovolj zrela,
za sedem, osem, je prepoln koš,
pesmi, ki si nam jih že zapela,
v takem tempu, pregorela boš!

Vodnar na konju, zdaj se mi že svita,
da v živih barvah bo tvoj lepši svet,
sočutna duša, v pajčolan zavita,
z obzorjem svojim moraš bit poet!

21.)

Ponižno klanjam se gospa!
(Pričakujem slastni sadež,
pa čeprav bo huda kazen),

priden bom, kar se le da,
da operem strašni madež,
ki sem storil ga pol blazen.

Morda bom jutri, danes več ne gre,
v sonetu ti ljubezen svojo izpričal,
v širni svet prešerno bom zakričal,
Jivka mi še zmer´ na živce gre!

22.)

B esede nam v lepe zgodbe kuje,
I z njih junake, reveže ustvarja,
N a temne lise družbe opozarja,
M noge zgodbe spretno v niz nasnuje.

I skren humor, veselje, ni ji tuje,
C elo razposajeno včasih poje,
I z dna srca razpreda misli svoje,
V endar se tudi kleti ne sramuje.

S voboden duh, ujet v besede njene,
P ove nam vedno, kje tiči žebljica,
O bčutek ji pomaga da zadene,

M odrost kje je in kje tiči pravica,
I zpiljena beseda ne ovene,
N aj še naprej bo taka, naša mica!

  • Share/Bookmark
blank