Arhiv za mesec December, 2020

Samostojnost in enotnost

miks 25.12.2020

Kako si lepa, moja domovina.
Z gora hitijo reke po dolinah,
nasadi v gričih, žitnice v ravninah …
In Kras in mraz in morje in vročina.
*
Od nekdaj si križpotje med svetovi.
Od ruskih step čez Rim do španskih Mavrov,
od Vikingov tja v mitski svet kentavrov, …
Križpotje med hudiči in bogovi.

Nadirali so se čézte brez prestanka
vojščaki in begunci in nomadi,
kot grožnja, kot sočutje, kot uganka,
*
le mimobežno, kot na promenadi,
pa vendar čvrsta, neizprosna zanka,
natresli v gene svoj pridih pomladi.
~
*
~
Tako smo zdaj potomci, kdo ve koga?
Kot narod se pač nismo narodili.
Kaj iz ljubezni, kaj po grobi sili,
spočele ženske so, dekleta uboga.
*
Zato pa smo si narod po besedi.
In po kulturi, davnem izročilu.
Podlegli nismo tujemu slepilu,
ponosen narod v dobrem in v bedi.

Vladarji in vojščaki lahko strejo
telesno plat heretikov – upora,
heroji z meči v takih bitkah mrejo,
*
a matere in starci v mrak predora,
prižgejo v njih sinovih uka žejo …
Nad narod znova vstaja svetla zora.
~
*
~
Del mojih korenin je, pravijo, na Češkem.
Drugi v dolinah pod Velikim Klekom.
Spet tretjega sem pil s slovanskim mlekom,
četrti ždi v Venetstvu staroveškem.
*
Tirolski del izstopa po besedi.
Venetski bolj skrbi za gmotno stanje.
Iz češkega poganja umovanje …
Slovanski je v sočutju – skupni skledi.

Pa sem Slovenec z dušo in hotenjem.
Popotni starec na življenja cesti.
V viharnih časih med kulturnim vrenjem.
*
Brez silnih zadolžitev, brez obresti,
predajal bom bodočim pokolenjem,
dednino svoje narodne zavesti.

  • Share/Bookmark
blank