Kultura spomina

miks 28.10.2020

Ti stric, ki ležiš tam nekje nad Kozino,
brez kamna, brez križa, preraščen in sam,
življenje si dal, da imam jaz domovino
z jezikom pradedov, očetov in mam.
*
Položil sem cvetje na grob tudi zate,
vsak prvi november, na vseh mrtvih dan.
Na grob tvojih dragih, nad sestre in brate,
med njimi si v meni kot stric, partizan.
*
Naj zdaj, ko so zadnjo svobodo nam vzeli,
(prepoved kulture spomina – grobov,)
poromam tja gor, v tiste kraške globeli,
te v sebi prinesem, za dan vsaj, domov?

Tja pojdem, na skrivnem, kot tat, kot cigan,
s cvetlico za vas, ki ste padli …. Zaman.
  • Share/Bookmark
 


Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank