Saj nič ne zamerim, gospe in gospodje,
če gledate v svet skozi svoje oči.
Če vaša življenja kroji pravosodje,
oltarji in krone in centri moči.

V kulturi denarja, kreditov, lastnine,…,
v kulturi nadvlade ljudi nad ljudmi,
sta meja in straža privid domovine,
“sovražnik tam zunaj nikoli ne spi”.

Ej, jaz pa vem za drugačne svetove!
Za dneve v sožitju, spokojne noči.
Darove narave, spravljive bogove,  …
Za svet, kjer se človek brezskrbno smeji.

Tam v tistih svetovih mahovja in ruja,
življenje ni kratko in smrt ne boli.
Zgubljeni svetovi so, greh Engiduja,
zavetje in hrana, in sperma in kri.