(3)

V zakotju na Tolminskem je vasica.

Dvoje strmin, par hišic v njih čepi.

V soteski vmes potoček Bisernica,

iz tolmunčka spet v tolmunček žubori.

*

Iz teh tolmunčkov, v smrekovih čebricah,

živini so nosili in ljudem.

Brez blodenj o človekovih pravicah,

dostop do vode je pripadal vsem!

*

Kdaj, kdaj, pozimi, so pomrzli prsti.

Poleti je v čebrico kapnil znoj.

A so Tolminci trmasti in čvrsti,

s pokončno držo so sprejeli boj.

*

(6)

Čez čas je mlade, umne gospodarje,

zamikal čar udobja, voda iz pip.

Kaj ko bi vodohran, rezervoarje,

visoko nad vasjo vkopali v hrib?

*

V denarju bi, od vsake domačije,

pobrali za cevi in za cement.

Izkope bi, (kot pot do planšarije),

udarniško izvedli, “ma ni šment”.

*

Pri Čufru je betežna stara vdova.

Za sproti nima, le kako naj da?

Kovačev Franc ima kruljava sinova …

V nabirki so izključili oba.

*

Pa Janez tam Za robom? Tudi ta odpade!

Čez grapo, čez greben bi šle cevi.

Izkop v plazino in v kamnite sklade …

“Za ta denar opremiš pol vasi.”

*

Zgradili so zajetje na izviru.

Debelo cev speljali v vodohran.

Večino v slogi, tu in tam v prepiru,

so si gradili boljši, lepši dan.

*

V deževni dobi še je klokotalo

življenje vode čez betonski prag.

V zmrzali,v suši, pa ni nič ostalo …

V tolmunih nič več vode, le še mah.

*

Čez nekaj let je revna vdova umrla.

Dedič je plačal delež za priklop.

Franca pa je krivica v duši strla,

v dom onemoglih je šel čakat grob.

*

V ravnici so na njivah zrasle hiše.

Zarobar je obupal, šel na štrik.

V statistiki se vasi dobro piše …

V človekovih pravicah – nemi krik.
*

In ti, popotnik, ki greš kdaj tod mimo,

kje si boš pljusknil Biserne v obraz?

Povsod sam plot, še vodo si lastimo,

v človekovih pravic nesrečni čas.

Zdaj vem, zakaj je moral Sokrat piti strup.

(Ne, ne, nikar ne glejte zgodovine!)

Zato, ker je v ljudeh prebujal up,

da je pravična družba – brez lastnine.

Pa so razbili narod na fraktale.

Na stranke takšne in drugačne baže.

Iz državnih jasli so profit kovale …

Več pokasira ta, ki bolje laže.

*

Sosedstva so uničili mejniki.

Zidovi med vrtovi, čez dvorišča.

Zapisi pred notarji in sodniki …

Ponos, napuh, …, duhovna pogorišča.

*

V tem duhu so razbili še družine.

(Last je podstat in-divid-ualizma.)

Človek se ne uči iz zgodovine …

Doživljamo nov krog absolutizma.

*

Le “modra kri” se nič več ne deduje,

z izmišljenim denarjem se kupuje.