V razkolu med pohlepom in obupom,

so kmetovalci v eksistenčni krizi,

golazen v žitu poškropili s strupom …

Saj kruh bo zadišal … Na tuji mizi.

*

Proletariat je bil nekje v sredini.

Garal je za korist bogatih, vlade.

Za kruh in „par čentež´mov v tokvini”,

sicer pa v štrajk, protest, na barikade.

*

Oblast se v svoj izmišljen svet zapira.

Z vojaki in žandarji sebe ščiti.

Junak je ta, ki skube in odira …

Bedak, kdor je ostal na nagi riti.

*

Socialni čut je var’val domovino.

Kot narod, kot sosedstvo, kot družino.

Vse več medtem je, v mestu in obrobju,

brezpravne raje. S kmetov tja bežijo.

Na voljo gospodarjem, njih udobju …

Za tri kovance, če jih sploh dobijo?

*

Razcveta se obrt za bogatenje.

Prve tovarne so odprle vrata.

Iz getov gredo tja, iz primestne srenje …

Rojeva se nov sloj – proletariata.

*

Gospoda, sluge, delavci, fakini …

Vsi so za svoj denar hoteli hrano.

Dobi se v križemsvetni trgovini …

Na prostem trgu – kupljeno prodano.

*

Pa niso razumeli, mestni škrici,

da kos mesa ne zraste kar v mesnici.

Absolutizem se sesipa vase.

“Res publika” je vse bolj dosegljiva.

Kmet je njen del … za prekucijske čase,

potem ga znova čaka gnoj in njiva.

*

Vladarji pa se niso kar pustili.

Ker so poznali tajne ljudovladja,

so parlament v dve struji razdelili,

prikrito kraljevali iz ozadja.

*

V španoviji celo mačka strada.

Vsak gospodar le molze in odira.

Ne gospodar, ne kralj, ne nova vlada,

na stiske kmeta nič se ne ozira.

*

Še Bog v svetišču terja svetle d’narje,

da kmetu, ne blaga, le dušo var’je.

Kot se v nasadih širijo okužbe,

z lista na list, z rastline na rastlino,

je kult lasti zajel vse pore družbe,

upijanjal je ljudi kot sladko vino.

*

Stranski rodovi plemiške rodbine,

bankirju, hazarderju, kurtizani, …

prodali so planine in doline,

za hipno slast … Na veke izigrani.

*

Še vedno so lastniki dolgovali

državni kasi, kakor nekdaj kmetje.

Vse kar so mogli so prav tem pobrali,

pustili jim za golo preživetje.

*

Kdor nadzoruje žito in živino,

v resnici gospodari z domovino.

Zaslužnim vojskovodjem so v zahvalo,

zemljiško last, posestvo dodelili.

Z njim ljudstvo, ki ga je obdelovalo …

Brez njih pristanka, kar tako, po sili.
*

Potomci so to last podedovali.

Prvič se je pojavil kult lastnine.

A slejkoprej so mulci vse prodali,

uživali življenje za cekine.

*

To zemljo so bankirji kupovali.

(Gospostvo nad denarjem so imeli.)

Na njej so brez preprek gospodovali,

kraljevi valpti nanjo niso smeli.

*

Z lastnino so bankirji bili prvi

uspešni v konkurenci plavi krvi.