Sobivanje z volkovi, njih krdeli,

uče guruji v frakih, krinolinah,

sami v naravi ne bi preživeli,

njih svet je na policah v trgovinah.
*

V njih svetu so ograje in pastirji,

ovčarski psi, vzgojeni na briketih,

tam Sapramiška raja s kosovirji,

naravni red je v virtualnih letih.

*

Medtem pa starec kmečkega porekla,

pred vnukom sope v hrib stare planine

in kaže, kje je včasih meja tekla,

kje kmetski svet se loči od divjine …

*

“Ne bo te sram in vest ne bo te pekla,

če boš ohranjal pestrost domovine”.

Tam, kjer se kruh zaklepa pred občestvom,
prav tisti kruh, ki naj bi ga delili …
Tam, Jezus, konec, s tvojim je kraljestvom,
čeprav so zlato krono ti pribili.

Dan si z jutrom nam podaril.

Oj, kako svetal in zlat.

Mamo, očka poustvaril,

in postal (že končno) brat.

Naj te angel varuh vodi,

iz kraja v kraj, iz časa v čas,

kamor boš sledil usodi,

urnih nog in svetlih las.