Arhiv za mesec Maj, 2019

Bomo volili?

miks 20.05.2019

Demokracija, vsaj kar pod tem izrazom danes pojmuje večina ljudi, je politični kapitalizem.

„Al capita“, po številu glav ki jih posamezni udeleženec obvladuje, se meri njegova pravica do odločanja o skupnih zadevah, „količina njegove resnice“, politična moč.

Pri tem se, tako kot že v antiki, v število glav vštevajo vsi rodovni in prostovoljni pripadniki, pa tudi s prisilo obvladovani ljudje in gospodarsko pomembnejša domača živad.

Le da so antične sužnje danes zamenjali gospodarsko odvisni „delojemalci“, domačo živad pa vsi volilci na socialnem vimenu.

Prelistal sem seznam kandidatov za bližajoče evropske volitve. Samo enega človeka sem našel, ki ga osebno dovolj dobro poznam, da bi mu namenil svojo podporo. Vendar ta kandidat nima nikakršne možnosti za izvolitev, celo „špicen“ njihove stranke, (ki pa mojega glasu ne sme pričakovati) verjetno ne.

Iz tega zornega kota bi torej moral volitve bojkotirati, saj tudi nobena od strank ne zastopa mojih interesov, ali pa se, poleg vsega zaradi česar bi jih podprl, zavzema tudi za meni popolnoma nesprejemljive stvari.

Vendar bi s svojim „neglasom“ dal moč odločanja o skupnih stvareh tistim politik(ant)om, ki so si pripravili dovoljšnje zaledje slepih sledilcev, čredo, ki jim bo za pest soli sledila tudi v klavnico. Glas za kandidata stranke, ki se ne bo prebila do poslanskega mesta, pa je stran vržen glas.

Torej mi preostane tisto, česar bi se moral sramovati. Iti na volitve in „glasovati proti“ slabšemu od slabih.

Izvoljeni poslanci bodo tako ali tako vpeti v kolesje parlamentarne demokracije in bodo večino svojih odločitev – glasov „usklajevali“ znotraj poslanske skupine na nivoju evropskega parlamenta.

Kolikor je bilo mogoče razumeti vrhunske strokovnjake za EU politiko, poslanci niso odgovorni tistim, ki jih bomo izvolili, temveč so „glava“ – kapital velikih političnih „drmatorjev“ na evropskem nivoju.

Bomo voli li?

  • Share/Bookmark

Bratstvo

miks 17.05.2019

Bratstvo

Znotraj vsake enote mora biti vzpostavljen odnos, ki temelji na vzajemnosti. Kot med (že odraslimi) brati znotraj klasične družine.

Če gre v človeku samem predvsem za vprašanje sprejemanja in dajanja med načeli, je že v družini odnos obogaten tudi z menjavo materialnih dobrin.

Vendar gre v osnovni družini predvsem za “blagovno menjavo”, potrebe po vmesnem menjalnem sredstvu, denarju, ni.

Že na ravni občestva bi čista blagovna menjava predstavljala oviro, zato si skupnost lahko omisli svoj “denar” kot sredstvo vrednotenja in plačevanja. Vedno pa je lahko delitev zaslug in s tem plačil samo na nivoju skupnosti. Posamezna družina prejme dobropis iz fonda občestva, posamezno občestvo iz fonda pokrajine v katero je vključeno, …, ne more pa posameznik biti plačan od pokrajine in tudi družina ne more biti deležna dobropisa od nekega občestva, v katerem ni aktivno “včlanjena”. Kot pač posamezniki ali družine ne moremo biti bratje državi kot skupnosti, lahko pa sta dve državi med seboj bratski.

Pravična delitev.

  • Share/Bookmark

Enakost

miks 11.05.2019

Enakost

Vsak človek ima pravico do plodov svojega dela in odrekanja.

Enako pravico imajo tudi vse oblike človeških skupnosti. Plod posameznika je vse, kar pridela, ustvari, …, v času, ko ne pripada nobeni družini.

Plod družine je vse, kar so vsi njeni člani, posamezniki, v soglasju z ostalimi, doprinesli k skupni blaginji. Zato se plod – proizvod družine razlikuje od proizvoda posameznika. Pripada družini kot celoti in se sme deliti samo znotraj družine, enakopravno, ne pa po “ekonomskih kriterijih doprinosa”.

Primer nekoliko razširjene družine:

Oče, mati, dva odraščajoča otroka, tretji na poti, pa še babica in dedek vsak s svojo borno penzijo.

Oče je zdrav, močan, pameten, torej tudi sposoben voditi posle tako, da ima družina dovolj za pod zob in še kaj več.

Mama skrbi za otroke in gospodinjstvo, ne preostane pa ji veliko časa za “pridobitno” dejavnost.

Otroci so na prvi pogled breme, vendar so v globokem bistvu edini up in smisel obstoja celotne družine.

Stara starša, vsak po svoje “obrabljena” priskočita na pomoč z izkušnjami in svojim “prostim časom” ter s tem olajšata težo nosilcem glavnega bremena.

Je kdo od članov družine bolj ali manj enak(opraven) pri delitvi dohodka družine? Si sme kdo pri skupni mizi prisvojiti večji in boljši del kosila, ostanek pa prepustiti ostalim, četudi bodo zaradi (trenutne) krize nekoliko lačni in žalostni?

Si sme posameznik kot svoj plod lastiti rezultate dela, ki ga je opravil kot član družine? Je lahko družina “lastnik” dobrin, pridobljenih v občestvu?

Si sme katera od družin v posameznem občestvu prisvojiti večji delež skupnega “ploda” od ostalih? Občine, pokrajine, države …?

  • Share/Bookmark

Svoboda

miks 9.05.2019

Svoboda

*

Vsak človek ima pravico do svobode.

Vsak posameznik ima pravico do kotičkov v življenju, ki so samo njegovi. Kamor ne sme brez njegove privolitve posegati nihče. Niti z najboljšimi nameni.

*

Prav tako ima vsaka družina, širša ali ožja, pravico do svoje svobode. Prostora, kamor ne smejo vdirati drugi posamezniki, družine, občestva, države.

*

Pravico do svojega prostora imajo tudi “občestva”, (komune, krajevne skupnosti, …), torej širše skupnosti ljudi in družin, ki se med seboj osebno poznajo, redno občujejo – komunicirajo, sodelujejo v skupnih zadevah.

*

Pravico do svojega prostora imajo tudi občine, pokrajine, države, celine. Neodtujljivo pravico do svobodnega odločanja o tem, kaj se na njihovem prostoru sme in kaj ne sme odvijati.

  • Share/Bookmark

LastNiNaŠaJa_4

miks 5.05.2019

Odtlej ni več nabiral. Ni grmadil

samo zato, da bi imel lastnino.

Pršuta, kruha, …, se je pač odvadil,

še hišo je zamenjal za votlino.

*

Čez mnogo let je skoraj vse kot preje.

Kleti ni več, ni strehe, ni oboka,

človeka ni, ki bi postavljal meje,

le še v urbarjih je lastnik otoka.
*

V spodmolu bel skelet, kos oblačila.

Tik ob studencu ki curlja iz špranje.

Siv prah pozabe skriva sporočila,

šelest v grmovju hrani sladke sanje.
*

S krvjo zapisan tekst na svod votline.

NIKOLI VEČ SI NE ŽELIM NAZAJ.

ŽIVLJENJE JE BOGATO BREZ LASTNINE.

(Na lastni koži skusil, Nino Šaj.)

  • Share/Bookmark

LastNiNaŠaJa_3

miks 3.05.2019

Ponos je v njem, občutek zadoščenja,

kot v prejšnjih časih,ko je štel denar.

Zavest, da je brodnik čez tok življenja,

v očeh bogov primeren gospodar.

*

Nekega dne, na standardnem ogledu,

je našel v kleti pravo razdejanje.

Oglodano korenje, mravlje v medu …

Kot mora leže vanj, kot težke sanje.

*

Stesal je vrata, jih vkoval v podboje,

zadelal okna z mrežo, gosto tkano,

navajen, kot lastnik, da brani svoje …

”Ne puščaj drugim, kar je tebi dano!”

*

Zbijal je skrinje in pasti nastavljal,

kuhal je zvarke, da zatre golazen,

za svoj pravični boj je čas zapravljal,

prepoln ponosa, vendar v duši prazen.

*

Zdaj ima hrana vonj po lavandolu.

Kar prej črvivo je poslej plesnivo.

Par vrčkov olja, sodček rib v razsolu, …,

je vse, kar je prestalo “preventivo”.

*

Zunaj pa drevje s svežimi plodovi,

korenje v zemlji, zrna v zrelem klasu,

gostija, kot jo imajo le bogovi,

vsega dovolj in vse ob pravem času.

  • Share/Bookmark

LastNiNaŠaJa_2

miks 2.05.2019

V pogodbi je osrednji člen:

Človekom se prepoveduje

dostop na otok vse dotlej,

da gospodarja prst zasuje!

*

V zameno tudi gospodar

ne bo z otoka mešal štrene.

Ne sam ne z blagom več nikdar

ne barantal, ne nižal cene.

*

Imel je absolutno last.

Brez konkurence, brez obzira.

Čez otok, zrak na njem in čas,

brez vseh sodnikov, brez prepira.

*

Pa … Sveže žito ni za kruh.

Sadje je sparjeno na soncu.

Meso se v soli obdrži,

in med obstane samo v loncu.

*

Sezidal si je kaščo – klet.

Kopičil v njo za slabe čase.

V glinene lončke mast in med,

pod strop pršute in klobase.

*

Brez vrat brez križev klet stoji.

Samo zavesa na oboku.

Le kdo bi mu kaj vzeti smel,

lastniku vsega na otoku?

  • Share/Bookmark
blank