Da svetla luč

nikoli ne pojenja,

na vašem grobu,

moji dragi rajni,

bom tisoč sveč

brez voska in brez stenja,

prižigal v svojem srcu

vaši tajni.

Mimo nas hitijo dnevi,

mimo rujevih temin.

Mimo nas ječe odmevi,

gospodarji vseh praznin.

*

Se prehodov veselimo?

Ali nas je časa strah?

Se v zelenje spremenimo?

Ali v suh obcestni prah?

*

Hlad je v grapah in gozdovih.

Hlad je blagor vseh mokrišč.

Hlad je v Nornah in bogovih …

Tvojih novih bivališč.

Ko so ob zori, zgodnji petelini,

naznanjali nov dan in dolgo sušo,

ležala je na njihovi blazini,

z nasmeškom čez obraz in čisto dušo.

Potiho si odšla.

Kot ponavadi odhajajo ljudje,

ki jih je strah za vse ljudi,

ki jih imajo radi …

Brez stoka njih korak izgine …

O svetu, o ljubezni, o prevarah,

o mnogočem se je pomenkovala.

O plesu v dvoje, gnezdu na ozarah …

Življenju z moškim, kot ga ni poznala.

*

„Življenje je prekratko za zamero.“

„Denar ni nič, a vse ima svojo ceno.“

„Vse kar počneš, počenjaj z dobro vero!“

Jo starec nežno prime za koleno.

*

Počasi toda vztrajno napreduje

koščena roka v žametno stičišče.

In BUM in TRESK, se tam ves sram razsuje …

Konec je borbe, padlo oporišče!

Razpravili so se možaki v domovanju.

… Ženska je spodaj kuhala in pekla.

Sprali so s sebe smrad po potovanju.

… Izpòlnila bo vse, kakor je rekla.

*

Napis “zaprto” okrasi preddverje.

Zaškrta ključ in s pladnjem po stopnicah,

odnese v sobo zgoraj, tri večerje,

prikupna dama v belih rokavicah.
*

Na mizi v sobi skleda. Štirje stoli.

Štirje pogrinjki, štiri čaše vina …

Trepeče ženska v sebi, v svoji boli,

vsak njen večer že dolgo je ednina.
*

Večerjo so pretresli v skupno skledo.

Želeli so jo imeti v svoji družbi.

Krompir da mir in vino da besedo …

Bila je njihov gost, ne ženska v službi.

„Želimo apartma. Postrežbo v sobi.

Sveže brisače, hrana in pijača.

K pijači družba, kakor se spodobi

častiti gosta, ki pošteno plača.“

*

Stotak na mizi razprši strahove.

Brž jim postreže s ključi apartmaja.

Prinese žganje, vino in sokove …

Poslovna zmaga ali le predaja?

*

Kar od nekod prinese gospodarja.

O leni babi nekaj brunda vase.

Po vinu in po kurbah zaudarja …

Ne mož, ne gospodar … Sebično prase!

*

En gin še zvrne, z mize pred možaki,

prekolne vse po vrsti, (skupaj z mamo)

in se odpravi, s težkimi koraki

do vrtne ute, kjer se zvrne v slamo.

Motel v samoti. Bar, hamburger, pizza.

Receptorka je svetla stran kovanca.

Vse v enem je, točajka, sobarica …

Za ljubi kruhek, za moža … pijanca.

*

Na cesti avto. Pred motel zavije.

„Dober večer. Od daleč smo prispeli.“

(Gospa se že razveseli kupčije.)

„Nocojšnjo noč bi tukaj preživeli.“

*

Pogaja se možak, krepke postave.

Za njim kot senca, puhobradi sine.

Na koncu ded, enak, le sive glave …

Kot tri poglavja iste zgodovine.