Za božjim hrbtom majhna stara vas.
Mogočni kmetje, borne domačije …
Četudi je koncept povozil čas,
so zrli v samo srž demokracije.
*
Od vsake hiše umen gospodar,
ima svoj jasen glas v vaškem svetu,
ko je na mizi “naša” skupna stvar,
ne pa o vsaki skledi in teletu!
*
Kar sklene svet, velja za vse enako.
Bogat kulak, poslednja beračìca,
na steni križ, plaketa s petokrako, …
Kaj si? Kdo si? Le ena je pravica!
*
Vse srenjsko so izvajali strokovno.
Gradbinec gradnje, doktor medicino …
Ne, kdo je s kom, rodbinsko in poslovno …
Upravljali so z družbeno lastnino.
*
Par modrih starcev je garant poštenja.
Vedo, kaj je pomembno za ta svet.
Ne lastna rit, podstat za pokolenja!
Pohlep je v njih usahnil, v toku let.
*
Stoletja so živeli v tej maniri.
Otroci, starci, revni in bogati.
Živeli v miru in v pošteni veri,
da si bogat, ko zmoreš drugim dati.
****************
Zasukal se je bog krog svoje riti.
Vasico je zajel moderni val.
V kleteh je trav’ca, v farovžu grafiti,
še vaški modrec išče sveti gral.
*
Zdaj volijo poslance v vaški zbor.
(Ne gre, da tam bi vsak imel besedo.)
Ta je prereven, drugi malo nor …
“Samo elita reši nas pred bedo”.
*
Tako elita zdaj o vsem odloča.
Tudi o (praznih) skledah in teletih.
Ekonomist – kje naj se zida koča,
magister prava – kaj je prav – “na kmetih”.
*
Iz svojih vrst izberejo vladarja.
Ministre, pomočnike, svetovalce, …,
Iz vaške kase – skupnega denarja,
plačujejo spet svoje – izvajalce.
*
Sodnik ni več poklic, je le še služba.
Ne ljudstvu. Tistemu, ki plača!
Plačnik pa je elita ne več družba,
sodnik uslugo za uslugo vrača.
*
Drugačne so manire zdaj na vasi.
Več je bogatih, več je tudi reve.
Drugačna je kultura, drugi časi …
Na čelu nič več dedci, samo šleve!
Sanja rije
(Saj vse sanje rijejo, mar ne?)
*
Gospodje!
Sami ste se dali izbrati.
Narodu na čelo.
Kaj ste želeli?
Kaj postali?
Vojvodski meč?
Staro omelo …?
*
Je ena sama kaplja vode bolj vaša zdaj?
Kot pred izbori, imate zdaj
kaj več svobode?
Ste vi bolj modri?
Drugi nori?
*
Izbrani ste bili.
Za delo. Za dobrobit
občestva – družbe.
Ljudstvo je dalo
in bo vzelo kot gospodar …
Časti in službe.
*
Od ranih dni demokracije je čast
osnovni vzgib poslancev.
Ne kšeftarjev in mularije …
Je zbor bogatih
in očancev.
*
Z vojvodstvom je vse drugače.
Ker “voj” je vojska,
“vodstvo” vlada,
tja vleče junce in junake,
ker tam je moč …
in je naslada.
*
Kot bran med njimi
sodna veja ljudi.
Brez slave in lastnine.
Ker čast (kot last) ljudi podreja …
Sodnik naj last bo …
Domovine!