Arhiv za mesec Januar, 2018

Jaza

miks 28.01.2018

Razpet med jaza biti in imeti,

umira človek svoj odmerek časa,

praznih duhov med zlatimi teleti

in v empatiji, ki pač ni klobasa.

.

Ker si, ko daš in ker imaš, ko vzameš,

nikakor pa ne gre oboje hkrati,

si v sebi vselej to, v kar verjameš,

zdaj gospodar blaga, zdaj brat med brati.

Pa si zdaj tu, zdaj tam, v bližini črte,

ki nas deli na desne in na leve,

v bogastvo, last, kot Božji prav, zazrte

in na pravico vseh do skupne reve.

.

Boš torej, človek, grabil, da bi dajal?

Boš praznih rok ljudem ljubezen vsajal?

  • Share/Bookmark

Muri

miks 5.01.2018

Saj sploh ne veš, piškur, o čem glasuješ!
Vodo in zrak prodajaš za bleščice.
Oblak neba, ščebet močvirske ptice …
Bodočnost svojih vnukov uničuješ.
.
O pa ne boš! Čeprav so te volíli.
Da “z njihovim za njih” sprejemaš sklepe.
Nikar za to, da polniš svoje žepe.
A ti prav to počenjaš, bednik gnili.
.
Mar sme nekdo, v deželi kjer ne biva,
Ustvarjati jezove in prepreke?
Res sme oblast ubiti bistvo reke?
Ali ni bistvo reke, da je živa?

*****


Saj sploh ne veš, piškur, o čem glasuješ,
ko dvigaš roko v klopi parlamenta,
kjer zbor telet, brez jajc in brez talenta,
sprejema sklepe in jih vsiljuje.
.
Vodo in zrak prodajaš za bleščice,
za slepe cilje novcev in koristi.
Prodajaš to, kar snubijo lobisti,
za nove grofe in odzadnje strice.
.
„Oblak neba, ščebet močvirske ptice …
Ah kaj bi s tem? Saj nima prave cene.
Če se izgubi, le koga prizadene?
Ob tem nihče ne bo trpel krivice.
.
Bodočnost svojih vnukov uničuješ,
kdor ne iztisneš zadnjega beliča
iz vsake loke, iz ravnice, griča …
čeprav ga danes sploh ne potrebuješ”.
.
O pa ne boš! Čeprav so te volili.
Ker so verjeli vate, kot človeka.
Dokaži zdaj,da nisi le pokveka,
da v svoji sodbi niso se zmotili.
.
Da “z njihovim za njih” sprejemaš sklepe.
Po njihovi in ne po tvoji volji.
Da gospodariš z njihovimi polji.
Iz njih jim zrnje daš, ne le otepe.
.
Nikar za to, da polniš svoje žepe,
ne krivi drugih, vlade in sistema.
Poštenost je dejanje, ne dilema.
Ne bog ne cesar, ta je kriv, ki tepe.
.
A ti prav to počenjaš, bednik gnili!
Če bi poslušal ljudstvo, svojo bazo,
nekoč bi se povrnil v njo z obrazom,
brez krivde, brez strahu, da bi te bíli.

. . .


Mar sme nekdo, v deželi kjer ne biva,
kjer nima svojih vnukov ne dednine,
z lastjo se dvigniti nad domačine?
Bodočnost takih je – mrtvaško siva.
.
Ustvarjati jezove in prepreke,
vsevprek, za tri človeška pokolenja,
kot bi bil večni Bog, ne prah življenja,
v naravi, ki živi na vekov veke?
.
Res sme oblast ubiti bistvo reke?
V imenu blagostanja in razvoja?
Zatreti splet nemira in spokoja?
Res proti tej noriji ni prepreke?
.
Ali ni bistvo reke, da je živa?
Da, kot vse živo, hrepeni k svobodi?
Kdo sme nadeti uzde divji vodi?
Kdo streti krila, drzna in iskriva?

  • Share/Bookmark
blank