Laži

miks 19.05.2017

Kapital-izem, (kot nasprotje social-izma) je velika laž.
Temelji na drugi veliki laži, lastnini, poganja pa jo tretja velika laž, denar.
Ker je debata o katerem koli “izmu” ali “stvu” brezsmiselna, si poglejmo drugi dve.

Last-nina.
Pojem lastnine je izrazito človeška zadeva. Povsod drugje v naravi gre za posest, torej zmožnost obvladovanja, upravljanja z dobrino. Izključno ali delno. Lastnina pa je pravica do neomejenega posestvovanja, ki jo skupnost ljudi priznava (in celo pomaga izvajati) posameznikom ali manjši skupini, glede na njihovo pričakovano, ne pa vedno tudi dejansko sposobnost upravljanja.
Vsekakor in v vsakem sistemu, si družba pridržuje pravico do odvzema lastnine vkolikor je to v njenem interesu.
(Zasebna) lastnina, kapital, je torej v kapitalizmu prav tako podrejena človeškim medsebojnim razmerjem, družbi, (socio). Razlika je zgolj v tem, kdo je “družba”?

Denar.
V nasprotju s splošno uveljavljeno floskulo je denar vse prej kot “menjalno sredstvo”. Gre za kredit (dolg) izdajatelja denarja, do skupnosti. Pogoj za uvedbo denarja, plačilnega sredstva, je akumulacija dobrin, ki jih imetnik z njim lahko kupi. Ta akumulacija, skladišče blagovnih rezerv pa je bila že v začetku in je še sedaj proizvod širše skupnosti, četudi z njim upravlja posameznik, vladar. Z izdajo simboličnih predmetov, katerih lastnost je neponovljivost, torej to, da jih ne more (in ne sme) proizvesti kdorkoli, so oblastniki delili pravico do deleža v blagu, ki je bilo sicer skupna last družbe. Tudi do deleža tistega, kar sploh še ni bilo proizvedeno.
Denar je bil sredstvo, s katerim so oblastniki motivirali svoje služabnike, podložnike, za opravljanje visokovrednih, pa tudi nizkotnih opravil, na račun skupne blaginje.
Tudi danes je njegova vloga povsem enaka.
Oboje, lastnina in denar spadata med stvari, ki so “ustvarile” človeka, nič ni narobe z njimi, le razumeti jih je treba.
Menartovo “Mlinsko kolo” že na samem začetku lepo pove o lastnini,

o denarju – zlatu pa so mi “starci pripovedovali“.

  • Share/Bookmark
 


Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank