Vspominčice
miks 29.03.2017
Rad bi,
kot ti,
obrnil stran na belo.
Kar je bilo
in vse, kar je,
pobrisal.
Na svež nov list,
ves bel in čist,
zapisal
drugačno zgodbo,
svetlo in veselo.
.
Nič več ne bi
v globinah duš
bolelo.
Ne kes,
ne bes
ne bi obrazov kisal,
še čas bi le
smejalne gube risal,
kot da ne ve,
kako se je začelo.
.
Pa je papir tenák,
in jedka tinta,
na novem listu
packe in vijuge
prejšnjih podob
postavljajo
mejnike,
.
visoke, gladke stene
labirinta
v soteskah krivde,
čez vrhe zasluge …
Spet stara zgodba,
nove so le
slike.
Vesel bi bil, če bi ga kdaj katera
prijela v roko, tam pri korenini,
da bi ji pel, kot mladi petelini,
od rane zore v pozen mrak večera.
.
Ne mast, ne čast, ne strast, le dobra vera
bi prebudila pesmice v globini,
metulje, kot nasprotje bolečini …
Nič več, nič manj, kot je najboljša mera.
.
Sanjari ptič vrhove in oblake,
sanjari jadranje v nebes modrini,
ljubezen vsem in za vse večne čase …
.
Sanjari roka vlažne razkorake,
dotik teles na plaži v mesečini …
In ptič in roka jadrata vsak zase.
Ne ločite med trudom in trpljenjem?
Ne ločite med žrtvijo in darom?
Med srčno željo in med poželenjem?
Med slo hotenja in zanosnim žarom?
_
Kadar se vzpenja gornik pod ostenje,
(nahrbtnik poln vrvi in težkih klinov),
je trud, je znoj, nikakor pa trpljenje,
srce gre rádostno v odmev cepinov.
Kadar pa mož, (nosač), pod isto steno,
za pest drobiža nosi to opravo,
korak je truden in oko stekleno,
kot za pogrebom mož drobi daljavo.
_
Naj bo življenje trud, dar, žar in želja,
naj zven drobiža ne skali veselja.