rosim

miks 16.06.2016

Povejte mi, kje najdem tako vero,

ki v svoji praksi ne deli ljudi?

Na dobre in na slabe, v greh in sveto,

že vse življenje iščem, pa je ni.


Po veri namreč prepoznaš človeka.

Žival obvlada logiko stvari.

Konstrukt idej, brez lika brez telesa,

pa si le človek med seboj deli.


Ker pa je misel vendarle beseda,

človek pa stvar iz kože in kosti,

prek čutov svet krog sebe razumeva,

se vsaka vera hitro izrodi.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Nevenka
    13.07.2016 ob 05:30

    Če si z vero mislil na religijo, je nemogoče ljudi prepričati, da je kakšen drug bog boljši od njihovega. Edina vera, ki ljudi ne bi delila na način, ki bi jih sprl, je vera v dobro. Tako kot obstaja pojm “krščanske vrednote”, ki sploh niso krščanske in si jih vera ne more prisvojiti, ampak so splošno človeško moralne. Torej, če bi človek na vrh postavil vero v čimboljšega, “idealnega človeka” in bi kot čudež definiral srečne ljudi, potem bi verjetno ne bilo tako kot je. Vera v nekaj, kar predstvlja iluzijo o močnejšem in boljšem od človeka, ki kakorkoli spremlja in nadzira človeštvo, je popolnoma nesmiselna. Tisti, ki vero najbolj goreče zagovarjajo, vedo, kje jim prav pride. Tisti, ki verujejo, jim je vera v tolažbo in upanje, ko se čutijo nemočne – vendar bog ni tisti, ki pomaga. Nikdar. Da človek potrebuje nekaj izmišljenega, je pravzaprav zelo žalostno. Vera vase in lasten trud je v resnici najbolj pomembna, zaupanje v znanje ravno tako – človek se manjkrat počuti nemočnega in manjkrat išče (pričakuje) neodvisno rešitev izven sebe. V življenju se stvari razpletajo tudi na presnetljive in nepričakovane načine zato, ker človek ni seszanjen z vsemi faktorji, ki nanje vplivajo.
    In če že vere morajo biti, je res na nek način nerazumljivo, da so predmet spora. Torej gre vendarle za oblast in ne za človekovo prepričanje. Jaz lahko verjamem v metulja na vrtu, pa ne bom v njegovo božanskost nikogar prepričevala, ker za mojo vero ni nobenega interesa, razen moje vere in mojega osebnega miru in trudom za skladnost z naravo. Strah pred smrtijo je še eden od razlogov za vere, vendar vsi umremo, če nas je strah ali pa ne. In ta strah je močna tržna niša. Strah običajno ni strah pred trenutkom smrti, amapk pred izgubo življenja, torej izgubo prisotnosti povsod tam, kjer smo radi. Tega pa tudi nebesa ne morejo nadomestiti. In da je božje največje delo ukvarjanje z mrtvimi, ki jih je verjetno že zelo mnogo, od pračloveka naprej, torej od takrat, ko še niso vedeli zanj, jih je pa ustvaril…Bolje je misliti, da zaspiš in te ne more doleteti nič slabega in da je to res mir in počitek.
    Ali res potrebujemo tako različna dela za zaslužno pot v nebesa, od velikih morij v imenu boga do tisto nekaj malega, kar se v imenu boga naredi dobrega? Res bi bilo bolje obratno, če bi šlo. A vera ni prava pot do take vere.

  2. 2
    bin
    13.07.2016 ob 23:23

    Pridem, Nevenka, čim mi bo čas dopustil.
    Hvala za komentarje.

  3. 3
    bin
    19.07.2016 ob 14:46

    Na kratko.
    Z besedo vera danes označujemo tako osebne občutke posameznika do “konstrukta idej”, kot tudi skupinsko evforijo, v kateri pa se vera premosorazmerno s številom udeležencev spreminja v verjetje (trenutnim) voditeljem in “svetim spisom”.
    Obe obliki sta pogojeni s prisotnostjo telesa, “mesa”, le to pa je trdno vezano na materialne “dobrine”, potrebne za preživetje. Tako se vsaka vera slejkoprej ukloni presoji, kaj je za (naše) meso dobro in kaj slabo.
    Toliko za danes.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank