Arhiv za mesec Junij, 2016

Kratke domače

miks 28.06.2016

Valiža, par kalcet

in kamižola.

Ne vere, ne lastnine

ni imel.

Na njeni strani grad, zlato

in štola …

In zdaj vprašanje:

Kdo je koga vzel?

***

Kako naj človek ve,

kaj je narobe,

če pa nikjer, nikoli,

nič …, ni prav?

Z izjemo tvoje,

v svetu ni podobe,

ki se, nesrečnik,

nanjo ne bi usral.

***

Prime človeka,

da bi obsedel,

naenkrat kar čez dve,

čez tri stolice.

Saj bi, če bi …

veliko rit imel,

na tej in oni strani

hrbtenice.

  • Share/Bookmark

evoLuciferija

miks 24.06.2016

Pred sodnim svetom sem želel k pravici.

Odvetnikom sem zmetal kup denarjev,

odstrl dušo svetu kuloarjev …

Nedolžno dete, prvič v spovednici.


Vsi so priznali, da trpim v krivici,

iz oči v oči, tako, „brez gospodarjev“,

le žig je manjkal, kot dekret vladarjev,

čez kup papirja v mapi na polici.


Kadar se družba toliko razsuje,

da se resnica meri po bogatstvu,

zgolj kup papirja so pravice revnih, …


se v koreninah novi red zasnuje,

uniči vse, kar ni podobno bratstvu …

Pravičen, vendar slep je, bes pohlevnih.

  • Share/Bookmark

ezul

miks 21.06.2016

Ko se izkrade tat iz tuje hiše,

potiho, brez pozdrava odvihra.

Kaj sam, kaj čas, za njim sledi izbriše,

praznina v gluhih sobah zazija.


Ti nisi tat in hiša je domača,

prepolna je spominov in sledi.

Meso beži, a duh se vztrajno vrača,

natanko tja, kjer najbolj zaboli.

  • Share/Bookmark

rosim

miks 16.06.2016

Povejte mi, kje najdem tako vero,

ki v svoji praksi ne deli ljudi?

Na dobre in na slabe, v greh in sveto,

že vse življenje iščem, pa je ni.


Po veri namreč prepoznaš človeka.

Žival obvlada logiko stvari.

Konstrukt idej, brez lika brez telesa,

pa si le človek med seboj deli.


Ker pa je misel vendarle beseda,

človek pa stvar iz kože in kosti,

prek čutov svet krog sebe razumeva,

se vsaka vera hitro izrodi.

  • Share/Bookmark

Glog

miks 7.06.2016

Na kraški gmajni raste glog, pritlika.

V kamnitem zidu, kot mejnik svetov.

Za njim drevesa, slavna in velika,

pred njim planjava, travnik, dom cvetov.


Pomladno sonce se čez hrib posmeje

in glog med prvimi ozeleni,

z bodicami, kot jež, zaščiti veje,

bel cvet z omamnim vonjem zadiši.


Potem izgine. Jésen ga zakrije.

In rujev cvet visi nad njim kot dim.

Čez čas pa znova, živordeč, zasije,

divjad in ptica se nasiti z njim.


Kot blagoduh se spravi nad gorje,

kot čaj, kot kol, prinese mir v srce.

  • Share/Bookmark

rožnjá

miks 3.06.2016

Na svincu je zapisano ime.

Na drobnem zrnu žalosti in strupa.

Vse tisto kar ni prav in se ne sme,

a vendar se zgodi … v plasteh obupa.

  • Share/Bookmark
blank