Arhiv za mesec Oktober, 2015

Kam

miks 24.10.2015

Kam gre pesem, ko utihne ptica?

Kam svetla zarja, ko se mrak zgosti?

Hrum slapov, ko reka ždi v mrtvicah?

V nič izginja, v polje večnosti.

Pa so še pesmi in so zlate zarje.

Nove in nove, lepe kakor prej.

Narava ne pokleka pred oltarje.

Narava ve, da večnost nima mej.


  • Share/Bookmark

Vidi v čas

miks 18.10.2015

Povedal vam bom zgodbo. Priče nimam.

Že dolgo spi v zavetju svojih trav.

A v meni še živi, spokojna duša,

njen nenasilni boj in tihi prav.


*


Peljali so nas tiste dni na Nemško.

Bandite“, „žide“, …, žene in može.

Betežne starce, mladež nebogljeno,

peljali kot živino … „Nadljudje“.


V barakah smo ležali brez razlike.

Iz istih kotlov jedli vsak večer.

Vsak hlebček kruha, zajemalko juhe,

v njej par ocvirkov, zelje in krompir.


*


Kaj kmalu so se zbrali v nekem kotu,

bradati starci, krotki na pogled,

kot bi molili, so posedli v krogu,

a glas ni bil mrmranje, bolj šepet.


Naslednji dan so kruh na pol preklali.

S pol hlebčka bo vsak človek preživel.“

Ostanek so nam, „revežem“, prodali,

za drag denar, zlato, pač kar je kdo imel.


S kupnino bi podplačali stražarje.

Za skrivno pošto, za poseben staž …

Z denarjem imaš v rokah blago in škarje.

Denar je moč, kot je resnica laž.


*


Medtem pa čorba iz dneva v dan bolj redka.

Kruh so nam zreducirali na pol.

Naš svetek ni bil nič bolj sit od petka,

na vratih zima, narod bos in gol.


Najprej so njih otroci oslabeli.

Pogosto je kateri obležal.

Za vsak grižljaj, ki so jim prej ga vzeli,

bi mrki starec zdaj bogastvo dal.


A ni bilo! Še Nemci niso imeli.

Vojaški stroj je zase vse pobral.

Kripelj je rž sejal, otroci želi,

možaka ni bilo, da bi oral.


*


Od svojih ust so starši žrtvovali,

da mladi rod obstane, preživi.

V osvit pomladi pa so v nas zijali

le kost in koža, izbuljene oči.


In so umirali. Kot muhe v prvem mrazu.

Prezgodaj so zapuščali ta svet.

Z zlatnino v mošnji, z muko na obrazu,

preklinjali boga „denarnih ved“.


*


Taka je, vidiš sinko, čud denarja.

V obilju dviga ego in prestiž.

A ko zaideš v svet brez gospodarja,

je kruh denar, in voz zlata … drobiž.

  • Share/Bookmark

Ne ve

miks 14.10.2015

Ker ne veš, kako boli

nemoč ljubečega srca,

ko hočeš tisto, česar ni …

Srce bi dalo, a ne zna.


Ker ne veš, kako duši

momljanje v brado, dan za dnem,

pa ne o tem, kar si želi …

Le kaj ni prav in kaj ne smem.


Ker ne veš, da nisi ti,

sodnik čez prav in čez gorje,

ne bog, ne vrag, ne duh ne kri …

Le v prsih vklenjeno srce.

  • Share/Bookmark

C mol

miks 7.10.2015

Kaj vem, če bi nekoč ostal v domačem kraju,

mogoče bi mi počilo srce?

Mogoče pa bi zmogel v gorskem raju

živeti srečo in pokoj, kdo ve?

Le eno vem! Ko grem gor v našo Grapo,

je v prsih praznik, oživi spomin,

še pesem zazveni z bolj svetlo sapo,

kot bi ne bil več stari, trpki bin.

  • Share/Bookmark

Človeki

miks 2.10.2015

Čeprav se sliši noro, vam povem.

Človek je vselej človek, ljud pa ljud.

Kdor bi človeka rad pridal ljudem,

v nesmisel rine in brezploden trud.


Človeka prepoznaš iz oči v oči.

Stisneš mu roko, ga spustiš v objem.

Njegovo dušo čutiš, solze, kri, …,

vse več je njega v tebi, tebe v njem.


Ljud pa je brez oči, brez duše, rok, …

Je le številka v gruči, `tam nekje´.

Čeprav jih je vse polno, vseokrog,

nikjer človeka, vsi so le ljudje.


Vsakdo pa je človek v samem sebi.

Iz človekov je osnovno družbo stkal.

Vse več in več jih je, bolj so vsaksebi …

Nekoč bo iz človeka ljud postal.

  • Share/Bookmark
blank