Modrice

miks 7.01.2011

Ženska pričakuje od svojega moškega trdnost in globino, zahteva pa nežno božanje po dlaki.

»Poezija« brez rim, ritma, oblik, …

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    bin
    8.01.2011 ob 21:26

    II

    Moški pričakuje od svoje ženske, da bo iz hiše naredila topel dom, zahteva pa, da ostanejo stene take, kakršne je postavil. Grob in hladen kamen.

  2. 2
    ana kos
    9.01.2011 ob 13:38

    Kar drži … pa ne vem, zakaj …

    Včasih bi bilo tako lepo, če bi … če bi mislili malo tudi na način bližnjega …
    papa

  3. 3
    bin
    10.01.2011 ob 23:48

    III

    Ko bi človek hotel kar zmore,
    zmogel kar želi,
    želel kar potrebuje,
    bi živel sanje.

  4. 4
    bin
    14.01.2011 ob 23:06

    IV

    Oko ból gárom, hudir doma, …

    ????
    Je mogoče iz popolnega reda (brez praznin) ustvariti kaos?
    Je mogoče iz popolnega kaosa ustvariti red?
    Je sploh razlika med popolnim kaosom in popolnim redom?
    So praznine v našem svetu gorje ali blagor?

    … a modri duh mora globoko!

  5. 5
    bin
    28.01.2011 ob 21:40

    V

    So med nami ljudje ki jih ljubimo, spoštujemo, upoštevamo, se jih bojimo …
    in smo ljudje, ki jih ljubimo, spoštujemo, upoštevamo, se jih bojimo …

  6. 6
    bin
    9.02.2011 ob 20:47

    VI

    Ona hoče biti srečna in vesela njega, on bi moral biti njo.
    (Vloga spolov je povsem nepomembna in je dodeljena zaradi zgoščenosti izraza.)

  7. 7
    bin
    19.02.2011 ob 22:23

    VII
    V večnosti smo, ali pa je ni.
    (Variacija na že preigrano temo.)

  8. 8
    bin
    2.03.2011 ob 23:21

    VIII
    Kdo je v razmerju
    Človek (človek) : Zemlja (živa in neživa narava)
    lastnik in kdo last?

  9. 9
    ana kos
    3.03.2011 ob 08:01

    To je tako kot razmerje moški : ženska! Vsak ima svoj pomemben delež, prav svojo vlogo!
    Vse dobro želim, hvala za včerajšnji pozdrav po Turdusu!

  10. 10
    DajanaDajana
    3.03.2011 ob 08:05

    Ženska pričakuje od moškega zaščito, kljub temu, da mu na vsakem koraku da vedeti, da bi lahko bila z boljšim od njega. :roll:

  11. 11
    Olna
    3.03.2011 ob 10:40

    Bin 8, ni odgovora, ki bi veljal za vedno.
    Nisi bil še nikoli tako srečen, da se ti je zdelo, da je ves svet tvoj?
    To je najlepša oblika lastništva – seveda samo začasna… :)

  12. 12
    bin
    4.03.2011 ob 20:30

    @ana kos
    Vse dobro tudi tebi. :) Glede “moški : ženska” pa …, Je lahko kdo od njiju last drugega? :roll:

    @Dajana
    Mar sem te prav razumel??? :shock: ;) Namenoma vzbujaš ta občutek v svojem, ne samo “po nerodnosti”, kadar bi hotela od sedanjega več zaščite?

    @Olna
    Kadar sem “tako srečen” se mi zdi, da pripadam celemu svetu. Nikar, da bi si v tistem trenutku česa lastil ali bil komu last. (Saj se razumeva, kajne?) :)

  13. 13
    bin
    4.03.2011 ob 21:14

    IX

    Lahko “last” in “oblast” nastopata ena brez druge?

  14. 14
    Olna
    5.03.2011 ob 14:05

    Bin 12, seveda se razumeva.
    Včasih se razumeva celo, kadar se ne razumeva. ;)

    To z razumevanjem je sploh zanimiva reč. Občasno se oglašam enemu blogerju, s katerim se ne razumeva niti, kadar se razumeva! :twisted:

  15. 15
    bin
    5.03.2011 ob 23:18

    Olna 14, torej bi bila idealna (zakonska) partnerja. ;) (Ti in tisti drugi namreč.) :D

  16. 16
    DajanaDajana
    5.03.2011 ob 23:41

    Ja, namenoma. In potem greš do daske in te lolek zapusti in… se čudiš… :roll:

  17. 17
    bin
    22.03.2011 ob 20:18

    Oprosti Dajana, ni šlo prej.
    A je vredno odgovora (#10 in 16), četudi z vprašanjem.
    Kaj naj bi moški storil, da ne bi bil “lolek”? Če bi (ti) pripilil eno okrog ušes, da bi postala nekoliko modra, bi bil nasilen mačist. Kriv za vse, kar je med vama narobe. Bi potem bila ti “lola” in odšla? Dvomim.
    Pravzaprav je v tem, kar si tako kratko in jedrnato opisala, tudi eden od razlogov, zakaj toliko žensk (tudi visoko izobraženih) vztraja ob nasilnem partnerju. Breme žrtve je dolgoročno lažje prenašati od bremena krivde.
    Zdaj še pravo vprašanje:
    Kako poimenovati moškega, ki ob takih izpadih svoje ženske ne zapusti in ne “pripili”? Najkasneje naslednje jutro se z njo pogovarja kot bi nič ne bilo. (Ker pravzaprav tudi nič ni bilo!) In kam ga postaviti v lestvici partnerjev?
    HA! ????

  18. 18
    bin
    26.04.2011 ob 22:49

    X

    Ti, ne tu,
    o ni, če je,
    vihra
    do vedno
    stih

    Val se je razbil ob čer. Umira morje?
    In mrtvi val, izginja v nepovrat?
    Zazrt v presežno daljo, za obzorje
    bi bil za vedno živ in večno mlad?

  19. 19
    bin
    3.07.2011 ob 22:29

    XI

    Besed(o)išče

    1.)
    a.)Komuniciranje
    Izmenjava misli, informacij in drugih »dobrin«.

    b.)Komuna
    Okolje, geografsko in socialno, v katerem komuniciranje poteka.

    c.)Komunist
    Oseba, ki se zavestno in tvorno vključuje v vse-stransko in vse-smerno komuniciranje.

    ***************
    2.)
    a.) Občevanje
    Kot pod 1.a

    b.)Občestvo
    Kot pod 1.b

    c.) ??

  20. 20
    bin
    8.07.2011 ob 21:47

    XII

    zlatABruna

    Delo

    Delo, gredelj naše barke.
    Na njem slonijo rebra, jambor, krov,
    znoj nad njim in up krmarjev,
    pogoj za rojstvo in obstoj bogov.

    Najtrši les. Ne plava sam.
    Brez krhkih desk potonil bi v globine.
    Brez jadra v vetru, mar krmar
    pripelje svojo barko čez plitvine?

    Kdo plov, s tem smisel, gredlju da?
    Tesarji s svojim dletom, kmetje z lesom?
    Krmar, ki z morjem šah igra?
    Če izgubi, še trene ne z očesom!

    Delo. V mnogih temeljnih listinah današnje dobe zasledimo izjavo, da ima vsak človek pravico do dela. A kaj je v tem primeru »delo«? Pravico, celo dolžnost delati so imeli že sužnji pred več tisočletji. Prav tako tudi vsi »navadni« ljudje vseh izpričanih obdobij človeške zgodovine, vključno z današnjim. Torej ne gre za tako delo! Ali pač?

    Trg dela. Na eni strani »delodajalci«, lastniki ali upravljalci sredstev, s katerimi je delo moč opraviti in na drugi »delojemalci«, ljudje, ki delo s temi sredstvi znajo in želijo opraviti. V čigavih rokah je »delo«? Po jezikovnih pravilih gre soditi, da je delodajalec tisti, ki delo ima in ga (pro)daja drugim – delojemalcem. Ti pa z njim uresničijo svoje potrebe.

    Strokovnjaki ekonomisti se bodo verjetno strinjali, da je stanje na trgu dela v nasprotju s temeljno logiko zakona tržišča, ponudbe in povpraševanja, ki je pravzaprav zakon narave. Kadar je ponudba višja od povpraševanja, takrat cena (ponujanega) artikla pade. In obratno. Na trgu dela pa je zaradi majhne ponudbe (s strani »delodajalcev«) cena dela vse manjša. Torej »delo« ni to, kar nam skušajo dopovedati!

    Opravičilo vsem, ki pričakujejo nežnostišje. Tudi to še pride. :)

  21. 21
    bin
    12.07.2011 ob 20:57

    XIII

    Lastnina

    Last. Kobilica, krmilo.
    Lažni up krmarja pod kajuto,
    da bo zmogel s svojo barko
    v domač pristan nazaj, čez morje kruto.

    Sij zvezd ugasnil je v očeh,
    razžrla sol je žuljave dlani,
    tam na križpotju morskih cest
    zdaj sem, zdaj tja krmilo se vrti.

    V zaprti kajuti leži
    imetnik lastnine, krmar, kapitan,
    barka s posadko umira,
    dokler ne potone v vrtincev brezdan.

    Lastninska pravica nad naravnimi dobrinami, kamor lahko prištejemo tudi človekove izdelke – proizvode, ni »naravno stanje stvari«. Povsod v naravi si posamezna živa bitja pridobijo (s pravico močnejšega, hitrejšega, bistrejšega, …,) posest nad dobrinami. Ta posest traja dokler jo zmorejo obraniti. Kadar nosilec posestniške pravice izgubi sposobnosti, zaradi katerih je pravico pridobil, ugasne tudi pravica.
    Samo ljudje smo si zabili žebelj v koleno in priznavamo lastništvo, pravico do upravljanja z naravnimi, nekoč skupnimi – nedodeljenimi dobrinami, tudi ljudem, ki tega ne zmorejo ali nočejo upravljati v svoje in s tem splošno dobro.
    Potomci dobrega gospodarja tudi v »posestniškem« sistemu obdržijo dedno pravico, saj imajo zaradi poznavanja podrobnosti in tradicije gospodarjenja, ter skoraj nikakršnih stroškov »selitve proizvodnje« zelo veliko prednost pred ostalimi pretendenti. Seveda pa morajo imeti vsaj povprečno sposobnost in voljo do gospodarjenja z dediščino.

  22. 22
    bin
    16.07.2011 ob 22:13

    XIV

    Denar

    Denar. Jambor, vrvi in jadra.
    Brez gredlja in krmila piš vetrov
    jih nosi sem ter tja po morju,
    vse dalje od pristanov in domov.

    Ob dobrem vetru zmore deskar
    z razpetim jadrom prave vragolije,
    a ni mu mar, na suho splava,
    če iz objesti surf ob čer razbije.

    Zrel mož pa v skrbi za družino
    razpenja jadra barke polj preudarno.
    Ne to, kdo pluje več, hitreje, …,
    največja skrb mu je, da pluje varno.

    Danes pravzaprav le redki še vedo, da je denar »corpus delicti« upnikov. Potrdilo o dolgu. Denar torej ne more biti vrednost, še manj vrednota, sam po sebi, temveč je samo dokazilo o tem, da nam je njegov izdajatelj nekaj dolžan.
    Prav v tem je težava. Dolžnik je izdajatelj denarja, [danes praviloma (nad)država] ne pa nek posameznik ali manjša družba, od katere bi (posestniki denarja) z njim radi »kupili« stvarne dobrine.
    Celoten denarni trg je pravzaprav trgovina z dolgovi, o tej pa nas zadnja leta seznanjajo, da jih »plačilno sposobni« odkupujejo po zelo znižanih cenah. Torej je vrednost denarja zelo spremenljiv pojem. Nikakor ne more biti temelj neke trdne zgradbe, lahko pa je dobro in učinkovito orodje.
    Denar je kot sekira. Lahko si z njeno pomočjo ustvarimo topel dom, lahko ga razdremo, lahko z njo ubijemo tiranskega grofa, lahko enega svojih najbližjih. Ne moremo pa, ne z denarjem, ne s sekiro, svojih najbližjih pridobiti.

    Opravičilo vsem, ki so zadnje modrice občutili kot udarnine, hematom.
    Nimam revolucionarnih teženj, ne napeljujem k vladavini dela, podružbljanju lastnine ali ukinitvi denarja. Prav pa se mi zdi opozoriti na izkrivljen odnos današnje družbe do teh »orodij«.

  23. 23
    bin
    20.07.2011 ob 22:36

    XV

    Svoboda je isto kot prostost
    Katero ločilo pristoji zgornjemu stavku?

  24. 24
    bin
    24.07.2011 ob 23:11

    XVI

    Um in Razum gresta z roko v roki ali eden proti drugemu?

  25. 25
    bin
    5.08.2011 ob 22:52

    XVII
    Rado-vednost in vera v dokonč(a)no resnico.
    Kvadratura kroga?

  26. 26
    bin
    11.09.2011 ob 00:03

    XVIII

    Vloga in pomen Jude Iškarijota v procesu odrešenja.

    Večina verjetno pozna svetopisemske zgodbe o Judeževem poljubu, o srebrnikih …
    Tudi enega temeljnih dogodkov krščanstva, smrti na križu, vstajenja in s tem odrešenja človeštva ni treba (razen redkim izjemam) posebej predstavljati.
    Vendar se (mi) v navezavi s temi zgodbami pojavlja vprašanje.
    Kakšna in kolikšna je vloga Jude?
    Jezus je vedel, da bo izdan in tudi kdo ga bo izdal. Brez izdaje (poljuba) ga ne bi prepoznali, ne bi ga križali in (posledično) ne bi odrešil sveta. Torej je Juda izvršil nujno potrebno dejanje za dopolnitev Božjega načrta. Žrtvoval je tisto največ kar je imel, čast in slavo, za višje cilje. V nasprotju s Petrom, ki je učitelja trikrat zatajil.
    Je torej Juda vreden obsodbe, zaničevanja, zgražanja? Mar ni samo izpolnil Božje volje? Je to greh?
    Je to njegovo dejanje (v dobrem ali slabem) tako pomembno, da bo za večno zapisan v zgodovino?

    Tokrat ne pričakujem množice odgovorov od sicer zvestih komentatorjev. Morda pa se najde kdo, ki zmore in sme jedrnato odgovoriti, kako to vidijo (krščanski) filozofi.

  27. 27
    ana kos
    11.09.2011 ob 16:47

    Prav tole sem pred nekaj dnevi nekomu zastavila … V manjši skupini nekomu s “tega področja”.

    Nisem dobila odgovora … samo začuden pogled …

  28. 28
    bin
    11.09.2011 ob 19:59

    Midva pogosto razmišljava o podobnih zadevah Ana. :)

    Žal ne tu in ne na vzporednem MMC-jevem blogu, ni nobenega “kompetentnega” komentarja. Koliko je začudenih pogledov??
    Nedelja je danes, mogoče pa bo jutri, na navaden delovni dan le koga prijelo?
    Pozdrav vsem. :)

  29. 29
    ana kos
    12.09.2011 ob 08:37

    Tudi tebi vse dobro!

  30. 30
    bin
    13.09.2011 ob 09:37

    Žal ni doslej nihče od poklic(a)nih našel poti do komentarja.

    Privoščil si bom izluščiti svoje zrnce iz tistih svetih zapisov.
    [u]Noben, še tako visok in blagohoten namen – cilj ne more opravičiti slabih – zavržnih dejanj[/u]. Dejanje, s katerim drugemu človeku prizadenemo težave, bolečino, bolezen, smrt, …, je slabo dejanje. Nihče in nikoli ne more opravičiti dejanj izdaje, mučenja, umora.
    Tako tisti, ki Sveto pismo pripisujejo Božji modrosti, kot tisti, ki v njem ne najdejo nobene (modrosti), bi se morali tega zavedati.
    A koliko je dandanes med nami takih, ki ne bi dejanj iz bližnje preteklosti gledali v luči “višjih ciljev”? :(

  31. 31
    turdus
    13.09.2011 ob 23:04

    Najprej vidim tu vprašanje našega svobodnega odločanja. Koliko smo predestinirani, koliko smo programirani po prerokbah, “svetih knjigah”, koliko pa se svobodno odločamo? Ustvarjeni po podobi Tistega, ki mu pripisujemo tudi popolno svobod(n)o(st) . . .

    Nobeno dejanje ne more in ne sme biti nižje od visokega cilja. Sicer se cilj po-niža.
    Nobenega nasiln(išk)ega dejanja ni mogoče utemeljiti – do neke mere ga je včasih moč razumeti.
    Ideali so jasno in trdno pred našimi očmi. A svet je, kakršen je, zaradi prilagajanja naših meril merilom okolice (mislim, da je to Gandhijeva misel).
    Sem pripravljen pustiti se ubiti, raje, kot da bi bil sam nasilnik, ubijalec? Ali celo svoje bližnje le duhovno, besedno braniti pred mučenjem in smrtjo? Kje se začne silobran?
    In bližnjo in in bolj oddaljeno preteklost lahko presojamo s poznavanjem okoliščin in empatijo, kolikor smo je zmožni.

  32. 32
    bin
    14.09.2011 ob 08:08

    Vprašanja, vprašanja, …, turdus. :)

    Kakšen smisel imajo prerokbe (preroki), če z njimi nismo “predestinirani”?
    In če smo, kje je “svobodno odločanje?
    Kje (v stvarnem svetu) je meja med nasiljem in silobranom? Zunaj ali znotraj nas samih?
    Je “naše” da (pre)sodimo? Morda nam pripada (pre)poznanje.

    Hvala za komentar in vse lepo vsem.

  33. 33
    turdus
    14.09.2011 ob 10:31

    Oh, Bin, včeraj sem poslušala našo misijonarko v Peruju. Tako živo je bilo njeno pričanje … a posebej tisto, ko je rekla o tem, kako včasih nima vere.

    Mislim, Bin, da se bomo VSE življenje marsikaj spraševali … sploh pa o mejah … Vsaj jaz.

    Vse dobro!

  34. 34
    ana kos
    14.09.2011 ob 10:32

    Oh, zgoraj sem bila jaz, nisem opazila, da je vpisan Turdus.

  35. 35
    bin
    9.10.2011 ob 22:52

    XIX

    Bog.

    Pogosto se tukaj na blogovju, v drugih medijih, ali kar tako v živo med ljudstvom razplamti debata o njegovem obstoju ali neobstoju.

    »… Po pameti je taka sodba naša …«

    Bog nedvomno OBSTAJA!
    Dokler obstaja en sam človek, (o pojavnosti boga v živalskem svetu nisem bil seznanjen), ki ga občuti, ima za svojega, obstaja v njem. Nihče, niti on sam, njegov Bog namreč, ne sme temu človeku kratiti pravice do vere vanj. Nikomur ne dolguje razlag in dokazov, utemeljevanja svojega Boga.
    Povsem drugače je, kadar posameznik ali skupina ljudi »v imenu Boga ali vere« počne stvari, ki vplivajo na življenje drugih ljudi. Takrat se morajo soočiti s kompromisnimi rešitvami ali spopadom za prevlado.
    Odpišimo slednje kot civiliziranega človeka nevredno dejanje in se posvetimo sklepanju kompromisov – sporazumov. Za uspešen sporazum mora biti omogočeno spo-razumevanje med nasprotnimi stranmi. Sporazumevanje pa je uspešno samo ob natanko definiranih pomenih posameznih uporabljenih izrazov.
    Večina pojmov iz socialnega in materialnega področja ima definicije opisane v slovarjih, leksikonih, … in o njihovem trajnem ali za/ob-časnem obstoju nihče ne dvomi. Včasih se pojavijo različna vrednotenja istega pojma in se je treba sporazumeti – doseči kompromis tudi (najprej) glede tega. Kadar se v nabor svojih pogajalskih argumentov vključi Boga ali verske dogme morajo biti tudi ti argumenti jasno definirani. Takrat torej, je dokazni postopek naloga tistega, ki hoče argument uveljaviti.
    Nikjer še nisem zasledil podrobnejše definicije Boga. (Mogoče nisem bil dovolj vztrajen v iskanju?) Je ta definicija, vkolikor obstaja, enaka za vse monoteistične vere?

    Nekateri bodo razumeli ta blog kot »napad na svobodo veroizpovedi«, vendar sem skušal jasno pokazati, da ne gre za to. Gre za vprašanje ločitve vere od države – skupnosti ljudi v nekem prostoru. Naj bo vera v katerokoli »božanstvo«, vključno z idealiziranimi socialnimi sistemi, svobodna odločitev posameznika. Ob konfliktu interesov pa veljajo dokazljivi – definirani argumenti.

  36. 36
    ~ nagajivka ~
    12.10.2011 ob 00:12

    Oj, Bin! (oj = okrajšanka za – osti jarej!) :D

    Glede na to, da se v tvojih “Modricah” doslej še nisem oglasila, dovoli, da v ta predal še jaz prispevam vsaj en svoj pogled – na to večno aktualno temo, ki si jo tu gori načel.

    Zanimivo tvoje razmišljanje. In zelo se strinjam s tvojim zaključkom:

    /”Naj bo vera v katerokoli »božanstvo«, vključno z idealiziranimi socialnimi sistemi, svobodna odločitev posameznika.”/

    Tudi sama se včasih zalotim navdahnjeno med poskusi ubesedovanj tistega nečesa, čigar del smo in čemur pravimo BOG-Stvarnik,
    za razliko v odnosu do manifestiranih energij – sil, preko “lokalno” (zemeljskih) “vrobotiziranih” bogov (ljudi), ki vodeno upravljajo s človeštvom (četudi smo, z vsem kar je, tako ali drugače vsi prepleteni).

    Sicer pa … kolikor ljudi, toliko odsevov Boga/bogov. Tudi različnih poimenovanj. Menim pa, da so predvsem budna vest, stopnja zavesti, stanje duha in pa odnos do vsega kar je, najključnejše okoliščine,
    ki posamezniku, znotraj dimenzije prostora in časa, v danih razmerah, predstavljajo ta fenomen.

    Rada bi torej z besedo približala nekaj svojih najbolj osebnih slutenj, u/videnj, ob/čutenj, doživetij, dojemanj, razumevanj … Prapočela.

    Ker pa sem sicer dokaj ostro-kritična do lokalno-globalnih Upravljalcev tega planeta, t.j. – do “Satanske vladavine”, se bom tokrat raje na poetičen način dotaknila tiste svetlejše plati Boga/Boginje/Stvarnika, Kreatorja vse-vesoljnega stvarstva, oz. Izvora, Vira … kot ta pojem osebno najraje imenujem.

    Izmed nešteto poskusov približkov skozi prispodobe, preciznejši opis Izvira vse-vesoljnega stvarstva ostaja nedefiniran. Neznanka. In najverjetneje bo tako tudi ostalo (kar je, gledano s 3D zornega kota zemeljske pre/izkušnje – za človeka, bržkone tudi prav) vse dokler bitjem ne bo dano tega Vira doživeti v kaki drugi dimenziji (od skupno 12-ih? znotraj časa, oz. dodatnih 3-eh? izven). Vse kar v zvezi s tem pojmom s svojimi besedami podajam, je seveda le opis s stališča osebnih “notranjih u-videnj” – enega mikro delca “cele zgodbe”,
    ki pa se nekoliko navezuje tudi na teorijo superstrun.

    ~~~

    Pred dobrim letom dni, ko je maligni rak pričel resno jemati drago mi sestrično in vseživljenjsko prijateljico, sem zanjo, skozi različne prispodobe, poskušala ubesediti svoje poglede in najosebnejša doživetja tega Vira, po katerem me je, med poslavljanjem …
    v pripravah na “prehod”, spraševala.

    Iz arhiva:

    ~~~

    (tanka I.)

    Tanke so strune
    široke melodije
    na ozkem vratu
    globokega odmeva
    daljnih uglašenosti

    http://www.youtube.com/watch?v=zklkfG47Th0&feature=related

    ~~~

    (tanka II.)

    V vsakem tonu je
    vsa ubranost sozvočja
    ki jo premore
    vanj preliti dušna bit
    s harmoničnim posluhom

    http://www.youtube.com/watch?v=PgvJg7D6Qck

    ~~~

    .
    .
    .

    Tako krhek je življenja dan,
    velja ravnati z njim pazljivo.
    Ni v njem prostora za robust,
    le čas je dan za …
    ljubeznivo.

    ~~~

    Tu, ta hip, sedaj
    in tvoj dušni »jaz«, je vse
    kar zares imaš.

    Ob koncu dneva
    odvržena navlaka,
    ostane bistvo.

    Ne koliko let,
    temveč kako si živel,
    šteje na kraju.

    Prek’ stkanih vezi,
    ljubečih, čvrsto-blagih,
    most do spokoja.

    ~~~

    Umirjanje

    Umiranje

    Um

    Mir

    in hkrati tisto nekaj vznemirljivo-skrivnostnega

    onkraj časa

    ki je

    povsod

    in nikjer

    ~

    (by simoneta, 15. Avg. 2010)

    ~~~

    .
    .
    .

    Odhod?

    Je smrt le sestop
    s podesta trpljenja?
    Izhod v »time-out«,
    »game-over« življenja?
    Morda prebujenje
    iz bridkega sna?
    Prehod, odrešenje,
    sprostitev duha?

    Skrivnostna je pot
    … energija ne mine …

    A znotraj okvirja »ničesa povsod«
    je motiv, ki dodaja
    in dušnemu jedru
    osmišlja vsebine.

    Od tu

    do odtod.

    ~

    (by simoneta, 17. Avg. 2010)

    ~~~

    .
    .
    .

    ZAPIS DAVNINE

    Vprašaj solzo, ki spolzela
    nizdol lica je pod lupo,
    te s strukturo razbolela
    kot otroka čisto prvič …

    Kaj prinesla, kaj odnesla,
    s svojo vsebnostjo je slano,
    je zmokrila,
    izsušila,
    z veznim tkivom
    hipno rano?

    Eno samo solzo vprašaj,
    kaj jo sproža, da poteče,
    istini ne prizanašaj,
    ta besed ne potrebuje …

    Iz tišine bit globine
    zaječi v srž hrepenenja -
    po spokojni,
    brezpogojni
    ti Ljubezni,
    dih življenja!

    ~

    (by simoneta, 19. Avg. 2010)

    ~~~

    .
    .
    .

    Pa še nekaj odlomkov iz mojih tedanjih dnevniških zapiskov na temo, skozi večplastnost v prozi (Avgust/September 2010)
    objavljenih lani, a le na Vilinčkovem blogu, ki pa ni več dostopen.
    Zato upam, Bin, da nimaš nič proti, če jih vsaj tu, na PP arhiviram.

    ~~~

    Takrat …

    Kako naj ti »predvčerajšnjim« povem, da je delček večnosti, po kateri vprašuješ … izvir te božanske iskre, po kateri hrepeniš … že ves čas v tebi, ko pa ti misli uhajajo v čas, ko si »tisto nekaj božjega« iskala po najbolj zakotnih kleteh vseh možnih razsvetljenih dvorcev izven sebe, naveličana opazovanja ponavljajočih se ne/s/miselnih vzorcev, zaciklanih v vrtiljak prodajalcev besed, raznih svetovnih klovnov na maškaradnih promenadah, ponujalcev sladkorne pene in pop korna, »humanitarnih« prežvekovalcev surove žolce na javnih tržnicah in prižničarjev na bleščavih medijskih prizoriščih – z namero poskusov nekakšne privatizacije ali lastninjenja Boga – v stilu: »naša vera
    je edina prava, vaša ni!« ipd. perverzij … da se je vse v tebi upiralo, saj ti je bilo jasno, da se z najvišjim idealom – Ljubeznijo – ne trguje,
    ne kupčuje … ogorčena nad izkupički nagomilanih kosti z davnih bojišč … osupla nad načrtnim, organiziranim materialnim bogatenjem centrov svetišč in hramov premnogih institucionaliziranih religij, kjer je osnovni pomen pojma svetósti – nadomestil svet ostí v posvètnosti … in zgrožena nad hierarhičnim svetohlinstvom … takrat, ko sva svojega dni še skupaj poslušali sicer dobrodušne posrednike božjih naukov …
    pa tudi teoretike priučenih nasmeškov, ki so v »Njegovem imenu« zapovedovali vdano ponižnost in skromnost – medtem, ko so akterji
    v zaodrjih, v sli po oblasti, z okrvavljenimi zlatimi žezli – v rokah žugajočih frontmanov, hkrati (kot vseskozi) v »njegovem imenu« merili svoje politične moči … in kasneje mene in sebe prepričevala, da – »tisto nekaj božjega« na tem svetu – ne boš več iskala … češ,
    da so te prevelika pričakovanja (kakopak) privedla do prevelikih razočaranj … da te pač pravljičarstvo ne zanima … in še kasneje, da te odbija misel na nekakšno vero v nekaj nedokazljivega (nedefiniranega, nedoumljivega) … slepo vero v nekaj, kar naj bi že zdavnaj umrlo … Da, prav si imela. Boga človeštvo sàmo »ubija« – prav zaradi pomanjkanja (prejemanja) ljubezni in nezmožnosti (darovanja) Ljubezni … saj, kot si pravilno ugotavljala, je sovraštvo – (kot pristno čustvo) ki ga pogojuje strah, skozi razpoke časa, v ljudeh večinoma ostalo nespremenjeno – prvobitno, medtem ko se je ljubezen – (kot pristno čustvo) izrodilo … večinoma je polno nekakšnih nežlahtnih primesi … in da vzporedno s tem, vse bolj umira tudi občutenje vseobsežne Agape – (čiste, plemenite) Ljubezni …

    In vendar si Boga neprestano mislila, ga dvomila, razmišljala, precejala, poskušala racionalizirati, popredalčkati v kalup ubesedljivega, preizkušala njegovo logiko, kakor je božanska iskra preizkušala tebe … zato te je včasih jezilo, to iskanje v krogu … znotraj krivulje spirale, katere grafikon se, v retrovizorju, zdaj vzpenja, zdaj spušča … In vsakokrat, ko te je življenje zabolelo, ko ti je bilo sočutenja ob pogledu na okrutnosti dovolj … ali pa takrat, ko si globoko v sebi kot otrok prvič izkusila to prekleto samost – kot nekakšno neprilagojenost temu svetu, ki sva jo vsaka na svoj način spoznali … pa … ko je neizprosna minljivost neusmiljeno zarezala vate in ti iztrgala nekaj, za kar se ti je morda le zdelo, da imaš, da je tvoje, da ti pripada … te je navdajalo z občutki nemoči, zapuščenosti, majhnosti … (kar lupina homo sapiensa, kot si vedela že takrat, tudi je …) Zato je tvoj umski ego, tega »brezbrižnega« Boga, na trenutke celo zasovražil, objokoval, krivil, ga tavajoč med nesmisli po hodnikih labirinta, izgubljen med absurdi zanikal, negiral, poskušal zatreti, izničiti … a mu ni uspelo. Ni. Iz praspomina dušnega jaza … ta večna iskra, kot toplina plama življenja – ali žarek svetlobe, ki naj bi ponazarjal »tisto kar je božjega«, neprestano pronica skozte, da ga med brez-upornim spojem obeh tvojih jazov (fizične in duhovne identitete) – zaslutiš, odkrivaš, raziskuješ, se vanj vmisliš, vsanjaš, vmeditiraš, vmoliš, vtopiš, včutiš, vrazumeš in kar je tega … da ga lahko znova obudiš, oživiš … med popotovanji vase celo bolj osebno doživiš, na sofisticiran način izkusiš … S srcem duše, ne z umom.

    Tako sva takrat o tem …

    ~~~

    Nedavno … (2010)

    Kako naj ti torej po vsem tem »včeraj« povem, da je iskra večnosti,
    ta drobec božjega, že ves čas na tvojem dosegu … ko pa se je vendar dotikaš. S tipali duha. Ona je v tebi in ti si v njej. Okušaš jo. S čutili duše. Zato … ne išči velikih besed. Ne zahtevaj nekakšnih znanstvenih zagotovil, ne teoloških dorečenosti, ker jih ni in jih ne more biti … niti ne pričakuj od mene razlag – kot resnice zase, vse kar lahko s teboj podelim, so zgolj približki interpretacij mojih doživetij … Zato … ne išči oprijemljivih besed za Boga … saj mi prav tvoj izraz na obrazu … med pomirjanjem temenskega predela, pripoveduje o nitkah povezanosti z njim … in tvoj vprašujoč pogled zrcali nekatere odgovore. O večnosti, ki je, čeprav brez začetne in končne točke, kakor kozmos, zavezana času. In o tej brezčasni božanski iskri, katere Izvor, za razliko od večnosti … naj bi bil, bo in je … pred časom in prostorom. In je tu in je onkraj in presega onstran. Nerazložljiv. Z zornega kota snovne dimenzije … nekako tako kakor raztelesen, brezobličen, vseprisoten – med iskrice razpršen plamen je … ali kakor zrno vsejano v zibel duha slehernika – vsecentralen … in hkrati brez (vidnega) oboda – nikjer. Skrivnosten. Metafizičen. Nesnoven. Neskončen. Presežen. Neubesedljiv. Metafora. Nadčutnost. Čista zavest. Navzočnost. Bivanje. Stanje duha. Resnica. Spoznanje. Bistvo. Duša. Vseprežemajoča. Esenca esenc. Energija. Enost. Skupek vsega dobrega. Vse to in še. Zdi se zapleten, a ni. Neizgovorljiv vsakič, ko se potikaš po območjih lastnega puščavništva … in se v stanjih zamaknjenosti za vsaj nekaj trenutkov/minut/ur/dni … uspeš znebiti telesnega jaza, kar te navdaja z neopisljivim olajšanjem. – (telesnega jaza – mišljeno znebiti se umsko sprocesiranega nadomestka identitete – substituta istovetenja z zgolj umskim egom)

    Skozi faze postopnih prehajanj ga lahko doživiš kakor snop brezmejne svetlobe, ki slepi, da vanj ne moreš zreti … ga pa čutiš … zaznavaš. Vznese te … ta sijajnost … kristalna jasnina … mogočnost magnetizma … Kakor nevzdržna privlačnost je, ki te privzdiguje kvišku in vleče k sebi, da se ji ne moreš upreti … do meje zmožnosti (tvoji duhovni identiteti lastne) blažene neznosnosti. Zavestno preusmeriš pozornost in jakost čutenja popusti. Z dušnim bistvom se povrneš v svojo lupino, (ki se za hip zazdi kot mnogo pretesen, okoren oklep) … in ko te v snovnosti spet doseže teža gmote nakopičenih oblakov, nekoliko zbledi še spomin na izkustvo. Kakor izmikajoča mavrica je, ki je ne moreš popolnoma doseči. Ga pa v snovnosti lahko (do)živiš v dimenziji čiste zavesti – skozi zmožnost občutenja celovite ustaljenosti bivanja v »sedanjem trenutku« – konstantni navzočnosti. Navzočnosti – kot bistvo čistega bivanja. Bivanja – kot zavedanja. Zavedanja – da (samo) si. Da si – kakor mikro delec razdrobljene zavesti – spojen v skupno makro eno.

    Vprašuješ … a veš … le z vpetostjo v temo, pod bremeni tega sveta, pozabljaš. Kot radi pozabljamo, da je, medtem, ko samodejno vdihujemo zrak, del neba v nas. Kot radi spominjamo, da so oči ogledalo duše, ob tem pa nemara pozabljamo, da se odzivamo podobno kakor očesne zenice, ki se zaradi vpliva (pre)močne svetlobe samodejno skrčijo … in v temi razširijo, da bi je lahko sprejele več. Kakor brezmejno vesolje, ki se nenehoma širi, krči, umira in se rojeva. Kakor energija, ki se sproža s fizikalnim nabojem med diametralno nasprotnima poloma, na relaciji med nekakšno vsemirsko voljo kreacionizma in destrukcije. Izražanje obstoja – skozi manifestacijo. Neustvarjen vzrok. Vzgib s kavzalnim stvarjenjem. Valovanje. Gibanje v posledici. Vibriranje. Ritem. Matematično domišljen red. Dinamika od kaosa do harmonije. Cilj. Nitkanje. Spajanje. Sreča. Blaženost. Spokojen mir. Svetloba. Večna luč. Zate. Za vsako dušo. V snovnem svetu – z odmerjeno enoto časa,
    v »zaobjetju« brezčasja in brezprostorja.

    Kakor tvoje življenje.

    ~~~

    Do danes …

    Zdaj ne sprašuješ več.

    Minulo noč sem prebedela ob tebi, držala sem te za dlan, ti pa si mi poklonila enega najzgovornejših pogledov … in enega najlepših nasmehov srca. Iz mešičkov sta potekli solzi. Medtem, ko sem ti ju pivnala, si počasi zdrsnila v globok spanec. Danes, na prvi septembrski dan, so te navsezgodaj znova prepeljali v bolnišnico
    in te priklopili na kisik. Koma, pravijo.

    Da, Emili … večnost je v tebi in ti si v njej. Vdahnjena ti je bila skupaj
    z iskro Svetlobe, ti pa si jo vseskozi vzplamtevala v tople žarke Ljubezni.

    Potem … ne boš verjela več.
    Potem boš vedela, da se z izdihom ne konča.

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=XMbvcp480Y4&feature=player_embedded

    ~~~

    (by simoneta, iz arhiva na Vilinčkovem blogu 04. 09. 2010)

  37. 37
    bin
    13.10.2011 ob 00:17

    Oj nagajivka – simoneta. :)

    Zaradi vsega kar si zgoraj zapisala te imam rad.
    Ne bom se ustavljal na posameznih sporočilih, le sožalje ob izgubi bi ti rad izrekel.

    In seveda, proste poljane so še vedno tudi tvoj blog, na njem lahko \arhiviraš\, odpiraš nove teme in vse drugo, kar blogarji počnemo. Samo vesel bom tvoje prisotnosti.

    O \dvanajstih dimenzijah\ pa kdaj drugič.

  38. 38
    ~ nagajivka ~
    15.10.2011 ob 22:48

    Hoj, Bin.
    (da se ne ponavljava … hoj = pa okrajšanka za – hejj, osti jarej!) ;D

    ~~~

    Hvala za izraženo sočutje. Sožalje? Hm. Mislim da Emili, kjerkoli zdaj že je, ne more biti hudega …

    moj žlæht(nob)en pripis: sej hujš kot (nam) je lahko v dimenziji tega zemeljskega pekla (nam) pa “onstran” že skor ne more bit!?!

    Izgub (bližnjih) sem pa tudi že toliko doživela … da na te “odhode”
    ne gledam tako tragično. Praznino, ki (včasih vsej pripravljenosti navkljub) po slovesu odjekne, zapolnjujem z lepimi spomini, kajpačem. Delček duha najbližjih, ki so odšli, tako živi (tudi) v meni naprej …

    In ker sem danes (danes! 15. Oktobra 2011!) izjemno dobre volje
    in ker je bil to zame en res poseben dan, bi rada semkaj priložila še sonet, takisto objavljen lani na Vilinčkovem blogu, namenjen mojemu prijatelju, ljubitelju glasbe in sonca, besede in pesmi, ki je tudi za svoje ideale (… tedaj že v črnini) umiral v težkih notranjih bojih z boleznijo, medtem ko v duši ostaja z menoj in vsemi bližnjimi, ki ga pogrešamo.

    ~~~

    copypast:

    ~ nagajivka ~ pravi:

    November 26th, 2010 at 8:40 popoldne

    ~~~

    ČUT ZA PRISPODOBE

    (sonet za prijatelja v duhu)

    Ti nisi bral besed na list pripetih.
    Ti izlužil nisi vojskovanja črk.
    Ne podobam not iz medčrtovja v brk
    posmehoval se, v zboru neizpetih.

    Ti ščip življenja nisi v dan vseh svetih
    preoblikoval, potvoril lunin mrk,
    navijaško gnal v medplanetarni trk
    na stezo sle po krvi, ujed razvnetih.

    Ti na predstave nisi švercal freze,
    ne z motorko žagal v zakulisju vej,
    ne prstnih jagodic obul v dereze.

    Izpod vek ujel si tankočutja dej,
    v metamorfozi ugibanj, svit geneze.
    Modrost srca v tebi biva! Empirej!

    ~~~

    (by simoneta sho)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=aYvTp6RL1EI&feature=related

    ~~~

  39. 39
    bin
    16.10.2011 ob 21:35

    Živ ga nagajivka!
    Lepo, da si (bila) dobre volje in zalepila ta sonet na poljane. Njegov duh bo živel naprej. :)

  40. 40
    ~ nagajivka ~
    21.10.2011 ob 15:40

    Tone Pavček (29. 09. 1928 ~ 20. 10. 2011)

    Pesem o pesmi

    Iz nič se zmeraj začenja,
    iz molka in iz jeclanja.
    Potem se mukoma vzpenja
    kvišku – do razdejanja.

    Samo vase toneš vse globje
    in razvozlavaš šifre zvokov,
    ki vro iz dalje globje
    kot z nekih zgubljenih otokov,

    dokler se iz teme ne izmota
    prava štrena in se navežeš.
    Potlej si sredi svojega pota
    in potlej morda dosežeš

    sen, ki nad poljem leta,
    trak mesečine
    v deška, davno minula leta
    in njihove korenine …

    Od tu se pesem začenja
    pa najsi shodi ali obupa;
    pesem, ki ničesar ne menja,
    le utrjuje bilčico upa.

    (by Tone Pavček)

    http://24ur.com/static/slo/shared/app/MediaCenter_Embed.swf?media_id=60784872&section_id=2&section=EMBED_PLAY&ad_file=noad&autostart=false&bit=1285362052_95272112958&userad_id=9be8e85f1d5011590e7b070d8b418641

  41. 41
    ~ nagajivka ~
    21.10.2011 ob 15:45

    Bin, iz EHO~BIT arhiva dodajam k zgornjemu komentarju še to …
    kar veje iz Pesnikovega duha Življenja:
    http://free2rhyme.blog.siol.net/2010/01/21/nocturno/#comments

    Tone Pavček (29. 09. 1928 ~ 20. 10. 2011)

    ~ nagajivka ~

    11.02.2010 22:08

    by Tone Pavček:

    Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
    Spomladi do rožne cvetice,
    poleti do zrele pšenice,
    jeseni do polne police,
    pozimi do snežne kraljice,
    v knjigi do zadnje vrstice,
    v življenju do prave resnice,
    v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

    A če ne prideš ne prvič,
    ne drugič do krova
    in pravega kova
    poskusi:
    vnovič
    in zopet
    in znova.

    (by Tone Pavček)

    ~~~

    by me:

    In ko te del poti privede h koncu,
    začetku novemu rokó podaj.
    Pokloni žaru se cvetice v soncu,
    postoj … vsaj za kratek, bežen hip …
    da zmogel bi esenco nje uzreti.
    V zrcalu rose, s krhkostjo miline,
    značaja svojega odsev spoznaj.

    In ko boš v pletenico bral sadove,
    plodove zlatoklasja zrelih žit,
    podeli z drobno ptico te darove.
    Prisluhni petju … opazuj njen gib …
    Med plašnim prhutanjem nežnih kril
    bo tvoj odmev tišine zadovoljstva
    v melodiji njene pesmi skrit.

    In ko snežinka se na tvojem šalu
    izmed mnogih ena ti raztája,
    pomúdi svoj pogled na tem kristalu.
    Ustavi čas … začuti ta utrip …
    ujemi čudenje z neba, ki pada.
    Upočasnjena misel na minljivost
    spremenljivosti rokó podaja.

    (by simoneta sho 11. 02. 2010)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=rRzvE-1P9xA&NR=1

    ~~~

  42. 42
    bin
    21.10.2011 ob 20:49

    Hvala nagajivka.
    Svoj poklon sem (iz čisto logističnih razlogov pripel v “Klepet~11″)

  43. 43
    ana kos
    22.10.2011 ob 11:38

    Samo pozdravljam v tem sivem dnevu, ki vendar nosi tudi sonce!

  44. 44
    bin
    22.10.2011 ob 22:02

    XX

    Je antropocentrizem vzrok ali posledica
    totalitarizmov
    enoboštev,
    enoumij,
    kultov osebnosti,
    …?

  45. 45
    bin
    22.10.2011 ob 22:03

    Hvala Ana. :)

  46. 46
    ~ nagajivka ~~ nagajivka ~
    23.10.2011 ob 22:22

    Ana – #43: hvala tudi z moje strani – za tvoje sonce. :D
    Pozdravljam in maham nazaj.

    Evo, od mene pa kar 2 x “DVE sonci” – v izvedbi legendarnih
    “rožnatih onétov”.

    Bin – #44 … v binarni video verziji;)
    in še v nekoliko manj romantično-slikovni inačici, pod aktualno liriko.

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=GPugoBBbM-s&feature=related

    ~~~

    PINK FLOYD

    “Two Suns In The Sunset”

    In my rear view mirror the sun is going down
    sinking behind bridges in the road
    and I think of all the good things
    that we have left undone
    and I suffer premonitions

    confirm suspicions
    of the holocaust to come

    the rust wire that holds the cork
    that keeps the anger in
    gives way
    and suddenly it’s day again
    the sun is in the east
    even though the day is done
    two suns in the sunset
    hmmmmmmmmm
    could be the human race is run

    like the moment when the brakes lock
    and you slide towards the big truck
    you stretch the frozen moments with your fear
    and you’ll never hear their voices
    and you’ll never see their faces
    you have no recourse to the law anymore.

    and as the windshield melts
    my tears evaporate
    leaving only charcoal to defend
    finally I understand
    the feelings of the few
    ashes and diamonds
    foe and friend
    we were all equal in the end …

    (by Roger Waters, Pink Floyd, album “The Final Cut” 1983)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=me_WNSiUFd0&feature=related

    ~~~

  47. 47
    bin
    24.10.2011 ob 23:01

    Ne vem nagajivka, če sem te pravilno ujel, a “tolažba”, da smo na koncu vsi enaki, ni v mojem naboru.

    Premalo časa in energije imam trenutno, da bi se s svojim šibkim znanjem angleščine poglabljal v potankosti (in s tem v največjo globino) priložene pesmi.

    Hvala za tube.

  48. 48
    ~ nagajivka ~
    26.10.2011 ob 06:20

    Bin, pravilno ali nepravilno si lahko moje misli ujel le v podrobnostih tistega dela komentarja, katerega avtor sem sama … pa še te dopuščajo več (možnih) interpretacij … hah. Zato ne gre meni pripisovat »tolažbe«, da smo na koncu vsi enaki, pritoži se avtorju besedila;) te vizionarske pesmi davnega navdiha, če si to pač razumel kot nekakšno »tolažbo«. Ma, če me že za jezik vlečeš,
    naj ti povem, da tudi v mojem »naboru« priljubljenih, nikakor ni takega pojma enakosti, kot jo nakazujejo slikovna sporočila holokavstnega ustroja. Nasprotno! – Prav zato sem pa izbrani video tudi umestila v svoj kontekst. In ker je to pesniški blog, se nekako raje trudim izražati v »umetniški« govorici, ta pa naj ne bi »zahtevala« preveč razlaganja … (npr. o dveh »soncih« smo verjetno tudi že nekaj slišali). Zato je na vse skupaj bolje gledati
    s kritične distance, tudi z vidika večpomenskosti, podrobnosti pa razumeti kot sestavni del celote, skozi rdečo nit, ki se vleče.

    No, če se povrnem na tvojo iztočnico: je že res, da so človeška telesa umrljiva snov in da smo Zemljani, v tem pogledu enakosti, ob smrti samo minljivi človečki, vendar to NIKOGAR! ne opravičuje, da bi iz objestnosti, s svojo svobodo, smel kakorkoli grobo posegati v drugo bitje in zlorabljati njegovo svobodo! Prezirljiv odnos do človeških bitij z DUŠO (neminljivim delcem razumske energije) je pa tudi ignoranca »par excellence!« Saj če se slednjo komponento vztrajno pušča vnemar ali jo zatira, potem je pa človeštvo res na pravi poti, da ga aroganca teh globalističnih, vzvišeno-namišljenih bogov, ki hočejo (za)vladati svetu z brezobzirnim korporativnim sistemom, indoktrinira v razčlovečene marionete brez možnosti uporabe razuma in lastne SVOBODNE VOLJE, oz. v ukalupljeno enake (in otopele) vódene sužnje, ki bi pod terorjem strahovlade, na ukaz lepo pridkano in ubogljivo korakale v četici. Magari po tekočem traku – do »mesoreznice«.
    Morda zato, da bi brezvestna diktatorska oblast lažje tik pred »koncem« rekla: hja, dragi uniformiranci, sami ste odkorakali, torej ste si tako življenje (ali smrt) izbrali po lastni volji. Ho, ho, ho.
    Very tricky & spookish funny!

    Kako taka indoktrinacija skozi ‘loadanje’ mentalitete znotraj sistema poteka, je pa razvidno iz npr. tegale (anti)propagandnega filmčka:
    (anti, če si ne dovolimo pasti pod vpliv namigujočega, ključnega sporočila, seveda)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=33074mpObsg&feature=related

    ~~~

    Ta čas protestnih shodov in predvolilnega boja pri nas, bo še posebej »idealna priložnost« za prekomerne čustvene izbruhe, kar je v tem pogledu škoda, saj je (nasedanje provokacijam bolj vodljivih, s strani anonimnih političnih infiltrirancev v virtuali, ki bodo, kot vedno, namenoma igrali na karto vzbujanja nizkih strasti – namesto na razumnost) kakor voda na mlin New World Order izkoriščevalskemu planu! Popolnoma nezainteresirana, pasivna drža, za Slovenijo kakopak ni nič manj škodljiva. Če kot individuumi (še posebej v teh kritičnih razmerah) ne bomo znali prerezati vsak svoje krvave popkovine preteklosti morebitnih zamer in se kot narod SAMI spraviti med seboj, ter razumsko pristopiti k stvari in se osredotočati na nove motivacijske cilje prihodnosti, potem nas tudi nobena strankarsko razdeljena vlada ne bo (z)mogla zediniti na skupno pot
    k svobodnejši, demokratičnejši, enakopravnejši, pravičnejši, humanejši … svetlejši prihodnosti. IMHO.

    ~~~

    Zdej maš pa dost mojga ®evolucionirajna … rajš napiš kšno pesmco.

    Tko. Za dobro jutro z zajtrkom pa vabim še na pir ;) Mal za hec …
    tale posrečeno oglaševalska poteza (skrita kamera) – simbolično prikaže kaj dela strah pred strrrašššnimi “bad guys-i” …
    in kaj pogumno premagovanje ovir med hojo proti zastavljenemu cilju, z neobremenjenostjo pred zastrašujočo politiko in ostalimi vcepljenimi, oz. privzgojenimi predsodki:

    ~~~

    http://biertijd.com/mediaplayer/?itemid=30266

    ~~~

  49. 49
    bin
    26.10.2011 ob 22:04

    XXI

    Ptič svobode

    Izmuznil se je ptič iz objema kletke,
    lahkotnih kril svobodno poletel,
    iskati pot tja daleč na začetke,
    kjer mu nekoč je strah svobodo vzel.

    Pod njim razplet dolin, masiv gorá,
    prostrana polja in planjave mórja,
    s peresi v krilih vetrič se igra
    in nosi, nosi ptiča čez obzorja.

    Za hip se prosti ptič ozre nazaj.
    Za njim se v klin razteza dolga jata
    nedolžnih ptic, ki so verjele v raj …
    In vanj, Mesijo in Boga in Brata.

    Ta hip je ptič ponovno v kletko ujet.
    V objem nevidnih mrež svobode zlate.
    Leti brez mej povsod, čez širni svet,
    a v sebi nosi zakon ptičje jate.

  50. 50
    ~ nagajivka ~
    27.10.2011 ob 08:50

    Ena moja resnica

    Ko bo poslednja maska na obrazu
    z ukletih homo sapiensov padla,
    ko ljudstvom laž ne bo resnice kradla,
    da bi toploto podredila mrazu,

    teles bolelo več ne bo v izrazu
    duš, če bi tudi koža z njih odpadla,
    četudi bi skušnjave zver napadla,
    svetlobo gnala tja v temó k porazu.

    Ko vedel, da se ga ne da zlomiti,
    svoboden duh bo vsak, mu bo vseeno;
    telo se uniči, duh se zna izviti,

    brez mask, domov, v resnico razpršeno,
    svobodne volje ne pusti vkleniti,
    med števne sile vpet gre iz sebe – v eno.

    (by simoneta sho, iz arhiva ~ 05. 01. 2011)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=BnzysqMgEDc&feature=related

    ~~~

  51. 51
    bin
    28.10.2011 ob 00:22

    Ko bo utihnila nekoč beseda
    in misel bo le v eni glavi pela,
    ko zmota več ne bo kot laž zvenela,
    bo z njo minila babilonska zmeda?

    Ko več ne bo meso nosilec reda,
    krivica, žalost, laž, bo še bolela?
    Bo maska tam, na mesu obvisela,
    in duh bo vreden krstnega obreda?

    Sta laž in maska plod strahu v telesu?
    Svetloba in temá v trebuhu zvija?
    Skušnjava mar se razplodi v očesu?

    Ali je duh, ki v njem se zlo razvija,
    z lažjo in masko ukazuje mesu,
    ker sam je, brez mesa le iluzija.

  52. 52
    ~ nagajivka ~~ nagajivka ~
    28.10.2011 ob 20:28

    Bin … kot veš sem se od pesnjenja (silom prilike) že pred časom poslovila … Ne me narobe razumet, ni moj namen, da bi te zdaj mučila s temi arhivskimi dejavu-ji, vseeno pa upam, da te ne moti,
    če tu in tam pod kako tvojo “tematsko”, pripnem še kakšno svojo,
    (a na PP še neobjavljeno), ki jo opremim s svežim youtube.
    Sicer pa … vsebinsko tudi danes ne bi popolnoma nič drugače
    (iz)povedala, kot sem tedaj. No, lahko si oddahneš, imam občutek,
    da bo tole z moje strani zadnji kolažno-arhivski zalogaj.

    Ma, ko si v pesmi (pod #51) že ravno toliko vprašanj postavil … ;)
    si bom dovolila odmevati v “svojem jeziku”.

    ~~~

    http://www.pesem.si/moneta/pesmi/vse

    Sedoka (meta)

    Frekvenca EM,
    princip iz IN mept* ~ v RI mept*,
    zakon Univerzuma.
    Valovanje sil,
    v izmeničnem kroženju
    večnega tu in sedaj.

    (by simoneta sho, iz pepelkinega arhiva ~ 12. 02. 2011)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=8C_dnP2fvxk

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=TW6LCsleEAQ&feature=related

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=_IVqMXPFYwI&feature=related

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=G_YMpns3WUA&feature=related

    ~
    ~
    ~

    http://free2rhyme.blog.siol.net/

    (Ne)minljivost

    Pustim minljivosti, da mine,
    da se v miru poslovi …
    saj … četudi se dozdeva,
    da koprenasti oblak
    v nič puhti … izginja
    in da kakor rosa izhlapi,

    vsaka …
    še tako neznatna, drobna sled …
    stopinja,
    se za vselej vtisne
    med spomine.

    In vsak … prav vsak trenutek,
    ki v naročje bil je ujet,
    ostaja tam …
    v Nje brezčasju …
    med preplet dlani duhá
    za vekomaj objet.

    Nekako vem,
    da nič ne mine.

    Le vse to

    kar je bilo

    kar je

    in bo

    se med predivom megle časa
    iz hipa v hip
    spreminja.

    ~

    (by simoneta sho, arhiv ~ 07.09.2009)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=P-QcTOjLaKc

    ~~~

    ~

    Pletivo (brez)čas(j)a

    Iz Tebe raste vse
    kar je bilo,
    kar je
    in
    bo.

    S Teboj razvija se vse
    kar je v nasprotju zasejano,
    da vzcvétalo v razvejanih bi krošnjah
    in ponujalo v posipu čar opoja,
    zmes dehtiva,
    ta očem neviden prah naboja.

    Kot bi z neba se vsipal dragoceni dar,
    napajal bitja z dušno prano.

    Le v Tebi
    in
    s Teboj
    izgublja se
    izginja …
    ves odklon v nasprotjih
    našega obstoja.

    Prepletata se znotraj Tebe
    dvojnost,
    oddvojenost
    in
    s Teboj spojena v dotiku,
    tesnem stiku,
    hkrati enost.

    Navzven pa vzorce Tvojega pletiva
    v času časov,
    (ki iz globin neba se zde sozvočen hip sočasja)
    tketa voljnost
    in
    predanost.

    Vendar ne …
    ne v občutkih žrtvovanja.
    Le v hotenem delovanju,
    z zavestjo
    darovanja.

    Preliva v Tebi se
    zasužnjena svoboda,
    a po svobodni volji izbrana.

    Bitjem si na voljo dana
    kot izbira pristna,
    ena in edina sama,
    ki zmore vzradostiti bit duha,
    ga privzdigovati vse do svoda,
    kjer z občutki ga svobode napolnjuje,
    mira trajnega poklanja,
    zdrav nasmeh v vedrem jedru
    z vsakim novim dnem
    ohranja.

    In le iščoč s Teboj
    bi dosegalo človeštvo ta spokoj
    v nasprotjih,
    ki jih v Tebi ni,
    preko vzradoščenih src nebroj
    v spoju oddvojenosti
    odkrivalo to silno … a preprosto moč,
    kajti
    le v izkustvu enosti duha
    zgodi se
    ta
    preboj.

    Ob vseh neštetih dejstvih
    si kar si.

    Resnica in modrost
    najvišja.

    To ostajaš.

    Tiho trkaš,
    nevsiljivo,
    da bi vendarle bila spoznana
    in sprejeta,
    v modrosti darovana
    čakajoč prizanesljivo …
    upu prebujenega duha edina hrana,
    večna mana,
    ki napajaš.

    Hvala Ti,
    ker si …
    Ljubezen.

    ~

    (by simoneta sho, arhiv, 26.09.2009)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=N1fvPyMeGwY&feature=related

    ~~~

  53. 53
    bin
    28.10.2011 ob 23:26

    Upam da te ne moti nagajivka, če tvoje “tematske” preberem, se odzovem kadar me požgečkajo, povezav pa ne odpiram.
    (Saj veš za mojo slaboslišnost, sama si jo izkusila.) Upoštevaj dejstva v poizkusih razumevanja vsega kar pišem.
    Kar odmevaj, tudi youtube zalepi v popestritev morebitnim drugim bralcem, le asociacij nanje z moje strani ne pričakuj.

    “Vse lepo”, bom povzel najino skupno virtualno znanko.

  54. 54
    ~ nagajivka ~
    29.10.2011 ob 22:33

    Če bi me motilo, da jih prebereš, jih zagotovo ne bi pripenjala
    ne na PP, ne kamorkoli na javni splet.:) Tiste pesmi, za katere sem precenila, da je bolje, da jih ne bi prebral nihče, ostajajo v mojih zvežčičih … in tiste druge, za katere ni besed … neizgovorjene,
    v meni. Nikoli in nikdar pa na spletu nisem, razen morda kdaj
    v šaljivem tonu, resno pričakovala, da bi se kdorkoli, z asociacijami
    (ali kakor koli že) moral odzivat na objavljene stihe ali prozo, kot tudi na priložene youtube ne. Kar pa ne pomeni, da mislim, da bi bilo kaj narobe s tem, če se kdo je, še najmanj, če je bil odziv z impresijo
    ali asociacijo – po vsebinski plati. Saj v tem je vendar čar navdihov, dopolnjevanj, soustvarjalnosti, oz. kreativnosti na sploh.

    Bin, vse je okej, le o svojih nepričakovanjih govorim.
    Tudi tebi vse dobro.

  55. 55
    bin
    3.11.2011 ob 23:39

    Potem je pa vse v redu nagajivka. :)

  56. 56
    bin
    10.11.2011 ob 23:39

    XXII

    Kurajajc

    Krdelo, trop, čreda, …
    Je vodja tisti, ki oblikuje skupino ali skupina oblikuje vodjo?

  57. 57
    bin
    28.01.2012 ob 23:25

    XXIII

    Svojitve

    Vsi, ki imate ali ste imeli »svoje« otroke veste, da niso bili vaši. (Vaša last – svojina.) Če si že sme kdo v tem odnosu prilaščati drugega je to otrok.
    V razpravah o novem družinskem zakoniku in referendumu je sprememba pri posvojitvah eden temeljnih predmetov spora. Zakonodaja na tem področju je slaba. Tako stara kot nova.
    Vse stvari in osebe, ki so bile osvojene, prisvojene, zasvojene, posvojene, …, s tem izgubijo del svoje svobode – suverenosti. Mogoče se bo komu zdelo, da gre samo za besedno igračkanje, vendar ni tako. Že antični misleci so vedeli, da beseda – ime prej ali slej vpliva tudi na položaj imenovanega. V tem primeru »posvojenec« vsaj v večini primerov izgubi svojo neodvisnost od »posvojitelja«. In kaj pridobi?

  58. 58
    rebro
    29.01.2012 ob 13:17

    Na pol mimo teme …

    Kahlil Gibran:

    Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

    Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.

    Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.

    Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

  59. 59
    bin
    29.01.2012 ob 21:24

    V samo jedro rebro. :)
    Začetni stavek ~57 je želel povedati prav to. In če si otroka ne prisvajata roditelja, kako bi si jih smel nekdo tretji?
    Utečen izraz za “registriran prevzem odgovornosti za otroka” je `posvojitev`. Ker pa je zadeva nekoliko drugačna od Prešernove kaše, si mnogi pod tem imenom predstavljajo tisto, kar beseda pove v izvoru. Svojino – last.

  60. 60
    ana kos
    30.01.2012 ob 18:51

    Bin in rebro … otroka si ne bi smel nihče lastiti.

    Nisem za nek pedocentrizem (to je marsikdaj bolj slaba reč), a prav je, če je otrok v ljubezni in tako v središču … Da bi resnično iskalu njegovo korist, njegovo dobro …

    Vse dobro!

  61. 61
    bin
    30.01.2012 ob 21:32

    Oj Ana, če te ne bi poznal, bi te morda narobe razumel. :)
    Kahlilu Gibranu verjetno ne bova nalagala pedocentrizma?
    “Otrok v središču” kot mladiči v čredi bivolov, (čeprav vem, da “je v vaših krogih greh” primerjati človeka z živaljo), zaščiteni vendar na svojih nogah. Ne samo biološka starša, cela skupnost jih ščiti.
    Ljudje smo na to že pozabili. :sad:

  62. 62
    ana kos
    30.01.2012 ob 21:43

    Oj, Bin, saj sem si mislila, da sem nerodna (nekam zmatrana glava …), pa si menda razumel prav! Otroci so središče človekove skrbi, pozornosti, vendar je meja med ljubeznijo in razvajenostjo. To sem želela reči, a bila nerodna.

    papa

  63. 63
    Turdus
    31.01.2012 ob 07:17

    Težko bi človek za tebe, Ana, rekel, da si bila ne-rodna . . .
    Pozdrav obema sogovornikoma!

  64. 64
    ana kos
    31.01.2012 ob 08:52

    Turdus … :-(

  65. 65
    bin
    31.01.2012 ob 23:12

    Tudi (ne)rodni smo vsak po svoje Turdus. ;)
    Odzdrav obema. :)

  66. 66
    bin
    11.03.2012 ob 20:43

    XXIV

    Cuscuta animae

    Zavej se človek, da si kot predénec
    na travniku življenja.
    Krhka zel.
    Čez vse in vsakogar si spletaš venec,
    pustóš in smrt za sabo …
    Grd plevel.

  67. 67
    bin
    19.03.2012 ob 23:21

    XXV

    Vsakdo ima pravico biti drugačen.
    Jaz nisem!

  68. 68
    Turdus
    20.03.2012 ob 06:04

    Vsi okrog tebe pa so, kajne . . .
    Ob posebnih okoliščinah je
    umesten izraz: okolitebci!

  69. 69
    bin
    20.03.2012 ob 21:23

    V tvoje dobro/i/u/metje ne dvomim Turdus. :)

    Morebitnim “siromakom” v vednost pa:
    Ni credo, temveč sem želel opisati odblesk okolisebcev.

    Levi ali desni, črni, beli, rdeči, zeleni, mavrični, …, z lahkoto “dovoljujejo drugačnost”. A le pod pogojem, da “drugačna” tudi ostane. Vedeti je namreč treba, kaj je normalno in prav, kaj pa drugačno.

  70. 70
    bin
    30.03.2012 ob 20:43

    XXVI

    Med svetim in prekletim
    ni meje. Črte ni.
    Je ena sama zmeda …
    Življenje nas – ljudi.

    Pa tam, na skrajnem robu?
    Tam Vir je s Koncem spet.
    Spoznaš, da vse gre v krogu
    in da je Svet Preklet.

  71. 71
    ana kos
    30.03.2012 ob 20:45

    Se mi zdi, Bin, da imaš prav.

    Vse dobro!

  72. 72
    rebro
    30.03.2012 ob 20:58

    Prekleto to življenje,
    obsojeno na smrt,
    prekleto vse trpljenje,
    preklet naj bo še krt.

    Človekovo rjovenje,
    ki čuti bes in srd -
    v ljubezni imaš tolažbo,
    v njej je rajski vrt.

  73. 73
    bin
    31.03.2012 ob 23:36

    Kaj vem kako si me razumela Ana? Pisal sem v tem prepričanju. :)

  74. 74
    bin
    31.03.2012 ob 23:46

    rebro
    Táko je to življenje,
    je rojstvo in je smrt,
    užitek in trpljenje,
    in smisel z umom sprt.

    Napuh in poželenje;
    Poguba, Satan, Črt,
    Ljubezen, Potrpljenje,
    sta poti v rajski vrt.

  75. 75
    bin
    1.04.2012 ob 22:27

    XXVII

    Ob rob A.T.J.A.

    Spopad bogov je kot spopad bedakov.
    Prepričan v nezmotljivost svojih tez,
    bedak ne stopi iz bede, bog z oblakov,
    življenje pa mineva … Nekje vmes.

  76. 76
    Turdus
    2.04.2012 ob 06:18

    Bin – 28. januarja letos si ob 23.25 napisal besede, ki potegnejo na “V začetku je bila Beseda . . . in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalega . . . ” – ne dobrega ne slabega, bom pristavil!
    Stari so rekli: za vsako besedo bomo odgovarjali! Postajam star in jih vedno bolj cenim.

  77. 77
    ana kos
    2.04.2012 ob 10:20

    Bin, ponovno se strinjam!

    Se da obe skrajnosti strniti? Da je oboje skupaj, da je zares živo?

    Moja misel je malo drugačna pravzaprav – kot tvoja, Bin.

    Namreč tisto vmes v nekem drugem pomenu. V tistem, ko ima človek želje, cilje, pa ostaja nekje vmes, nepotešen, nezadovoljen …

    Bedak … beda … še nikoli nisem videla teh dveh besed tako skupaj kot zdaj …

  78. 78
    Turdus
    2.04.2012 ob 10:33

    Bedak = pridelovalec bede.
    Blag (človek – tak je lahko
    samo, kdor je močan in ob-vladan)
    = tvorec blagostanja.
    Bin – tudi ti si na B.
    Blagor nam in okolitebcem.

  79. 79
    Turdus
    2.04.2012 ob 10:42

    Da ne bi bil nejasen – blagor tistim,
    ki smo te deležni v glavnem preko pisanja –
    in bližnjejšim, živečim okoli tebe.
    Poskus pravičnega gledanja na svet
    je namreč silno redka dobrina.
    To ubesedovati na tvoj način,
    pa še toliko redkejša. In ekonomisti
    pravijo, da so stvari toliko (bolj)
    cenjene, kolikor manj jih je na trgu . . .

  80. 80
    bin
    3.04.2012 ob 23:17

    Turdus #76
    Vse naše besede so besede človeka. Po njih ni nič (ali bore malo) nastalo.

    V “tistih starih knjigah” je zapisano tudi:
    /…Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« …/

    In če sva že pri besedovanju,
    “od-govarja” “na-govorjeni”.
    Koliko bo nagovorjenih?

    Ana
    Strniti obe skrajnosti?
    “Pojdi na eno ali drugo stran do skrajnosti. Korak čez je druga skrajnost. S tem sem se modril v prejšnjem sestavku.
    Želje, cilji, nepotešen(a), nezadovoljena, …
    Ženska si! :)

    Nekoliko drugače od Turdusa o bedi in …
    Bednik je v bedi proti svoji volji, bedak v njej vztraja. ;)

    Turdus
    Ostaniva pri pisani obliki “okolitebcev”. :D
    Z lahkoto se bova tako izognila nejasnostim.

    Pozdrav obema! :) :)

  81. 81
    bin
    3.04.2012 ob 23:27

    XXVIII

    Velika modrost je posledica mnogih modric.

  82. 82
    rebro
    4.04.2012 ob 08:49

    Zelo modra misel.

  83. 83
    Turdus
    4.04.2012 ob 09:33

    Modrost je torej samo za
    neustrašne borce / norce,
    ki ne odnehajo do cilja -
    (po)polne modrosti!
    Tedaj že čisto
    črni. Humor
    rešuje.

    Napisal:
    kos

  84. 84
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    4.04.2012 ob 19:18

    »OČI IN UŠESA BOGA«

    »EYES AND EARS OF GOD« – celovečerni dokumentarni film
    (priložen na dnu objave) na javnem spletu prvič predvajan v noči
    iz 20/21. marec 2012, poslej na ogled svetu.

    Predgovor

    “Leta 1980 je Tomo Križnar med prvim obiskom v Nubskih gorah srečal najbolj zdrave in zadovoljne ljudi. Imenoval jih je »čisti ljudje« ~ (klik video, 10 min.) Nuba, »pure people«.

    Devetnajst let in dva milijona žrtev sudanske državljanske vojne kasneje, se Tomo s pomočjo bicikla vtihotapi skozi oblegane obroče, prečka mejo med nadzorovanim in nenadzorovanim delom planeta,
    in z video kamero posname dokaze enega najhujših genocidov na svetu, ki pa ga svetovna politika ignorira.”

    ~~~

    Nagovor dr. Vesne Vilar:

    SLOVENEC KOT »NUBA« – V SVETOVNEM GENOCIDU

    Na »koncu sveta«, za razumevanje povprečnega Slovenca – v deželi »zamorcev«, nekje v Nubskih goráh, se dogaja genocid nad domorodnim ljudstvom. Ljudstvom pastirjev, nabiralcev, plesalcev, pripovedovalcev zgodb, ki so v svoji srčni brezbožnosti živeli raj nebes na Zemlji. Pravljično, kot v Kekčevi deželi, s Pehto in Bedancem, s kozami in divjadjo. Bistro vodo so še nedavno zajemali iz deviških izvirov, vse udobje so imeli v naravi okoli sebe. Znali so se čuditi in učiti iz knjige Življenja.

    Nadrasa belcev je vztrajno vdirala v neoskrunjeno naravo k neoskrunjenim ljudstvom na paradnih konjih »civilizacije«, jih oblačila, jim pripeljala vodo v plastenkah, jih trpala v šole, njihovo poganstvo križala s križem, njihova naravna bogastva pa polastninila. Jim vzela vse, kar so bili in imeli. Za nekatere petične, hedonistične riti pa smo želeli ohraniti nekaj tega »divjaškega bouqueta«, ne preveč, ravno prav – zato smo izumili rezervate, njihovo tradicijo zavili v celofan in iz nje naredili obredno kičarijo. Da samo za nas slečejo civilizirane cape in se našemijo v tisto, kar je bilo včasih za njih sveto, intimno, za tujce nedostopno. Avanturistična mrzlica šerugovskega “naslajanja”.

    Smo se kdaj vprašali, zakaj se je prav med Slovenci našel človek, ki kot »glas vpijočega v puščavi« kriči po svetu – o grozljivem genocidu, ki se dogaja najbolj nedolžnim, »Marijam in Jožefom«, iz neke daljne Afrike? Zakaj prav Slovenci kažemo veliko mero občutljivosti do nekega daljnega plemena v neki daljni Afriki? Pri genocidu nad Tibetom smo še spali. Tedaj nam je bilo še fino, udobno. Danes, ko se soočamo z Nubami in Darfurjem, pa nam ni več tako fino in udobno. Tudi sami čutimo obup, krivice, bes, opeharjenost. Morda se intuitivno zavedamo, da pravzaprav ni resnično velike razlike med Nubo in Slovencem. Morda si danes prvič upamo nezavedno hrepeneti prav po tistem, kar smo belci iztrgali, poteptali in uničili toliko avtohtonim kulturam in jih preko slogana »po svoji meri« prikrojili in pribili na križ kapitala in civiliziranosti. Demistifikacija skorajda posvečenih besed »kapital«, »razum« in »civilizacija« nas je s trdo roko udarila nazaj direktno v čelo. Morda zato zopet postajamo malo manj človek-mašina, kot pravi Tomo, bolj občutljivi, z več srca. Srž Tomovega sporočila vidim v njegovem stavku: »Mi pomagamo, da vi lahko vidite in pomagate odrezati tega raka, ki se širi. Da začutite metastaze in da preprečite, da nas vse to požre. Sedaj vas kličem, dokler ni prepozno, ker potem nam bodo zavladale mašine …«

    Nube so svetleč tujek na črni luži nafte. Zato jih je treba enostavno pobiti, zmasakrirati, za zabavo pa še posiliti. Ob tem kimajo vsi – rumeni, beli, črni, oker … Eni pobijajo in posiljujejo, drugi mižijo.
    In vzporedno z njihovim pobojem se dogaja tudi poboj njihove narave, pogoja njihovega preživetja. Namreč kaj, če se kakšna Nuba izmuzne lovcem smrti? Zato zbombardirajmo tudi vsa drevesa, razorjimo z minami ječečo zemljo, uničimo njihove vodne vire, zasejmo bolezni, degenerirajmo celotno okolje. Saj je nafta pod zemljo – kaj nas briga tisto zgoraj!? In dogaja se tudi poboj njihove kulture. Pod diktatom Velikega brata kričijo nad njimi lastni bratje in sestre, da so primitivni, nagi, da so sramota za celo Afriko in jih želijo spreminjati po neki kupljeni vase-prepričani samopodobi, ki ne vzdrži harmonije vzpostavljenih vrednot prastare skupnosti. Fizično uničenje, uničenje pogojev njihovega preživetja in uničenje temeljev njihove kulture – to so elementi popolnega genocida. Vse to se dogaja Nubam in prebivalcem Darfurja …

    … Kaj pa nam? Kje je tu torej Slovenec?

    Genocid (grško genos = rod + latinsko occidere = ubiti) pomeni vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino. Ena izmed opredelitev genocida pravi, da je to tudi »naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja«. Z drugimi besedami: »ubij me nežno«.

    Danes Slovenec izumira »nežno«. Naklepno smo izpostavljeni razmeram, ki vodijo v naše uničenje. Ne bo nas potrebno (vsaj zaenkrat ne) fizično pobiti oziroma iztrebiti. Dovolj bo, da nas popolnoma onesposobijo. Cilj je skorajda uresničen. Smo prodani in razprodani, brezposelni, poneumljeni, brez lastne samooskrbe,
    z jokajočo čebelo kot simbolom narave, z narodnimi izdajalci kot »poglavarji« dežele, ki se raje rokujejo s korporacijami in tajkuni kot pa z lastnim ljudstvom, razbiti v potrošniške individuume (prepovedana sosedska pomoč), sprogramirani z besedo »hlapci«.

    Slovenec pravzaprav čaka, da se tudi zanj pojavi nek »Tomo Križnar«, ki ga bo odrešil. Vendar pasivno in ponižno čakanje na svojega »odrešenika« ni danes lekcija Slovenca. Lekcija je, da vsak od nas prebudi »Toma Križnarja« v sebi! In iskreno se bomo morali zopet vprašati – kdo je sploh Slovenec? Ali se še čutim Slovenec?
    Kaj določa našo etničnost? Katere vrednote? Ali smo res hlapci?

    Narod, ki hrabro stoji na braniku germanske, romanske in hunske kulture, ni hlapčevski narod! Dva milijona pokončnih ljudi v vztrajnem uporu proti stalnim grožnjam zavojevalcev naše domovine ni majhen narod! Preživeli smo stoletja borbe z drugimi »plemeni«, pa ne bi preživeli borbe z nekaj izdajalskimi ritmi v lastnem narodu! Narod vrhunskih športnikov, izumiteljev in znanstvenikov, umetnikov in poetov ni hlapčevski narod! Smo narod izjemnih zmožnosti in potencialov! Vendar kako naj se lev, ki so mu ves čas blejale ovce, zave, da je lev? In danes je čas prav za rjovenje! Začnimo rjoveti! In zahtevajmo nazaj tisto, kar je žlahtno slovensko! Se zmoremo zopet povezati in predvsem – se zmoremo zopet zediniti, kaj si želimo in česa ne? Če vkup stopi 2 milijona »Tomov Križnarjev« smo moč, ki stali vse okove!

    Preden so tudi nam vsilili turbo-kapitalistično zlatenico globalizma, je bil simbol Slovenca mali kmet. Tisti, ki je živel v harmoniji z naravo in skupnostjo. Modrec. Tukaj so bile naše korenine, tukaj se je rojevala slovenska narodna pesem, od tod so izhajali naši žlahtni rituali in običaji in to je bil temelj naše varnosti. Politika je simbolno ubila, razvrednotila prav tega kmeta. Danes priznava samo še kmeta-mašino in kravo-mašino. Mali kmet, modrec, danes ne more več preživeti. In z njim ne more več preživeti slovenski narod. Na mah so odrezali naše vrednote, zmožnost lastne samooskrbe, degradirali naravo zgolj v tržno vrednost (urbanistično, surovinsko, energetsko, turistično…) in spretno zabrisali naše etnične korenine s preobrazbo Slovenca v globalnega potrošnika. To je zapisana zgodba Slovenca kot Nube – v svetovnem genocidu. Vsi narodi danes pravzaprav ječijo pod jarmom tega vse-človeškega padca v Had. Vsi smo pozabili, kaj je pravzaprav »funkcija človeka na planetu Zemlja, ker smo se prodali za udobje«, kot pravi Tomo.

    Verjamem, da ko se bo uspelo iztrgati izpod tega suženjskega jarma potrošništva enemu samemu narodu, bodo temu sledili tudi ostali. Ta narod smo lahko prav mi – Slovenci! Postanimo vzor! Cel svet mrzlično išče nov model bivanja in sobivanja (le majhen procent reptilskih struktur želi zaradi svojih sprijeno egoističnih interesov ohranjati staro). Na koncu dvatisočletnega cikla smo. To je bil cikel racionalizma, cikel mislečega človeka, Homo sapiensa. In upam, da smo dojeli, kje so meje razuma. Razum brez čutenja, empatije, ljubezni, zavesti – je mašina, ki ustvarja svoj samoproizvajajoč destruktivni krog. Mašina, ki zgolj preračunava verjetnosti in možnosti pluralistične realnosti po kvocientu koristi, ne omogoča pa rešitve harmoničnega bivanja in sobivanja. Preživetje človeštva je danes odvisno od tega ali bomo lahko vstopili v nov evolucijski krog – iz mislečega človeka v čutečega in zavestnega človeka. Paradoks tega časa je, da so rešitve pravzaprav že znane in jasne – če želimo preživeti kot Slovenec in še bolj temeljno – če želimo preživeti kot človeštvo na Zemlji. Človek kot parazit se je namreč že dodobra odebelil in izčrpal svojega gostitelja. Prodali so nam mit o neskončni ekonomski rasti in nas dodobra sprogramirali, da je to postala naša beseda olajšanja. Vendar vsako povišanje gospodarske rasti pomeni danes podpis k množičnemu umoru in samomoru. Pomeni trpljenje in smrt stotih, tisočih, milijonov izkoriščanih modernih sužnjev. Smrt stotih, tisočih, milijonov dreves in živali. Narava, okolje, izkoriščan človek – ne zmoremo več! Človek je potrošniško izčrpan, razčlovečen. Ali ne hrepenimo pravzaprav zopet po svoji »človečnosti«? Razčistiti pa bomo morali pravzaprav – kaj sploh pomeni »biti človek«! Danes si mora človek začeti postavljati zopet najbolj temeljna vprašanja. Na koncu smo se znašli pravzaprav na samem začetku! In ne zavedamo se še, da se lahko v tem času največ naučimo prav od tistih »prvih«, katerih zadnje predstavnike danes načrtno pobijamo. Od avtohtonih, čistih, tistih, ki še niso pozabili, kaj je pravzaprav resnična funkcija človeka na planetu Zemlja. Tistih, ki »biti« še niso zamenjali za »imeti«.
    Za nas bo to revolucija v zavesti, oni pa se bodo le nasmehnili …

    ~~~

    Celovečerni dokumentarni film “OČI IN UŠESA BOGA” (“EYES AND EARS OF GOD” – 03. 2012) 95 min. (napovedni promo, 1 min.) by Tomo Križnar & Maja Weiss; za slovensko in angleško verzijo v celoti ~
    klik na priložene povezave 1-7:

    1/7

    2/7

    3/7

    4/7

    5/7

    6/7

    7/7

    Pogovor s Tomom Križnarjem in Majo Weiss, po projekciji filma “OČI IN UŠESA BOGA – videonadzor Sudana”, 08. marca 2012 – Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani: (posnetek 1/4)

    ~~~

    Objavljeno v podporo vsem humanitarcem, pustolovcem, empatičnim in sočutnim mislecem, iskalcem/raziskovalcem resnice, borcem za pravičnejši sistem, ter bojevnikom proti zlu, modrecem in ostalim norcem, by simoneta sho.

  85. 85
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    4.04.2012 ob 20:28

    In ko smo že ravno pri “modricah” … in da postni čas ne bi slučajno
    bil premalo trpek;) … in da velikonočni prazniki ne bi bili pre-prazni;)
    ~ dodajam še dva dokumentarca:

    ~~~

    Prvega, že videnega (“NWO – endgame”, 2:20:00) prilagam
    le v osvežitev spomina, ki ga izpričujejo zgodovinska dejstva:

    klik “EndGame” načrt za globalno suženjstvo (slovenski podnapisi)

    Drugega – 15. minutnega, pa v svojem imenu s pridržkom
    (“z rahlo rezervo”) dodajam kot “novejši del nadaljevanke” – s strani enega raziskovalcev, na isto temo:

    klik “holokavst počasne smrti” (slovenski podnapisi)

    ~~~

    Hja, pirhi so pisani.

    Bin, lep pozdrav tebi in vsem na PP.

  86. 86
    bin
    4.04.2012 ob 23:11

    Ali misli tudi dobijo modrice rebro? ;)

    Klin.
    Delitev.
    Njen simbol.
    Ne hvala, tega ne.
    Razpel bom belo jadro,
    vanj zajel vetrove dobrih duš,
    kot eden bomo pluli v novi svet.
    Vsak modrec je nekoliko črn, ni pa
    vsak, ki je črn, tudi moder kajne Turdus. :)

    Simoneta sho, hvala za pirhe.
    Veliko bi se imela pomeniti o teh stvareh. Veš da se z vsem ne strinjam, čeprav ne nameravam in tudi ne bi zmogel argumentirano izpodbijati “teorij zarote”. Zagotovo pa bo treba ob slapišču navzgor, počasi in vztrajno, kot sem v eni od blodenj napovedal.
    NAZAJ K NARAVI! :)

  87. 87
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    6.04.2012 ob 00:07

    Vem da veš, ja … in tudi ti veš da vem, da se ne gre strinjati z vsem. Ha! Osebno se pa še najmanj strinjam z režijo tistega dela “življenjskih zgodb”, kjer se izvaja (ali kakorkoli vzdržuje, tiho podpira …) nasilje. Nasilje vseh vrst. In psihičen teror ni prav nič manj obsodb in upora vreden, kot fizičen. Če ni psihokracija celo hujša od umora na mah, saj se med ubijanjem razumno-razumevajočega duha (skupaj s čustvi, ter naravo dušnega jedra človeške biti in s tem smisla obstoja vrste Homo sapiens) izživlja počasi, sadistično, mučiteljsko, največkrat podlo prikrito in … seveda skrbno načrtovano. Kakšno zvezo ima ta del z Ljubeznijo do – katerih koli že – bitij stvarjenja, nisem nikoli uspela razvozljat. Vem le to, da je ta del zame, žensko kot sem, kategorično nedopusten! In zavoljo peščice nekarakternih umotvorcev na vrhovni oblasti, sramota za celo človeštvo, ki z vso
    (v tem primeru v negativnem smislu manipulativno in podporno) podvrženo ji politiko vred, na žalost, največkrat le kot nema priča, zlonasilje opazuje in dopušča (da ne omenjam ogabnosti naslajalcev).

    No, na to temo je meni ljub mislec/genij/”norec” sicer povedal tole:

    “Sveta ne bodo uničili tisti, ki počnejo zlo, temveč tisti,
    ki jih gledajo, ne da bi ukrepali.” /by Albert Einstein/

    Zato upam, Bin, da se oba strinjava predvsem v tem, da je treba najprej podrezat vsak vase, v svojo nrav, izbezat kompas nesebičnega dela sebe, prisluhnit občutkom in vesti, potem pa se z zavestjo, kot praviš, vrniti nekoliko nazaj …

    ~~~

    NAZAJ K NARAVI???

    http://i.imgur.com/MO1g8.jpg

    ~~~

    Ja, ja … saj se v to smer tudi trudimo.

    http://i.imgur.com/DJ2LE.jpg

    ~~~

    Kajti … “nekoga moraš, nekoga moraš …

    http://i.imgur.com/NPopX.jpg

    ~~~

    … nekdo te vendar mora imeti rad.”

    http://i.imgur.com/Fclzv.jpg

    ~~~

    ;) (preprosta priredba by simoneta sho)

  88. 88
    bin
    7.04.2012 ob 21:57

    Veslo ti je bilo dano simoneta, kot vsem drugim. Kaj boš z njim počela na tem razmajanem splavu sredi divje reke, je tvoja odločitev. Lahko veslaš po navodilih odrejenega krmarja, lahko čisto po svoje ali s skupino somišljenikov zavestno nasprotuješ, lahko ga (veslo) uporabiš kot orožje, lahko kot ščit zase ali nebogljene okrog sebe in še tisoč drugih načinov imaš na razpolago.

    Za vsako svojo odločitvijo in posledičnimi dejanji stojimo sami.

    Vem, da se mi tvojega vesla ni treba bati. Četudi bi se kdaj prekrižala, udarila skupaj. :)

  89. 89
    bin
    18.04.2012 ob 21:49

    XXIX

    Pod mostom

    Pod mostom sta se srečala.
    Dva mladca. Vsak na svojem bregu.
    Bogato oborožena z demagogijo in artilerijo svojih starcev sta nemudoma izstrelila drug v drugega celoten arzenal.
    Umrla sta!
    Natanko en terorist in ena nedolžna žrtev.

    Le čému služijo mostovi?

  90. 90
    ana kos
    19.04.2012 ob 09:04

    Bin,

    zakaj je eden terorist, drugi pa nedolžen – če sta bila oba oborožena z demagogijo in artilerijo …?

    Kdo je kdo?

  91. 91
    ana kos
    19.04.2012 ob 09:05

    In ja, mostovi … Mostovi so – realno povedano – za priti čez … na nek način ne govorijo nič o namenih … Kajne?

  92. 92
    bin
    19.04.2012 ob 22:49

    Za en dan ali za tisoče let v zgodovino lahko pogledava Ana, vedno so mladci obeh strani umirali za neuresničene (in neuresničljive) ideale starcev. V borbo so jih vzgojili. :sad:
    Sama veš, da ne moremo potegniti črte med spopadom demagogij in artilerij. Zla beseda ima pogosto hujše posledice od vzgojno-nežne klofute.
    Vedno je vsaka stran svoje “padle za pravico in svobodo” kovala v zvezde, nasprotnike pa tudi mrtve demonizirala. (Zato “Natanko en terorist in ena nedolžna žrtev”.) S katerekoli stran pogledamo.

    Mostovi
    Mostovi (umetni) naj bi spojili dva dela v Eno, naravni pa so ostanek Enosti. Pod njihovo krinko, (v njihovi senci), pa se dogajajo tudi čisto drugačne zgodbe. :sad:

  93. 93
    bin
    27.04.2012 ob 22:01

    XXX

    Politika je težnja po usmerjanju življenj
    drugih ljudi v struge svojih idej.

  94. 94
    ana kos
    27.04.2012 ob 22:17

    Dober politik vidi skupne ideje – in ne predvsem svoje …

  95. 95
    bin
    27.04.2012 ob 22:38

    So lahko ideje skupne Ana?
    O ja, lahko “se najdemo” v neki “ideji”, ki nam jo predstavijo. Lahko imamo celo čisto svoj “prispevek” k njej. Celo takega, da ga drugi (glavni) sprejmejo. To še ni politika, dokler ta ide(ologi)ja ne teži k usmerjanju življenj drugih ljudi.

  96. 96
    ana kos
    27.04.2012 ob 22:58

    Politik bi moral iskati tisto, kar je dobro za vse. Moral bi znati videti veliko in široko … Po moje …

    Usmerjati življenje drugih? Na nek način je to tudi prometni zakon, npr. Ko se naenkrat spremeni nek predpis.

    Če državljani vemo, da je nekaj dobro, potem gre. Če lahko verjamemo …

    papa

  97. 97
    bin
    27.04.2012 ob 23:13

    Sanjači si včasih ustvarimo iluzije Ana. V tem sva si podobna. :oops:

    Ni “dobrega za vse”! Žal. Dualizem, ki je temelj danes prevladujočega gledanja na svet, tega ne dovoli. Ni dobrega brez slabega.
    No, mogoče sem šel nekoliko pregloboko, sama ne bova tega razrešila. Tudi ni bil moj namen razreševati, samo osvetliti s tretje strani.

    Pa pa.

  98. 98
    Turdus
    28.04.2012 ob 08:23

    Samo sanjači, ki so jemali svoje sanje kot glas “od zgoraj”, so bili doslej – “premikači”, da ostaneva pri najbolj ekološkem načinu premikanja dobrin – železnici!
    Saj tega ne govorim zate, ti to dobro veš, za druge morebitne bralce (ali celo sebe) v spod-budo . . .
    Če ni Triglava, Trojstva – misli, besede, dejanja, potem stvarstvo stoka od – bolečine nedoživetega . . .
    Pri (za)mislih je kot pri ženskah, če mimo tebe (neoženjenega?) paradira več zanimivih, je slediti najbolj – utrgani!

  99. 99
    bin
    28.04.2012 ob 22:29

    Mar ni prav zato Turdus, zaradi sanjačev, ki so v struge svojih sanj usmerili življenja drugih ljudi, naša zgodovina že tisočletja tako krvava?
    Prav je, da znamo vsaj kdaj biti sanjači. Za politika pa je pomembno, da stoji z obema nogama na trdni skali.
    Že Konfucij je o tem vedel povedati.

  100. 100
    Turdus
    29.04.2012 ob 02:35

    Sanjači, ki niso (bili) “pošlatani” od duhovnosti, znajo biti manipulatorji, pri zelo zmožnih je (bilo) stopnjevano celo do monstrumov, pošasti – s sedanje perspektive gledano . . .
    Vrednost imajo samo projekti, temelječi na vidiku večnosti in izvajani sub specie aeternitatis, za najbolj trajen dušni in telesni blagor izvajalca in vseh deležnih . . . ob neprenehnem preverjanju samega sebe, ob neprestanem lastnem spraševanju vesti – ki me pa le ne (o)hromi . . . Tak sanjač ima v bližini tudi ljudi, prijatelje, ki mu priznajo, da je /največ/ primus inter pares, prvi med enakimi, z jedkim humorjem zatrejo v kali vsako morebitno pojavljanje kulta osebnosti . . .
    Elektrika mora biti ozemljena – duhovnost toliko bolj. Že v zgolj osebnem, zasebnem življenju je neozemljenost mučna in nevarna, pri družbenem delovanju toliko bolj. In mi, ki smo se znašli v bližini sanjačev, smo poklicani, da jih ozemljujemo. Kruto je, da v primeru, da ta sanjač ni dotaknjen od duhovnosti, pogosto ali kar redno nima smisla za humor, katerega vrh je samoironija . . . kajti prav to je najbolj zanesljiv simptom, da je nekdo zdravo duhoven – da je do drugih blago, do sebe pa že ostro jedek, očiščevan iluzij . . . te pa so kot “poslednje skušnjave” ves čas v zasedi, čakajo, da se zazibljemo v kakršnokoli samovšečnost . . .
    Ne pride človek do konca. Ne-varno je in delovati in zgolj mozgati. Vedno znova kontemplirati in konkretizirati Trojstvo misli, besed, dejanj. Ver(j)e(tja), (za)upanja in ljubezni, v kakršni (se) želimo u-mir-iti zdaj in poslednji dan . . .
    Kaj, kako cepiti: politika s sanjami ali sanjača z realnostjo? Pošiljati (kandidate za) politike na dolgotrajne duhovne vaje s koristnim fizičnim delom v postu in tišini? In izbirati samo med uspešnimi?
    Kdo bo v kadrovski komisiji? Spet smo tam, (skoraj) circulus vitiosus . . .

  101. 101
    bin
    29.04.2012 ob 21:18

    Tisto med zadnjima oklepajema in “spet” pred njima, sta čisto brez potrebe Turdus.
    Še vedno smo tam!
    Kdo bi, po tvoji “globokoumni razpravi” ;) , bil “politik”? Mar človek z vizijo (sanjač), ali tisti “mi”, ki naj ga ozemljimo? :confused:

    Dolga, predolga bi bila razprava na to temo, predvsem bi trpela “tretja oseba trojstva” dejanja. Zato raje poprimiva iz svoje glave, brez slavljenja (katerih koli) “osebnosti”.

  102. 102
    Turdus
    29.04.2012 ob 22:34

    Spet smo se “zalotili”, znašli, ugotovili tam. Vmes se nismo primaknili bliže – niti se kasneje ne oddaljili . . . In videl tudi sam zmešnjavo vlog – pa jo pustil vsem možnim legitimnim interpretacijam . . . če tebi uspe to mistiko (sistematično) urediti – že v glavi svoji – si “osebnost”, ki jo bo treba ozemljevati, da je ne bi morali kakšni obupanci ob prehudi domišljavosti uzemljevati . . .
    Tvoj zadnji odstavek pa se po latinsko zapiše: Facta, non verba! Hamlet pa: words, words, words . . .

  103. 103
    bin
    30.04.2012 ob 23:26

    Po latinsko ne znam, pa ti bom po svoje rekel:
    Preden se polotiš “faktov” moraš vendarle pri sebi potegniti črto med “pošlatanimi” in “ušlatanimi”, kot tudi med dejanji ki povzročajo “ozemljevanje” in “uzemljevanje”.
    Ti kdaj uspe to črto zanesljivo zaznati? Je morda čas, tistih nekaj tisočletij za katera nam je preko virov dostopen vpogled v dogajanja in razmerja “šlatanih”, dovolj za oceno “najbolj trajenega dušnega in telesnega blagra izvajalca in vseh deležnih”?
    Samo dejanje, ki nikomur, ne zdaj ne v bodočnosti ne bo povzročilo bolečine, škode, …, bi lahko zadostilo temu kriteriju. Takega dejanja pa žal skoraj ne moremo “izmisliti”, kaj šele, da bi ga zmogli izvršiti.
    Tako nam preostane “slediti najbolj – utrgani”, ali se predati ne-dejavnosti.

    Naj se vrnem na izhodišče. Politikom, vsem ki težijo k usmerjanju tujih življenj, je potrebno prisluhniti z veliko mero zdrave kritičnosti. :)

  104. 104
    Turdus
    1.05.2012 ob 06:28

    Čestitam za povzetek!

  105. 105
    bin
    1.05.2012 ob 22:23

    XXXI

    Meje
    so namišljeni zidovi
    v katere se namišljeni lastniki
    zaletavajo
    do zadnje kaplje
    resnične krvi.

  106. 106
    rebro
    1.05.2012 ob 22:50

    Odlično! Za XXXI mi je pa žal, da ni moja ;-)

  107. 107
    Turdus
    2.05.2012 ob 06:34

    Vedež vidi, da meja ni,
    da smo vse vsi,
    mi-stiki . . .
    Pa v-en-dar -
    dobro je imeti
    tudi meje – v vsej
    njih relativnosti.
    De-finicija, finis=meja.
    Da se veš čemu nasmehniti.

  108. 108
    bin
    2.05.2012 ob 20:46

    Si mislil kri, rebro? :D

    Turdus, tudi glav-ne-meje so samo namišljena last. ;)

    De-finis pa je lahko tudi “do konca”, ne samo do prvega zidu (meje). Katero verzijo bova zahtevala za nasmeh? :roll:

  109. 109
    ana kos
    3.05.2012 ob 10:39

    In tole o mejah je še kako aktualno …
    Škoda je moči in srca za zahtevanje trdih meja, a vendar … včasih … brez jasnih mej ni dobro … enostavno ni dobro …
    Ni dobro, če v kakšnem srcu raste grenkoba zaradi nespoštovanja njegovih mej in osebne svobode …

  110. 110
    Turdus
    3.05.2012 ob 15:56

    Nas-meh-niti se (na) koncu je got-ovo
    (naj-)bolj ari(j)/-sto-krat-/sko . . .

  111. 111
    bin
    3.05.2012 ob 23:36

    Tik´veš

    Vse hkrati si.
    Na grob junakov pljuval,
    pozival k strpnosti
    in mladce v mržnjo ščuval …
    Si to res ti?

    Si to res ti,
    ki si čez mnoga morja
    v dežele daljne plul,
    razširjal si obzorja …?
    Iskal luči.

    Iskal luči,
    ki zmore mrak predreti,
    nežno, brez bleščave,
    da v njej ljubezen sveti …
    Za vse ljudi.

    Za vse ljudi
    enako, brez delitve:
    »Ta vaš je, ta je naš!«
    Razdor je seme bitve …
    Vir grešnosti.

    Vir grešnosti,
    namišljeni pravičnik,
    v bleščavi lažnih sveč,
    načelnik in dvoličnik …
    Vse hkrati si.

  112. 112
    bin
    5.05.2012 ob 22:32

    XXXII

    Čaščenje (kult) osebnosti prej ali slej izniči osebo.
    Ne delajmo jim tega.

  113. 113
    Turdus
    6.05.2012 ob 06:18

    Vsaki stvari in osebi dodeliti ravno toliko časti,
    kolikor ji pri-pada v redu vseh stvari.
    Ne več ne manj. Red-ovniki smo vsi.
    Ali pa zmešani. Mistiki. Dostikrat združeni.
    Cenim mistike, ki so pozorni do prav vs(ak)ega.
    Hierarhija. Edini pravi red. Le sveto moramo
    definirati (hehe), ugotoviti, kaj za vse to je.
    Ker svetohlinstvo najmočnejša stranka zna biti.

  114. 114
    bin
    6.05.2012 ob 23:02

    Koliko res-nična je naša črta, (meja, zid) med
    dobrim in slabim,
    svetim in grešnim,
    večnim in bežnim, …
    Koliko smemo zaradi lastnega prepričanja, z dejanji ali njih opuščanjem, krojiti življenja drugih ljudi?

    Do-deliti? Deliti smemo in moremo samo tisto, s čimer razpolagamo. Razpolagati s častjo drugih ljudi ali skupin???

    Hierarhija?
    Barantanje na tržišču (časti)? Dober mešetar iztrži dobro ceno. Dandanašnji red! :sad:

    “Stranke” so že po naravi besede nekaj obrobnega, postranskega. Življenje je stvar sredine. Od začetka do konca.

    Med čaščenjem (kultom) in spoštovanjem (upoštevanjem) je velika razlika.

    :)

  115. 115
    Turdus
    7.05.2012 ob 08:57

    Leposlovno literaturo nad 10 let imamo v naši knjižnici razdeljeno na fantasti(-ko/)čno in res-ničnost, že dolgo tudi sam delim to besedo . . .
    Koliko smemo krojiti (rojstni hiši mojega očeta se reče Pr Žnidarju . . .)? Kolikor se nam ljudje izročajo v merjenje in oblačenje, kolikor so pripravljeni vložiti vase, dati nase . . . Pri 95-ih nam bo bolj jasno, ne-varno je in preveč in premalo, živimo tvegano, zato smo skromni v tej ne-gotovosti, tankovska jasnost mendra.
    Da bi vedel, kako in koliko do-deliti, moraš poznati “red vseh stvari” – do tedaj le orientacijsko samoreševalno. Za lastno uporabo na lastno odgovornost.
    Hierarhija je oblastniška piramida, na konici katere je sveto, posvečuj-oče . . . Težiti nam je k idealom, neustrašno razkrinkavati cesarjevo goloto, ost(ja)ati prostodušen (kot) otrok!
    Stran(ka) = pars, partis, partija – le del nečesa, kot si krasno zapisal, nekaj poSTRANskega! Nujno je iz središča objemati prav vse, biti katholikos, vseobjemajoč, vseobsegajoč, nikogar izključujoč . . .
    Katoliški v grškem, ne zoženem rimskem pomenu . . .
    Vsak kult je malikovanje. Biti tih in spoštljiv do skrivnosti, navzoče v vs(ak)em! Izstisniti kot vodo iz kamna dobro iz vsakega srečanega, pa četudi s pomočjo skute. Da bi lahko njega in posledično sebe spoštoval . . . ker grška katoliškost dovoljuje upanje zase šele čisto na koncu, če v “nebesa” ne pridejo vsi, mene tam ni . . . kakšne kozmične razdalje so še do inkarnacije te slutnje!

  116. 116
    ta'n'ta'druj
    9.05.2012 ob 14:09

    SKRIVNOST VODE

    Univerzum ve … (vsebuje informacije, poseduje spomin)

    Deluje po naravnih zakonih … (pozna jih in uporablja)

    Voda je ključna … (ključ je v vodi)

    Bistvena je struktura … (različnih agregatnih stanj in oblik)

    Voda kot vir Življenja … (ali mrtvila)

    Voda v neskončnem VIRU vse-vesoljnega stvarstva … (voda iz večnega IZ-VIRA)

    Vpliv strukture oceana na kapljice … (vpliv kapljic na strukturo oceana)

    http://www.youtube.com/watch?v=zE1k74136J0&feature=related

  117. 117
    bin
    10.05.2012 ob 00:32

    Nisem izbirčen Turdus, a hierarhijo človeškega bom pustil nedotaknjeno na krožniku.

    /… Kolikor se nam ljudje izročajo v merjenje in oblačenje …/

    Se zgodi, da se kdo obrne na sočloveka s podobno zvenečo prošnjo, a velja biti silno pozoren na “višje harmonike”. Večinoma gre za željo po umirjanju, ne u(s)merjanju … Mi pa se v svoji dobronamerni zagnanosti lotimo s škarjami.
    Hitim …

    Ta´j´ta´druj …
    …pogled. :)
    Zapisano in prikazano je vse preveč KULT…Urno
    sem se oddaljil. :roll:

  118. 118
    Turdus
    10.05.2012 ob 08:06

    K delu “žnidarjev” spadajo poleg znanja, metra, krede, igle in “cvirna” tudi – škarje.
    Želja po umirjanju mi je – zanimivo – samemu vse bolj prisotna. Morda zorim, dozorevam . . . Usme/i/rjanja pa nisem nikoli želel – verjetno v slutnji, da je v meni magnetna igla, le pogledati moram dobro (vase). Po zlatem pravilu seveda tudi drugih ne smem usmerjati – če se ne zatečejo k meni. A le zakaj bi se – k meni.
    Izgledam vzor(č)en? Najdlje od tega.
    Tej vodi, ki si jo zgoraj ponudil, je pa vredno posvetiti 52 minut. Četudi eni znanstveniki naivno upajo, da bi kar z vodo reševali bivanjske stiske iščočih (se) mladostnikov . . .

  119. 119
    bin
    27.05.2012 ob 22:05
  120. 120
    rebro
    27.05.2012 ob 22:10

    33 barv se izlije, ko se božansko kri prelije … hozana na višavah … ;-)

  121. 121
    bin
    27.05.2012 ob 22:48

    V Sveti Gral Rebro. ;)

  122. 122
    ta'n'ta'druj
    29.05.2012 ob 14:50

    119 > zanimiva fotografija … lepo ujeta simbolika …
    ‘huda’ je ta cvetna pajkovka (Misumena Vatia) iz družine Thomisidae (Thomisus labefactus) – med paraliziranjem brenčečega kožokrilatca. Pozornost do barv in fines. Čestitam.

  123. 123
    ta'n'ta'druj
    29.05.2012 ob 15:21

    Še to. Midva (jaz in moja enakovredna polovica) sva pa minuli petek, med vožnjo mimo Rakičana, barve lovila kar skozi okno drvečega vozila … in ker je bila mavrica bolj bledikava kot barvita, sva ji v duhu ponudila dlan;) http://i.imgur.com/dYfwu.jpg Potem se je v vseh kontrastnih odtenkih razlila čez širna cvetoča polja. Očarljivo. Vendar je v objektiv nisva uspela (več) ujeti.

  124. 124
    ta'druj'n'ta
    30.05.2012 ob 17:19

    123 … (manj pa tudi ne …) ta’druja … nehaj duhovičiti …
    živiš vendar na smrtno resnem planetu :!:

    Bin, resno: a pa se ti sploh zavedaš, da ti je v objektiv uspelo ujeti “evropskega pajka leta 2006″ :?:

    http://www.european-arachnology.org/esy/esy06/slovenski.htm

  125. 125
    ta'n'ta'druj
    30.05.2012 ob 22:40

    124 > ta druj! Saj ne duhovičim. Kje si pa upam (sploh pa ne javno)
    v tem vsesplošno kriznem času … ki je za marsikoga še dodatno obremenjujoč s turbulencami, medtem, ko naj bi se ženski in moški aspekt (tako individualno – znotraj vsakega človeškega bitja, kot tudi
    v medsebojnih odnosih; med prijatelji, zakonci, kolegi, poslovnimi partnerji, predvsem pa še v kulturi in umetnosti) vsestransko uravnovešala, oz. se vzajemno enakovredno dopolnjevala. (končno)
    Ne slediš trendom svetovnega dogajanja?

    Kaj te bega, ta’druj? Veš da je, kar v 123 pišem, vse res. Kot je tudi res, da sva ti in jaz, med drugim, občudovalca narave, raziskovalno nadahnjena ljubitelja vodá (& prane), pa amaterska fotografa, ki pač rada kdaj še skozi tovrstno soustvarjalnost zabeleživa kak utrinek in se potem temu primerno dopolnjujoče izražava. Romantično, a ne?;)

    Zadnji Binov “ujeti trenutek” je pa tehnično tako dovršen in posrečeno ovekovečen, da si je resnično zaslužil pohvalo – s strani ženskega aspekta mene. Ti pa – kakor želiš!

  126. 126
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    31.05.2012 ob 15:17

    Okej … ta’druja & ta’druj … hvala vama za ta intermezzo navdihec! ;)

    ~~~

    SESTAVLJANKA

    Razdeljeni.
    Imenitno.
    Da se lahko med levo in desno hemisfero
    nenehoma vzpostavlja prožno vezivno tkivo.

    Razcepljeni.
    Domiselno.
    Da lahko težišči izpod in iznad pasu
    ohranjata ravnovesje.

    Razpršeni.
    Čudovito.
    Da se lahko atma izmuzne skozi plasti iluzorne zgoščenosti
    in vstopinja izkustva, kamor obuto stopalo ne seže.

    ~~~

  127. 127
    bin
    31.05.2012 ob 23:20

    Enkrat (nekoč) bo tudi bin tan´tadruj.
    Takrat mu bo dano biti tisto, kar bi rad. Kot je sedaj damo tem ´n tadruj´m. :)

    Hvala za “ugotovitve” v 122

    @123
    Večkrat me je bežen pogled skozi vetrobransko steklo očaral, da sem kar najhitreje ustavil avto in se predal užitkom. Rezultat? Nikoli, ampak res nikoli nisem tistega hipnega vtisa začutil še enkrat. Tudi v primeru “statičnih” objektov. (Mavrica pa je vseeno lepa.)

    @124
    Tisto ni moj pajek! :twisted:

    @125
    Se bosta že “zmenla”.

    ~Simoneta sho~ (@126)
    Sestavljamo! Po lastnem navdihu in ne vedno v ravnovesju. ;)

  128. 128
    bin
    2.06.2012 ob 23:52

    XXXIV

    Imejte!
    Svoj kapital.
    Denar, vrednostne papirje, pravniške listine o lastništvu, …
    Sami ste jih so-ustvarili, jim postavili ceno, kdo bi vam smel oporekati (ob)last nad njimi?
    Nikar!
    Na njihov račun si ne lastite zraka, vode, zemlje, ognja (energije).
    Tega vam pripada enak delež, kot slednjemu zemljanu.
    Nihče jih nikdar ni imel v lasti in nihče vam jih ni mogel zapustiti, podariti, prodati, …
    Narava ni človekova last.
    Nima cene!

  129. 129
    Turdus
    3.06.2012 ob 07:04

    Tehtne, (časovno) zahtevne in bogate so te poljane. Vzeti si (“enkrat”, večkrat) čas zanje je moj namen – in morda poodmevati na misli ne-vsak-dan-je . . .
    Tu zgoraj se pa “mal norca delaš”. Kakšen pomen ima kapital, če ne v (ob)lastenju naravnih virov in (s tem posredno) ljudi?
    Ker pa tudi to drži, da narava niti človek naprodaj ni, je torej ves kapital(izem) absurden, gojenje neke iluzije oziroma delanje sile nad naravnim redom. Zvijačno ponujaš nek nov red? Je človek, ki si pripisuje nadnaravni izvor, (sploh) zmožen naravnega reda? Kaj to sploh je? Red med rastlinami, živalmi? Neusmiljena borba za obstanek, prevlado? Tudi simbioza v ta namen? Je to “tejardešardenovska” spirala, gojenje vere v razvoj, smisel, Smisel? Se da živeti brez (še tako neverjetne) vere v smisel svojega početja. Malo časa in nekvalitetno, razsuto samo, sem prepričan. Gre torej za trke ali sinergije smislov predstavnikov homo sapiensa? Ima sinergija že status ljubezni, brez katere je vse nič?
    Prizanašam – zaradi ljubezni – z nadaljevanjem . . .

  130. 130
    bin
    3.06.2012 ob 21:35

    Saj se ni treba (norca) delati Turdus, kar samo pride. ;) Kot bi bilo “od boga dano”.

    Podcenjeval bi te, če bi mislil da ne poznaš tega, bolj filozofskega kot teološkega, pogleda na Kajnov greh. Tudi Abel je imel sinove. Kje so danes njihovi potomci? Tisti, ki si niso nikoli lastili zemlje v škodo svojih bratov?

    Nobenega novega reda ne ponujam. Ponujati red pomeni vsiljevati svoj prav. Brez hierarhije ni “reda”, brez nadvlade ni hierarhije. Spoštovanju časi niso ravno naklonjeni.

    /… Je človek, ki si pripisuje nadnaravni izvor …/
    Ne! Človek ki si pripisuje nadnaravnost ni zmožen …
    So pa tudi ljudje, ki se zavedajo svoje naravnosti in zato spoštujejo naravne zakone. Se ti dozdeva, da je samo v človeškem življenju “Smisel”? Vsa ostala narava pa, kot praviš,
    “Malo časa in nekvalitetno, razsuto samo” ???

    In na koncu: Kdo si, da bi “prizanašal”? Pa čeprav iz ljubezni? Prizanaša tisti, ki ima oblast. Nad kom, čim …???

    Vzemi besede tako, kakor jih zmoreš vzeti. Slabih misli ni med njimi, takih, ki bi hotele slabo. Zgolj misli (vprašanja) človeka – iskalca.

  131. 131
    Turdus
    4.06.2012 ob 08:05

    Samo sprašujeva (se), oba. Odgovore, če bi se kateri prikazal, pa bi bilo poslušati, primerjati, dopolnjevati na kakšnem nekajdesetkilometrskem maršu . . .
    Ni počitka niti predvidevanja, kaj šele dolgovezenja pri tebi. Lahko računam vedno znova samo na – nov pogled na večno akutne nedorekljivosti.
    A vse, tudi najfinejše in najobzirnejše (za)misli težijo k temu, da bi meso postale, se in-karnirale. Meso pa je (na)silno in boleče, od poroda naprej, pa če je bilo pisanje naročilnice še bolj sanjsko . . .
    Nič, prav nič dobrega ni dosegljivo na nedober način – je pa stalnica tvojega permanentnega miniranja (samo)všečnih misli. Ko bi mislil drugače, bi se lahko bodla – tako se bolj dopolnjujeva in sva rahlo – dolgočasna za cenjeno bralstvo.

  132. 132
    bin
    4.06.2012 ob 23:18

    Za vsak še tako neznaten korak sta potrebni dve nogi. Medtem ko ena išče novo stopinjo, druga potrpežljivo nosi vso težo Smisla. Omembe vreden popotnik ju uporablja izmenoma.
    Kot nogi nekega velikega popotnika sva Turdus, zaupajva v njegovo vrednost. :)

  133. 133
    Turdus
    5.06.2012 ob 03:31

    Mo(go)čno zapisano!

  134. 134
    bin
    12.06.2012 ob 23:27

    XXXV

    Na kongresu stranke je bil izvoljen nov predsednik. Mediji so nas takoj zasuli s silnimi komentarji in analizami levih in desnih strokovnjakov. Kaj se bo sedaj zgodilo?

    Pogled skozi fašistično kukalo.

    Tako po »kom-socialistični« kot po »kap-demokratski« doktrini ljudstvo izvoli svoje predstavnike, ljudi, ki bodo zastopali njihova stališča in interese pred ostalo javnostjo.
    Mar ne bi bilo pravilno vprašanje kaj se JE zgodilo? Zakaj je ljudstvo izbralo drugega, drugačnega predstavnika? Se je spremenila volja ljudstva ali se je prejšnji predstavnik »izneveril« njihovim pričakovanjem?

    To bi bilo (po moje) pravilno vprašanje.

    Ali pa smo res, kot pravijo nekateri, »prekvašeni« z neko drugo, skrajno totalitarno ideologijo, v kateri nezmotljivi ljubljeni vodja, s svojimi izbranci odloča o tem, kaj je prav in kaj narobe. Kot bi bili gospodarji življenja sodijo, izrekajo kazni in nagrade v skladu s svojimi pogledi in interesi.
    Snopi in tropi ljudstva pa žebrajo ali vzklikajo mantre svojih mlatičev in pastirjev in v njihovi nedotakljivi velikosti vidijo zagotovilo za svojo svetlo bodočnost.
    »Za višje cilje«, »v imenu ljubezni« jim sledijo v dejanja, ki jih po lastnem etičnem čutu ne bi nikoli storili. :(

    Kruh odrešenja ni kvašen.

  135. 135
    bin
    23.06.2012 ob 22:48

    XXXVI

    Bolj je človek vražji, več ima sovragov.
    Iz nič ni nič.

  136. 136
    bin
    29.06.2012 ob 23:21

    XXXVII

    Ne more se razjeziti kdor se ni prej jezil.

  137. 137
    bin
    12.07.2012 ob 23:45

    XXXVIII

    Oblast.
    Kaj ostane od nje, če ji odvzamemo – odprodamo vso last(nino)?

  138. 138
    ta'n'ta'druj
    13.07.2012 ob 23:32

    Nič.
    (ker je v tem primeru ob last. ob vso last.)

  139. 139
    bin
    14.07.2012 ob 00:07

    Ob. (Sibirska reka)
    Ogromno vode za ribarjenje v kalnem. :)

    Očitno se naša oblast tega ne zaveda ta’n'ta’druj. Sicer ne bi tako zlahka sklepala o odtujitvi še preostalih državnih podjetij. :(

  140. 140
    ta'n'ta'druj
    14.07.2012 ob 20:20

    @Bin … ribarjenja v kalnem se državne oblasti gredo že odkar je
    po vzor(c)u vrhovne oblasti vzpostavljen monopoly režim.
    Iz kalnega (vz)kalijo mojstri moči nad lastnim duhom, v kalnem ribarijo pak le oblastiželjni lastniki bajnih dediščin začasne materije … medtem, ko gladiatorjem preostaja dihanje skozi bolj ali manj zamašene škrge. In ko slednjo večino (v povprečju na vsakih 50 let) dodobra razbistrijo sveži tokovi brzic … da bi jo preplavili besni hudourniški tokovi, da bi se prek robov kanalov izlila anarhija, da bi se spenile še mirne delte … ta sila dre čez lopute jezov, jih podira kakor dominuse … in tedaj elite običajno pravočasno poskrbijo za “sveto vojno”, da si prek krvavečih teles in/ali z vzvodi ustrahovanj preko morja krvavečih duš, lahko “brez krivde” spet podajo “čiste roke” –
    v znamenju miru in sprave. Nič novega, žal.

    Zato tvojo misel raje filozorgazmično parafraziram človeškemu duhu
    oz. zavesti (in ne snovnim stvarem) v prid:

    Vzeti namišljeni oblasti oblast nad seboj = dati ji NIČ = (p)ostati Nič. In prav ta del Niča je hkrati Vse! ;D

    Svoboda je namreč lahko le v duhu človeka, ali pa svobode ni! Govorim seveda o svobodi Človeka, ki s svojo voljo (enakomerno uravnovešeno med raciem, emocijami in instinktom) ne uhaja v svobodo bližnjega z namero zlorabe volje sobitij. No, tej Svobodi pa jaz pravim plemenita Ljubezen, ki (vsaj po mojih izkušnjah) edina zares osvobaja, četudi je sama sebi suženj, ampak je to zavestno in z občutki pristnega veselja – v duhu kreativnosti, ne destrukcije. Ljubezen, ki najprej sama sebi postavi etično-moralne omejitve
    (te izhajajo iz osebnega dostojanstva, temeljijo na osnovnem spoštovanju do vsega žive(če)ga in gradijo na vzpostavljanju odnosa do vsega kar je, z dodajanjem vrednosti) potem se pa, znotraj teh okvirov zavedanja svojega dela odgovornosti, svobodno giblje.
    Se pa ta Ljubezen mora znat pred morebitnimi rušitelji tudi ubranit, seveda, a s sebi lastno močjo.

    ~

    /”Očitno se naša oblast tega ne zaveda ta’n’ta’druj. Sicer ne bi tako zlahka sklepala o odtujitvi še preostalih državnih podjetij.”/

    Mislim, da se naša vlada te mahinacije (v tem drugem, materialnem pomenu besede) še kako dobro zaveda, Bin. Morda si pa ravno s temi kalnimi posli želi čimprej (p)ostati ukleščeno-zasužnjen del Niča.

  141. 141
    ta druja
    14.07.2012 ob 20:33

    Ta druj. Kakšna predrznost! Spet nekam prenapihnjeno filaš zofe?
    Kakšne reke, kakšni hudourniki vendar!?
    A še nisi slišal za kazen božjo?? Te ni prav nič strah???

    Poglej, tokrat so jo celo pravočasno napovedali:

    http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042541761

    Pa naj kdo reče, da niso (vsaj v tem pogledu) fer.

  142. 142
    ta druj
    14.07.2012 ob 20:40

    Ta druja … slišal, slišal … Saj ravno o tem sem se v prvem odstavku prejšnjega komentarja razpisal. Ampak ne, ni me strah. Več kot umret itak ne morem. Pa še v tem primeru bom vse ljube mi ljudi in vse drage mi stvari, pustil tu … nič snovnega s sabo vzel. Zato se pa tudi že ves čas zavestno trudim nikogar in ničesar preveč oklepat.
    Le duh … aaah, edino ta moj svobodni duh … bo šel z menoj.

  143. 143
    ta druja
    14.07.2012 ob 20:45

    Joj, prejoj, ta druj. Tole pa zveni, kot bi le na svojo rit mislil?!
    Je malo egoista v tebi, a? Priznaj!

  144. 144
    ta druj
    14.07.2012 ob 20:51

    Malo ga je pa res … seveda priznam. Ampak … saj veš … tudi Bog je najprej sebi brado ustvaril. Ker … kakšen Bog bi pa to sploh bil, če v duhovnem pogledu ne bi znal najprej zase dobro poskrbet?! A? Kako bi potem sploh lahko reševal probleme nepreskrbljenih? Veš, jaz duha svojega Boga zelo cenim. Za časa življenja na Zemlji je bil namreč izjemno srčen, pa tudi nadvse inteligenten. Pravi modrec.

    Če nič drugega, je bil pameten najmanj zato, ker se je tega norega planetarnega režima uspel rešiti že pri svojih triintridesetih! >
    (vsaj tako pravijo)

  145. 145
    ta druja
    14.07.2012 ob 20:57

    Ja, tudi moja Boginja umira pokončno. Vsakič znova …

    http://i.imgur.com/cJ29l.jpg

    http://i.imgur.com/7t0cV.jpg

  146. 146
    ta druj
    14.07.2012 ob 20:58

    Boginja? Hejj, hej … čaki malo … ČAK MAL, NO!

  147. 147
    Chuck
    14.07.2012 ob 21:00

    ČAK? Me je kdo klical? Tu sem. Vedno in povsod. Za vas in z vami, dragi bratje in sestre, ki ste v mojih očeh vsi različni med enakimi.

  148. 148
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:05

    Chuck … tole o različnih med enakimi si sicer lepo povedal, ampak …
    o enakosti pa le ne palamudi preveč, ko nam je vendar vsem dobro znano, da se ljudje že rodimo s povsem različnimi preddispozicijami! Na vseh nivojih!

  149. 149
    Chuck
    14.07.2012 ob 21:10

    Pogojuje te spermatozoid, ki se je prvi zakadil v jajčece in ZMAGAL.
    Ti to nič ne pomeni?

  150. 150
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:12

    Eh, slaba tolažba. Ko zjutraj odprem oči in zagledam svojo podobo
    v ogledalu, kar ne morem verjet …

  151. 151
    Chuck
    14.07.2012 ob 21:16

    … kaj. Se ti zdi, da “više ličiš na poraz, nego na pobjedu” ???

    Joj, kako si ti eno nehvaležno bitje!

  152. 152
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:19

    Chuck, šadafakap! :mrgreen: Šele, ko uzrem tebe (se naravnam na frekvenco tvojega duha) lahko verjamem!!!

  153. 153
    Chuck
    14.07.2012 ob 21:21

    Kako to misliš?

  154. 154
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:23
  155. 155
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:24
  156. 156
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:25
  157. 157
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:27

    In malo drugače:

    ~ klik ~

    Pa naj kdo reče, da nisi faca, če si upa.

  158. 158
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    14.07.2012 ob 21:42

    Chuck … res lepo, da si se spet oglasil …
    in veš … všeč mi je tvoj prešeren :D nasmešek.
    Tudi meni se zdi nekam znan … http://i.imgur.com/sNsCV.jpg * :mrgreen:
    (*antares, foto vir by Google)

    Iz katerega filma pa tokrat prihajaš?

  159. 159
    Chuck
    14.07.2012 ob 21:46

    Iz filma z dvema zvezdicama …

  160. 160
    ta druja
    14.07.2012 ob 21:48

    Sho! Ne vmešavaj se! Spet boš na koncu vsega kriva ti!

    *Obvladuj vendar svojega duha!

  161. 161
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    14.07.2012 ob 21:55

    Ne bodi no tako (pred)nevihtno naelektrena ta druja …

    *In ja, saj ravno to počnem …

    ~ klik ~ (dvozvezdje Antares)

  162. 162
    ta druj
    14.07.2012 ob 22:02

    Ni panike. Chuck na koncu itak vse reši. Tako ali drugače.
    Ampak treba je pa zaupat in verjet v dobro.

  163. 163
    Chuck
    14.07.2012 ob 22:06

    Modra misel, ta druj … pametno.

  164. 164
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    14.07.2012 ob 22:53

    Mhm, bi se kar strinjala. Že zato, ker si ne domišljam, da bi bili Zemljani kot nekakšna “krona stvarstva” (ho ho ho) sami v vesolju. Ali da je (četudi v kakšnem obdobju malo bolj brez)dušna človeška rasa – edina, ki potuje med galaksijami mnogih osončij. Kot tudi ne, da bi vsi – po predhodnih duhovnih izkušnjah tako zelo različni (in vendar podobni) primerki – na 3D Zemljo hkrati prihajali z identičnih frekvenc zavesti, iz istega planetarnega sistema ali enakih oblik bivanja v drugih dimenzijah. (doslej jih je znanost dokazala 11, oz. 12 dimenzij) Vse to, kar se zdi, da človeštvo ve … je pa le + – 3% vsega, kar še obstaja …

    Človeku, ko privzdigne zavest obstoja na višjo raven zavedanja, se odpro širše, nove … nemara še neodkrite, morda pa po občutkih celo nekoliko bližje, bolj “domače” ali znane … dimenzije bivanja. Za kar pa ne rabi bit ne verski blaznež, ne guru, ne coprnik, ne potrjen psiho, ali kaj podobnega. Le nekoliko bolj odprt do dopuščanja možnosti … ali z raziskovalno žilico, če jo ima, vsaj malo radoveden in prizadeven do odstiranja novih plasti tančic … ob tem pa spoštljivo naravnan do meta empiričnih spoznanj. Osebno menim, da SO valovanja energije zavesti, ki nam pomagajo do uvidov. Če le želimo in uspemo uglaševat se na svoji duhovni identiteti sorodnih frekvencah. Stvar vaje in treninga. Tako kot to velja za vsa druga področja delovanja.

    In medtem, ko je v krčno-širnem vesolju lebdeča Zemlja kakor drobna frnikola v primerjavi z … http://www.youtube.com/watch?v=zWpZ1gIEHhY&feature=related … je dušna zavest v lupini človečka, kakor drobna iskrica, mikro foton skupnega makro svetlobnega Vira Zavesti (najrazvitejše inteligence) s pomočjo katere ima možnost osebnega razvoja in popotovanj naprej po neskončnih prostranstvih Univerzuma … vendar nekako že tu in sedaj predvsem sam izbira kam … in v kakšnem stanju duha se najbolje počuti … Možnost izbire je dana domala vsak dan posebej, seveda pa ne gre kar tako, brez truda. Še zdaleč ni enostavno. Zahteva polno enih premagovanj ovir, odrekanj, tudi bridkih izkustev … Ko pa je govora o umrlih otrocih … (in podobnih bolečih dejstvih) se pa tudi meni vse bolj dozdeva, da ti prihajajo (morda smo tudi mi kdaj ali pa še bomo) le po kratkotrajno izkušnjo, sebi ali bližnjim v rast. Tako kot vse, ima tudi bolečina svoj (poseben) namen. Taka so moja spoznanja, četudi osebno nikakor ne povzdigujem žrtvovanja, še manj častim trpljenje. Nasprotno. Želim veselje vsem in vsakomur. Vsakdo si zasluži boljšo priložnost in svoj košček sreče.

    Ni tako težko biti dober po srcu, precej zahtevnejša naloga na tem svetu je zavestno odpovedati se zlu. Iluzije sicer naredijo svoje. Njihova naloga je, da pač zavajajo. Zato je v prizadevanju po boljšem jutri, kompleksno večpomenskost tega nikoli dokonč(a)nega scenarija, vedno znova smiselno precejat (ločevat zrna od plev).
    In dasiravno tako izgleda, ali izpade … v resnici niti ne gre za večne bitke med “levimi in desnimi”, med “našimi, vašimi, njihovimi” …
    Saj, če se je posameznik voljan poglobiti vase, v odsev svoje sence, potem sčasoma uvidi, da gre v bistvu za osebni boj med “zgoraj in spodaj”. Vedno. Za notranje boje na individualni ravni zavesti.
    S tem mu je pa tudi dana možnost, da jo lahko sam ali ob drugih nadgrajuje in sebe utrjuje (v čemerkoli že).

    Znan mi je zakon o relativnosti. Zato ne, nikakor nikomur ne želim vsiljevat svojega mnenja, ampak tako jaz vidim in doživljam Življenje. In danes sem si spet malo na svoj način dala duška na tej strani. :D
    Navdih je navdih, kaj čem. Tak elektrostatičen dan je (bil).

    Človeštvo je v obdobju transformacije zavesti.
    Vse vpliva na vse in vse je povezano z Vsem.

    Bin hvala ti za razumevanje, upam, da se ne jeziš.

    http://www.youtube.com/watch?v=FiLoWw5CxRU&feature=related

    … za lahko noč pa dodam še tole dušobožajočo mantro, ki me je tudi (delno) inspirirala.

  165. 165
    bin
    15.07.2012 ob 23:41

    Vidim da ste imeli žur, medtem ko sem jaz “krvavi pot” potil.
    http://www.rtvslo.si/blog/bin-pi2q/korada/73967

    Ta ‘n tadruj, ‘n tadru(g/h)a, pa tudi Chuck, prijetni gostje ste bili. ;)
    ~simoneta sho~, midva sva pa že tako relativna …
    :)
    Nikar se preveč ne Mantraj. :twisted:

  166. 166
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    16.07.2012 ob 23:54

    Bonžur Bin. ;) Zvestoba sebi vedno velja, k’nede. Kdaj pa, če ne
    v teh toplih julijskih nočeh, naj bi malo požurirali … ko pa se dnevi
    do dopusta vlečejo, da je joooj. :mrgreen:

    ~~~

    Ooo, hvala za povezavo! :D Z navdušenjem sem si ogledala in prebrala tvoj foto-kolesarski dokumentarec na RTV. Zakaj ga pa
    na PP nisi že predsinoči objavil? Dobro si tole “pot spotil” … hehe …
    a verjamem, da je bilo vredno. Lep svet, ja. Da so tam nekje gori Svitova nebesa? Nisem vedela. (Svit Valovnik je tisti fejst fant,
    ki med drugim nastopa tudi v dokumentarcu – Klepet~11, comment #82)

    Res je fajn, da si tole svojo briško turo ovekovečil. Dolgo je že tega, kar sem planinarila po teh koncih, menda je že dobro desetletje
    od tedaj, ko sem še gojila prav posebno strast do vetra v laseh na cross-motorju in smo potem z dobro družbo parkrat užgali en tak
    prov fletn mimosoški off-road, tjačez.

    Evo. Tale je že eden od te naše klape. Dober prijatelj, moj nekdanji radijski sodelavec, producent, kitarist, po duhu roker, zabavljač, poet … sicer pa vsestransko-umetniška in romantična duša. Tadej Vasle:
    (na videu prvi z desne)

    http://www.youtube.com/watch?v=w5BJpRUDBPw :lol: Vasko rulz!

    ~~~

    /”~simoneta sho~, midva sva pa že tako relativna …”/

    Haaah … bo kar držalo, Bin. Zanimivo, kako se včasih stvari poklopijo, ne da bi eden za drugega vedeli. Že zato je fajn, da kdaj malo pokomuniciramo. Ravno danes sem namreč tudi sama spet odkolesala
    v bližnji okoliš in tik preden je sonce zašlo, posnela še nekaj fotk. Medtem, ko si ti odpedaliral 58 km (bravo!) je bila moja relacija krajša; cca 33 km – čez Ambroža, Šenturško goro, Sidraž, Tunjice, Vinski Vrh, potem pa spust na drugo stran in mimo kamniških krajev nazaj. Lep krog.

    Nisem se preveč namantrala :twisted: … moja mantra je bila bolj samodejen užitek v tihožitju z naravo. :D

    ~~~

    Ekola. Priložim nekaj čisto svežih utrinkov, ki so mi polepšali predvečer:

    ~~~

    http://i.imgur.com/V0B12.jpg

    Vinski Vrh (476 m) v ozadju Kamniške Alpe
    in baročna cerkvica sv. Ane

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/tQJuc.jpg

    zvonika, natanko ob 21.15 h, ko je zvonilo …

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/eK4bt.jpg

    razgled proti jugu: na desni tretjini v ozadju Nanos, Šmarna gora …

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/3bwbZ.jpg

    JZ stran: Polhograjski dolomiti

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/S1YVW.jpg

    pogled na SV: Kamniško-Savinjsko hribovje

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/UY8BA.jpg

    sever: vrh Krvavca

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/IFFzl.jpg

    zahod, v ospredju grm belega hibiskusa

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/4PcYd.jpg

    štirna

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/Wd4Pt.jpg

    krogla drsi med Julijce, žarki se poslavljajo od julijskega dne

    .

    ~~~

    http://i.imgur.com/3hgg0.jpg

    panoramski zaton

    ~~~

    .

    (foto by simoneta sho, 16. 07. 2012)

  167. 167
    bin
    17.07.2012 ob 22:12

    “Pridna” ~simoneta sho~ :)

    Naj se dnevi še tako vlečejo, tudi pusta bomo dočakali.

    Svita Valovnika poznam samo kot virtualno osebo z MMCja (RTV blog). Tam je objavil nekaj zgoščenih misli in lepih fotografij, iz katerih sklepam na njegovo sedanje domovanje. Da je tudi v tistem dokumentarcu?

    Tvojih 33 še nisem čisto naštudiral, si pa lepe fotke naredila. Naj te malo “zrajcam” s turo, ki sem jo odvozil v svojih boljših časih. Začetek ti je gotovo znan, kasneje pa sem se potikal po zakotjih Baške grape. Ena mojih najlepših, pa tudi najtežjih tur.
    https://picasaweb.google.com/NuncMTB/PoHruEviPoti
    Uživaj! :)

  168. 168
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    18.07.2012 ob 19:46

    Oj, Bin.

    Enako jaz Svita poznam le preko besed v virtuali, vendar so tudi meni njegove zgoščene misli velikokrat dale vedeti, da je po duši fejst fant.:) Za ogled in posluh tistega dokumentarca se pa splača enkrat vzeti si čas … precej trpkih in hkrati mehkih, resničnih življenjskih zgodb, je podanih v njem. “Saga trpežnih v Norcajtih …”

    ~~~

    Pridna, ja. Tako pridna sem, da se vsakič, ko se vračam iz betonske džungle proti domu, v mislih zahvaljujem stvarstvu, ki je izumilo podeželje, naravo, mir … nebesa. Z Alešem sva, kot veš, Primorca.
    On je od doma v mesto odšel pri štirinajstih, jaz pri osemnajstih.
    Ko sva po študiju (vsak na svojem koncu sveta) začela skupaj živet in ustvarila družino, sva se nastanila v Ljubljani in tako v mestu nadalje bivala deset let. Bilo je lepo, dokler je trajalo. Potem je sledilo nekaj skupnih delovnih let življenja v belgijskem velemestu in je bilo tudi fajn … dokler je pač trajalo. No, zanj še par let več, kot pa zame in sinova. Ko smo jo mi trije predčasno popihali odondod, smo se nastanili 18 minut vožnje izven LJ. In zdaj nam je tu (vštevši vmes eno leto Rima in pol leta v BIH) že polnih 8 let vsem skupaj lepo … (med drugim, ni tako napak gojiti doma pridelano zelenjavo, začimbe, sadje … in uživati v svojem malem rožnatem gaju, vse ostalo je na bližnjem dosegu in polno je pohodniških izzivov) dokler nam bo tak način bivanja seveda ustrezal. Pa še do moje 82-letne mamči,
    ki samuje v Bohinju, imam od tu bližje. Ma ga ni udobja, ki bi nas premaknilo nazaj v mestni šunder! Ampak … takole potihem pa
    s tem mojim Primorcem že ves čas sanjariva, da bi se, ko bo konec službenih in drugih obveznosti, skupaj starala tam nekje …
    kjer sva itak že ves čas z eno nogo. Ob znanem pogledu na morje. http://i.imgur.com/ZE8CG.jpg :aaah: Če in če in če … seveda.

    ~~~

    No, me veseli, da se ti razglednica iz trenutno naših krajev dopade.
    In nič ne de, če tistih 33 km še nisi naštudiral.

    Moj GPS je sila enostaven:

    - Bin, bicikel, Most na Soči, vlak, smer Gorenjska, izstop Kranj.
    - Vožnja mimo Brnika do vznožja podkrvavškega Ambroža, sledi vzpon z ubijalskim naklonom do Šenturške Gore, zatem delni spust mimo Sidraža do Tunjiških klančin, od oznake pa še en blažji vzpon do Vinskega Vrha > (če si prvič, priporočljiv ogled t.i. ‘Zdravilnega gaja’
    z izviri žive vode)

    Možne opcije pod točko razno:

    a.) če med vzponom na Ambroža omagaš, pokličeš – Sho Norris!
    Ta prinori s svojo krosko … http://i.imgur.com/yWFq3.jpg
    te za pokoro popelje v popolnoma drugo smer … s ful gasa do Adergasa (na Štefanjo goro) in te najprej povabi na krepčilno kmečko pojedino, na teraso tamkajšnje koče, s pogledom na pol sveta …
    pol se bota pa naprej pogovarjala!

    b.) v primeru, da preživiš vse do Vinskega Vrha in se ti po vsem hudem zazdi, da te izvir žive vode energetsko ni dovolj nabildal,
    velja enako: pokličeš Sho … blabla in tko naprej … ki te za kazen napoji z domačim vrelcem čašice energetskega pogovora v živo!
    http://postimage.org/image/5hjs4mg7d/
    Sam joj … se bojim, da bi te v tem primeru razneslo …

    c.) ako pa te lepota med razgledom na cel svet (z enega od treh Vinskih Vrhov) ohromi do te mere, da niti Norrisove ne uspeš več
    po mobiju poklicat, se pa enostavno po bližnjici odkotališ v dolino
    proti Kamniku, kamor pridrvi telepatsko obveščena reševalna ekipa,
    in te, mimo Komende, Lahovč in Brnika, zapelje spet do Kranja,
    kjer te naloži na vlak … blabla in tko naprej … nazaj do doma.

    Hja, tako je to v teh koncih … eno od naših budnih očes bo vselej bdelo nad teboj … http://i.imgur.com/wSfLT.jpg (original)
    http://i.imgur.com/lspoq.jpg (dodan kontrast)

    Sklep:

    Po tem scenariju bi sicer tvoj kolesarski del ture (od mojih utečenih 33) bil zate za slabih 30 km – po ravnini – daljši (to bi bilo potem tam nekje blizu tistih tvojih 58 km) ampak hejj! saj imaš vendar kondicijo.

    Evo. Rešeno. In seveda dobrodošel v naših krajih. :D

    ~~~

    Lepo. Čudovita narava, Bin. In ja, se spomnim nekaj tvojih prvih fotk, s katerimi si na blogu obelodanil svoje kolesarsko-planinske podvige. Tudi izhodišče mi je znano. Ob teh dodatnih na picasaweb,
    še nevidenih, pa tudi nisem nič manj uživala.:) Hvala.

    ~~~

    Tko. Zdej pa grem, kot se za Walkerjeve spodobi, na en little walk, pardon my french, sprehod po gozdnih poteh. Za kaj več kot pešaka je danes (bilo) prevroče. Kolesarjenje v takih razmerah torej odpade. Šibam. Se vrnem v’č k’sno nazaj, da še kej pripišem, dopolnim …

  169. 169
    ~ simoneta sho ~~ simoneta sho ~
    18.07.2012 ob 23:41

    Eh, sem hotela le dve ali tri … zdaj bom pa kar vseh sedem
    raje pod nov komentar priložila.

    ~~~

    Dodajam današnjice:

    ~

    http://i.imgur.com/gqZHa.jpg 01

    ~

    http://i.imgur.com/hcU9v.jpg 02

    ~

    http://i.imgur.com/aZN4A.jpg 03

    ~

    http://i.imgur.com/IIMyU.jpg 04

    ~

    http://i.imgur.com/plsj3.jpg 05

    ~

    http://i.imgur.com/cIpWQ.jpg 06

    ~

    http://i.imgur.com/xf9ae.jpg 07

    ~

    (by sho, 18. 07. 2012)

    Saj ni bil tole prenaporen sprehod zate?

    ;)

  170. 170
    bin
    4.08.2012 ob 22:31

    XXXIX

    Prijatelji so naš izbor.

  171. 171
    bin
    8.08.2012 ob 21:09

    XL

    Ne moreš je podariti,
    ne moreš je pridobiti.
    Preprosto JE!
    Ljubezen.

  172. 172
    ana kos
    11.08.2012 ob 08:18

    Ja.

  173. 173
    bin
    12.08.2012 ob 21:07

    Lepa je, kajne Ana? :)

  174. 174
    ana kos
    13.08.2012 ob 10:49

    Aha !

  175. 175
    bin
    13.08.2012 ob 21:10

    XLI

    Pravna država

    V areni bojnih psov

    si kos mesa.

  176. 176
    ana kos
    13.08.2012 ob 21:45

    Gledalci pa … ?

    Kruha in iger?

  177. 177
    bin
    15.08.2012 ob 00:09

    Ni meje med gledalci in kosi mesa Ana. :(
    Samo imperatorji so na tribunah.

  178. 178
    bin
    27.08.2012 ob 21:58

    XLII

    Reva

    Kadar je vera bórna
    in je bogat brezup,
    postane vest pokorna,
    razum zahrbten strup.

    Ko se zgodi `jasnina´,
    je znanje beden kup,
    postaneš le talina
    in vera tvoj kalup.

  179. 179
    sub*rosa
    28.08.2012 ob 17:53

    pod sub*rosa misel mi hiti…

    da same resnice si napisal Bin…
    sama menim da človek ne bi smel kloniti,
    pred tajkunsko silo in ego oblastjo…
    ki sili človeka v obup…
    ko gleda kam drvi kompozicija pohlepa in ega …
    iz dneva v dan…
    Vredno se je spopasti z silami zla,
    in ne se zapirat v kalup…
    nikoli se tem silam pokoriti
    in vero iskati v malikih …
    vera mora se priglasiti človeku
    v smislu da se zaveda,svojega boja …
    znova in znova,
    za blagostanje, pravico …
    svobodo človeka,
    in da so pri pomembni ,
    tudi resnost , pogum in ustvarjalnost…
    ne bodimo takšni kot hlapec Jernej …
    ki zaman išče svojo pravico!

    jap nekak tako… :)

    naj bo strumen popotniški korak juhej ;) :) ;)

    Lp ;)

  180. 180
    bin
    28.08.2012 ob 23:52

    Pozdrav v podrožje. :)

    Daj mi povej, katera mera vere je pravšnja za tvoj gornji recept? Premalo namreč ne daje elana, preveč pa te zagotovo “vkalupi”.

    Lp

  181. 181
    sub*rosa
    29.08.2012 ob 22:36

    pod sub*rosa :) zašepetam …

    vprašanje zanimivo se ti glasi… mera kolikšna naj bo da zadostovala bo veri v tapravšji namen ;)
    hmmm… bin… bin… posebno merilo za vero ni mogoče najti… kajti mi sami smo kakor velika reka življenja ki hiti s tokom in vrtinci… in med obrežjema se nagiba sem in tja…a obrežij prekoračiti … se ne sme ker takrat pohiti na delu brezupje :) … torej kaj nama iz tega sledi… da človek v sebi mora najti merilo ki vero združuje z upanjem in razumom in ko so povezane te komponente … te potem nesejo človeka v pozitivne smeri, usmeritve… :) ;) :) … ampak pazi če enega ali drugega je preveč potem se reka zvalovi… in se nagiba tudi na čudne poti… ;) :) :)
    različni smo si bin…eni tako drugi drugače vijugamo/jo … v reki življenja z vero… še najbolj z vero v samega sebe ;) :) :)

    hmmm… jap nekak tako :) … moje misli… ki pa ni nujno da se z njimi strijajo ;) :) :)

    naj bo lep popotniški korak :)

  182. 182
    bin
    1.09.2012 ob 21:07

    Zanimivo bi bilo v podrožju ugotavljati razliko med vero in upom – upanjem. ;)
    “Kajtinamreč” takole na augenmas se mi zdi upanje trpni (pasivni), vera pa dejavni (aktivni) optimizem.
    Seveda je tukaj “vera” globoka, osebna, brez vsakih zunanjih kažipotov, ki ne more biti drugega, kot vera v dobro.

    /… kajti mi sami smo kakor velika reka življenja ki hiti s tokom in vrtinci… …/
    Ajooooj :shock:
    Pa menda vendar ne? En sam človek naj bi bil reka? Vsi skupaj komajda zadovoljimo kriterijem potoka, pa smo tako strahotno razpršeni in v vse strani tekoči, da niti tega ne bomo nikoli zmogli.

    Ostanimo kapljice za mavrico. :) :)

  183. 183
    sub*rosa
    1.09.2012 ob 21:33

    ha ha ha bi bin (((;&

    še tole ti pod sub*rosa zašepetam…
    em da bin očitno včasih potrebuje očala kadar bere…in špika ;PPPP… ker sama sem dejala tako kot si citiral…

    /…kajti mi sami smo kakor velika reka življenja ki hiti s tokom in vrtinci… …/

    govorila sem… MI… ne JAZ ali TI ;) ;) :)

    ednina v slovenšini je ~ jaz , ti,on/ono
    dvojina ~ midva , vidva…
    množina ~ mi vi oni

    torej bin kaj sva ugotovila pod sub*rosa da sem govorila v množini časa torej MI sami smo kot reka… :) :) ;)
    zagotovo pa vem da sem jaz pa tudi ti in še kdo kot majhni potočki ki se zlivajo v to celoto torej to reko v kateri smo skupaj tak ali drugače ;)

    bin se rad bode z modrostjo he he he ;) ;) ;)
    tudi jaz pa sva zanimiv par pod sub*rosa ;) :) :)
    la la laaaalalaaa :) če prej ne ubežiš ;) ;) ;)

    Lp ;) :) ;)

  184. 184
    bin
    1.09.2012 ob 21:45

    Rezervne okule imam vedno ob tipkovnici. Ti posodim? ;)

    Življenje ni rezervirano za človeka, človeštvo, temveč je nekaj mnogo večjega. V vsej količini “vode življenja”, če si že vzela reko kot primerjavo, je človeštva komaj za potoček. O tem sem hotel, pa ni nujno, da se strinjaš. :)

    Kaj pa meniš o razliki med vero in upom?
    Se bo rožni cvet razprl ali osul? :twisted:

    Lp ;) :) :)

  185. 185
    sub*rosa
    1.09.2012 ob 22:12

    pazi zdaj bin ;) :) ;) raspira se ti najleša roža miselnosti pod sub rosa sam da se mal ogrejem … torej kje sva ostala…ooo ooo greva v osnove…;) ;) ;)

    vera vsi se je oklepamo … kaj pa je vera…vera in verske prakse , ateizem …itd vse vere izvirajo iz iste teološke civilizacijske zapuščine… razlike med veramimi obstajajo in so zanemarljive ker sew teološka zapuščina tekoče prilagaja v času in prostoru metafiziki geografsko zaokroženega etničnega družbenega okolja in njeni obstoječi družbeni in življenski tradiciji… vernik je torej človek ki sledi teološki praksi lastne “VERE in UPA ” sshatološko spoznanje končnega cilja življenja, ki vključuje dokončno odrešitev in spoznanje :) :) :)
    Za razliko so ateisti tisti ki verjamejo , upajo na naravoslovno spoznanje vseh univerzalnih spoznanj ki ravno tako vključuje intimno eshatološko upanje ateista. :) :) :)

    živiš v dimenziji (stanje)sedaj… v njem se rodiš , živiš in umreš… in ker smo najvišja živa samozavedna pojavnost samega vesoljnega življenja nam ta vesoljna ljubezen nalaga prostovoljno sprejetje odgovornosti do ostalega nesamozavednega vesoljnega življenja- živali-rastline.To smo kot civilizacija sposobni dojeti v času t.I. vesoljnega samorazodetja-samospoznanja kdo in kaj smo kot ljudje v tej vesoljni samopojavnosti ;) :) :)
    zapomni si eno vsako elementarno vesoljo telo ima cikle samoumiranja, ki je sočasno njeno samorojevanje… in to gre večno-sedaj tako ;) :) ;) življenje ima na to elementarno samopojavnost kot sekundarna vesoljna pojavnost za to elementarno samodelovanje odgovor v svoji reprodukciji verigi … in to večno sedaj ;) :)

    bin… pod najino sub*rosa se zanimivosti in modrosti oblikujejo… he he he ;) ;) :) fajn fajn…
    em bin si še tam..??? ojojoooojjj pa ne da si mi zdaj pobegnil ;) :) :) … spat :) no ja saj saj spanec nam je tudi potreben jipiiii ;) ))

    medvedkast objem pod sub*rosa… in prijeten spanček želim :) ;) ;)

  186. 186
    sub*rosa
    1.09.2012 ob 22:34

    naprej…
    večno sedaj… pomeni da živimo delujemo sedaj… naj misel služi sedaj… kar je bilo , še bo in kar še bo je bilo… važno je sedaj… če si vesoljno samobiten si potem zavestno in miselno samobiten , svoboden,znotraj danosti ki te opredeljujejo kot del vesolje večno-sedanje zavesti in pojavnosti… zavest je samobitna danost zaznavanja zunanjega in notranjega v nas samih… tako kot je samobiten naš obstoj … zavest nima globjih in plitkih izrazov to so metafizični izrazi s katerimi se zmotno nasplošno opredeljuje zavest.

    in za boljše razumevanje podajam še tole…

    vesolje(bog)vse… jaz=duša,telo… + elementarna vesoljna samopojavnost in njen duh, ki neodvisno od vesoljnega življenja in mene vpliva skozi lastne cikle na lastno vesoljno življensko samopojavnost… vesoljni paradoks človeškega bivanja ki je tako kot vse vesoljna (božja) samomanifestacija na zemlji…torej malo pa tako vse hkrati na zemlji ;) :) :)
    potrebno je samo dojeti kaj je vesoljna resnica…o našem bivanju -življenju ,tako imenovana vesoljna resnica zmaga vedno neodvisno od naše volje.
    In samospoznanje pomeni vesoljo ravnovesje in samozavedanje tega ravnovesja :) ;) :)

    :) ;) :)

    pa-pa ;) :)

    upam da nisem sedaj koga prestrašila s tole modrostjo :) :) tega zagotovo ne bi želela ;) :) :)

  187. 187
    bin
    1.09.2012 ob 22:57

    Ura je … za NE! :D

    Vseeno bom še malo “žoknil v uč”.

    Vero si opisovala (v #185) prav v nasprotju s tistim, kar sem komentar prej o njej pisal sam. Kot dirigiran način dojemanja, pa naj bo “dirigent” še tako spretno zakrit, ne pa kot “globoko prepričanje v to, da zmorem(o)”.
    Tudi “ateisti”, torej tisti, ki se ne podrejamo nobenemu od uveljavljenih dirigentov, imamo vero! Vero v dobro. :)

    V tvojih tekstih je kar nekaj napak, tipkarskih, slovničnih, namenskih sprememb besed?, kar mi otežuje branje in nadaljnjo razpravo o stvareh. :(

    Precej si še napisala, nekaj od tega sem že bral, posamezne stvari so mi nove, vse pa je ( enako kot moja vizija) brez trdnih, otipljivih temeljev. V “sedaj” pa šteje samo tisto, na kar se moremo zanesljivo opreti.

    Lahko noč! :)
    Predvsem pa brez panike! ;)

  188. 188
    sub*rosa
    2.09.2012 ob 15:03

    no vidiš bin ;) pod sub*rosa zašepetam tole…

    lepo da dojemaš to kar sem napisala :) te modrosti ne pridejo čez noč v naše glave ampak so plod večletega spoznavanja in branja različnih literatur…ki se dotikajo prav vseh vidikov življenja… mmm pa sem šla ponovno skozi svoje besedilo …hmmm toliko napak kot praviš ti jaz ne vidim kajti če manjka kakšna črka se še vedno lahko pomen besede razbere … dejstvo je pač da za te modrosti potrebuješ večkratno branje teksta da ti počasi pride dejanski pomen zapisanga besedila v razumevanje … sama sem se s tem spopadala ker nekaj časa … preden sem lahko ugriznila in okusila ta sadež neizmerne dobrote in lepote… zapisan tekst ni iz knjig torej prepis… so razmišjajoče misli ki so podane naprej… :)
    z veseljem ti podajam še nekaj…
    Modrost sama je že ljubezen v službi življenja… modrost je stanje Biti… brez modrosti ni ljubezni in ni ljubezi brez modrosti!!! Mi danes razumemo zgolj ego ljubezen ker nam samim povečini vlada naš egoističen um…tako pač je … pa če prevrnema vse kamne sveta … žal tako pač je…:) :) ;)
    Zavedati pa se moraš … da je vsak sam sebi prostovoljni vodnik… če nekdo nima lastnega samospoznanja o lastnih življenskih predispozicijah za hojo v vseobsežnem vesoljnem labirintu, je vnaprej obsojen na propad…zato je dobro delati tisto za kar veš da si življensko natalno predispoziciran…in da bo tvoja živa bit prenesla brez škode to tvoje delovanje…
    Iz tega vzroka se nesamospoznana bitja… torej ljudje počnejo stvari samo v sebi korist… pa vendar jih na koncu ta dejanja sama raskrinkajo in pokopljejo… jah da ne bom preveč besedičila o tem :) ;)
    zanimivo je videnje kako se nekateri v slepanju prijateljstva bratijo z ničevostjo… ravo tisto ničevostjo ki se hrani s pozornostjo :) :) :) zanimivo bin zanimivo :) ;) :) kaj vse ne vidiš :) ;) :)
    čeprav vidim nekatere :) jah zagotovo bolj vesoljno samospoznane od drugih :) ;) ;) … hmmm pa vendar…. … … tak korak :) ;) :) mmm kako je fajn hraniti ničevost kajneda bin…:) ;) ;) …. le misel hiti …se ji bodo znali upreti z pravo besedo in ji dati poduk modrosti … preden jih bo pogoltnila v svoj krater egoizma :) :) :)
    kakorkoli že… da dodam še nekaj o naši Zavesti…:)
    Zavest je tudi inteligentna matrica življenja… kadar govorimo o zavesti … govorimo o vegetativni… nagonski in človeški Zavesti. ….človek izraža svoj intelek skozi svojo zavest… zavest pa tvorita akumulirana brezčasna spominska koda … plus realizirana vrednost… torej preprosteje povedano … zavest tvorita… Um in duša :) :) :) … torej nezavedno- zavedno ! :) in bin… intelekt brez duše je zgolj ego um… in to je tisto kar največkrat vidimo v tem današnjem svetu…kamorkoli se obrneš :) … kajti um hoče imeti vedno prav… in tak um ne zmore priznati in pokazati pred drugimi svojo lastno dušo … … in navadno taki um rad pokorava druge (ego)… na raznovrstne načine… in ko ti tak um reče pokori se… pa res ni potrebe da bi se pred takimi besedami pokoravali … veš bin pokoriti se je treba samo življenju … kajti to je stvarnikova volja…. in vsak ki nam nekaj pove dobronamerno… nas hkrati uči…le besede je potrebno sprejeti na višjem nivoju zavedanja… torej brez ega.Egoistično razmišljanje nas blokira… saj v nas je vendar nekaj več… imamo dušo…in duša … jah bin duša pa smo MI v čisti obliki… ni potrebno razmišljati nasprotno… potrebno je le živeti z dušo…kajti le duša dojame še tako zahtevne in za ego nesprejemljive besede… ki so kažipot do samospoznanja :)
    tole je bilo nekaj iz zakladnice modrosti :) ;) :)

    ob priliki pa še kaj pod dišečo sub*rosa ;) :) :)

    Lp ;)

  189. 189
    bin
    2.09.2012 ob 22:45

    Čudne stvari se dogajajo v tem podrožju, nekakšna področja slabovidnosti, meglice ali dim se postavljajo med naju … :twisted:

    Nimam namena “prevzgajati” ali usmerjati nikogar. Vsak je sam svoj gospodar in odgovoren predvsem sebi in najbližjim po kraju in času bivanja.

    V #185 se ti je zapisalo:
    /… ker smo najvišja živa samozavedna pojavnost samega vesoljnega življenja nam ta vesoljna ljubezen nalaga prostovoljno sprejetje odgovornosti do ostalega nesamozavednega vesoljnega življenja- živali-rastline …/
    Antropocentrizem.
    Iz njega pa neizogibno pride egocentrizem – egoizem, katerega pravilno v kasnejših tekstih grajaš. V trenutku, ko eno (svojo) obliko življenja postaviš nad druge, porušiš “naravni red stvari”. Življenje je eno samo, od življenja kamna do najzapletenejših bioloških sestavov. Naše druge dimenzije, “zamišljenega življenja”, duše, zavedanja, vere, brez osnovnega življenja ne bi bilo. Kaj pa mi vemo o zavedanju drugih živih bitij? Ne prepoznamo ga, kar pa še zdaleč ne pomeni, da ga ni. Mnoge kulture “nižje razvitih ljudstev” je uničila antropocentrična civilizacija, v prepričanju in z izgovorom, da tisto ni kultura. Pa so tiste kulture imele za seboj več generacij učenja in večje znanje. :(

    Naj bo za zdaj dovolj.
    V proznem izražanju pogosto zaidem iz v začetku začrtane smeri, želeč zajeti celoto, ne se usmeriti samo v eno smer, ker nas vsaka specializacija prej ali slej privede v stanje, da smo sami sebi namen.

    Bodi rosa, bodi sub*rosa, kot si bila doslej, z veseljem bom sledil tvojim vijugam skozi tukaj in sedaj.

  190. 190
    sub*rosa
    3.09.2012 ob 00:12

    še tokrat pod sub*rosa …
    nevem če si dojel kaj sem ti hotela povedati… izvlekel si en stavek na katerega si se ovesil in me si me hotel postaviti pred lasten paradoks … žal me tvoj govor o Antropocentrizmu tukaj glih ni najbolj prepričalo…v tem ker imam občutek … bolj mislim da me nisi razumel kaj mislim povedati … pa ti povem samo še tole … in bom umolknila da se lako posvetiš … tistemu kar sem rekla nekoč…
    tudi ti brut ! :) ;) ;)
    In znanje prihaja iz indijskih ved… potem veš kako in kaj…in koliko je staro to znanje ko že govoriva o starih civilizacijah…
    Življenje je vesoljno enotno … nivoji njegovega izraza so drugaćni… predstavljaj si jablano… kot naše človeško drevo življenja…kdaj jablana rodi zrele plodove???… samo takrat ko ji zemljine EM frekvence dopuščajo da plodovi zorijo …
    sedaj si predstavljaj drevo življenja in nas kot plodove… kdaj dozorimo kot samospoznani??? takrat ko nam EM frekvence galaksije dopuščajo !!! to je v dvigu Em frekvenc neodvisno kaj mi želimo… večina je še kar zelenih plodov se ti ne zdi bin :) …ki bi že radi dozoreli … zato se radi kopirajo… in papagajsko ponavljajo v prikimavanju drug drugemu… (oo 5 … oja jaz tudi če si ti dal 5…no glej onadva sta moja frienda ja dam še jaz tam 5 o globinah vsebine ni pa govora)…izvirnega v njih pa še manj kajneda bin :) poznaš to ničevost!…
    človek ni nobena izjema v smislu svojega zorenja rasti…je plod ki dozori ali zgnije -pade v pravem času… ne prej ne potem…človek je izjema le v samozavedanju v nobeni drugi stvari… zato ker je lepa vesoljna življenjska samomanifestacija… to moraš dojeti bin!… ko nam te em frekvence galaksije omogočajo da dozorimo v bistvu spoznamo vesoljno življenje in elementarno samobitnost v celoti… in tudi njene zakonitost… večno-sedanjega samodelovanja…
    živali imajo nagonsko zavest… in um…ter temu tudi ustrezno vsebino , misel svojega življenskega duha…
    flora ima vegetativno zavest – um in misel… vegetativno!
    človek pa ima vse nivoje in izraze… vegetativno, nagonsko, samozavedno!
    kaj sva izbrala iz tega … da ima vsako življenje dušo… !!! in je spoštovanja vredno in je v soodvisnosti…med seboj…torej si mi zaman ućital nevednost o zavedanju življenja!
    še enkrat poudarjam zaevik … življenje je vesoljno enotno … le nivoji njihovega izraza so drugačni!
    tudi za kamen lahko misliš tako !!!
    lahko bi ti napisala še mnogo mnogo stvari kaj je življenje … vendar … … …
    tukaj zapiram sub*rosa… morda še kdaj… pa brez zamere … :)
    moj popotniški korak me bo pa kot vedno ponesel v tej krasni dimenziji prostora in časa v ljubezni in spoštovanju do vsega življenja še kam :) ;) :)

    naj bo tudi vam lep popotniški korak :)
    D. :)

  191. 191
    sub*rosa
    3.09.2012 ob 21:56

    psttt… pod sub*rosa … ;)

    Mmmm …
    nocoj bodi moj čarodej
    popelji me, med skrivnosti
    med svilnate čipke strasti
    ovijaj me nežno
    še s tančico ljubezni
    besede sladke ,vzemirljive
    šepetaj mi na uho
    z nežnostjo me zasvajaj
    vročimi poljubi opajaj
    da to noč bova plesala
    v drhtenju sladke omame
    uživala v čarobnosti
    božanskih trenutkov.

    by sub*rosa ;)

    naj vam bo lepa mirna nočka ;) :) ;)

  192. 192
    bin
    3.09.2012 ob 22:47

    Čisto potiho sem si jo prebral (#191) sub*rosa. ;)
    Lepa.

    na #190 pa tole, v iskanju modric.

    Krč
    Je moč verováti v tuje bogove
    in upati, česar ne kliče srce?
    Mar ni kakor reka, ki gre čez bregove,
    pozabi na strugo in seje gorje?

  193. 193
    sub*rosa
    3.09.2012 ob 22:59

    ;)

    Kako lepo je tisto ~
    ki valovi vtkano v večnosti,
    in v duši naše zavesti,
    onkraj neba in zemlje…
    k sebi prižema ljubeče ~
    preteklost, sedanjost , prihodnost
    brezkončno in neumirljivo je…
    v njem se rojevajo galaksije,
    nežno kot dih mu ime šepetam…
    strmim v njegove lepote neba ~
    VESOLJE … … …
    ah tu je ujet moj delček …
    pulzirajočega srca.

    by sub*rosa ;)
    … psssttt…nočko :)

  194. 194
    sub*rosa
    4.09.2012 ob 18:58

    pod sub*rosa :)
    bin… :)

    na 193 je navezan delen odgovor na tvoj Krč/192 …kaj in kje vse je bog …:)
    v nadaljevanju v prostopoljanskih modricah postavljam vprašanje …:)
    rada bi vedela …:) ;)

    kaj in kdo je zate bog ??? :)

    *

    Sem nežen cvetni …
    čašni listek,
    ki raspira se
    počasi…v zavest
    da skupaj s teboj,
    sem v većnem valovanju
    Enosti! :) :)

    by sub*rosa ;)

    pa-pa :)

  195. 195
    bin
    4.09.2012 ob 22:50

    @193
    Hvala za sveže cvetje na poljanah sub*rosa.
    Vesel sem ga, pa bi se rad oddolžil.

    Na poljanah popek se razpira,
    divji cvet,
    Rosa canina.
    Dih pomladi v njem … in sled nemira.
    Sladki med
    in bolečina.

  196. 196
    bin
    4.09.2012 ob 23:04

    @194
    Preprost odgovor:
    Nekje v zgornjih tekstih sem se že opredelil za ateista. Torej “svojega” boga nimam.
    Kadar se s kom pogovarjam o bogu, Bogu, ga skušam dojemati kolikor mogoče takega, kakršnega vidim v sogovorniku samem.
    Tudi v najortodoksnejših verah – ločinah je predstava Boga lastna vsakemu posameznemu verniku.
    Kolikor vernikov, toliko podob Boga.
    Počasi (skozi pesmi) se mi riše podoba tega, kogar – kar ti imenuješ bog. Veliko pesmi bo še potrebnih za vsaj megleno podobo, zato nič ne zamujaj. ;)

  197. 197
    sub*rosa
    4.09.2012 ob 23:26

    pod sub*rosa… :)

    Duša nad poljanami nežno lebdi,
    z neizmerno ljubeznijo
    do življenja …
    z svojo iskro dobrotljivosti
    drobi prepreke, kamne, skale …
    da lahko zven melodije stvarstva,
    v nežnem dotiku ravnovesja
    valovi po spiralah …
    tega Življenja.

    by sub*rosa ;)

    bin hvala tvoja pesem je …mmm…takooo lepa :)

    naj bo prijeten korak v svet noči, sanj in spanca ;)

  198. 198
    sub*rosa
    4.09.2012 ob 23:42

    pod sub*rosa bin …&:)

    jutri ti bom na kratko poskusila približati… opisati, napisati to kar jaz pojmujem pod imenom …stvarnik/bog :) … tako preprosto je bin :)
    potem boš tudi lažje razumel pesmi ker boš točno vedel kaj želim povedati :)

    nočko :)

  199. 199
    sub*rosa
    5.09.2012 ob 20:18

    pod sub*rosa bin …obljubljene misli podam :)

    sama menim da mi niso potrebni templji maliki svete knjige…da bi v sebi čutila tisto silo ki jo imenujejo bog/stvarnik… in po neki svoji logiki sem tudi jaz delen ateist ker ne spadam v vzorce teh svetovno znanih religij ki pa so vse povzetek iz svete teološke civilizacijske zapuščine …apaurušeje …morda si slišal za to… to je vedsko znanje … iz katerega so črpale svoje nauke vse religije sveta… npr… zgodba o vesoljnem potopu…noe in njegova barka ~ biblijska …ima enačaj v sumerskih poročilih in to je tisti lep znan ep o Gilgamešu če si že slišal zanj…če ne ti priporočam da ga prebereš … zelo lep ep je to …eden od najlepših:)
    meni osebno se mi zdi nonses da bi povzemala nekaj brezveze na slepo … če ne čutim občutim in ne diham z tem…in kar naj bi bilo vodilo duše…samo zato ker je to v večini ali pa ker drugi tako rečejo… ali pa zato ker nekateri ne vedo kaj iščejo se izgubljajo v nekih občutjih…zakaj bi iskala svoje notranje zadovoljtvo duše v taki religiji…nonses… saj ta sila ki ji imenujejo bog/stvarnik je samo ena … pa naj jo imenujejo čing.. čang ;) :) pa bla bla bla :) ;) :) pa okrog njega vzganjajo cirkuse…

    zame je (bog/stvarnik/) večno sedanja samozadostna, samohranitvena in samodelujoča vseobzežna vesoljna samobitnost…Sila… to pomeni da se ta sila… nahaja… v flori , fauni in človeku…bog je sila, duh in vsa materija in vse življenje vedno in povsod.bog/sila je vse kar vidimo…in vse kar občutimo… kar nas obdaja…saj smo tudi mi delni izraz njega (sebstvo)… bog/sila je rojevanje življenje in smrt. In bog/sila zame ni tisto kar zapisujejo v zgodbicah svete knjige verstev…je vse kaj več …vsa lepota ki nas obkroža…samo začutiti moramo ta dih božanskosti ki nas obdaja v vseh oblikah.
    meni je najbližja ta sila kadar sem z njo v naravi takrat je moje srce z njo v Enosti :)
    to je moje videnje boga/sile! :) :) :)
    vsak pa ima svoje videnje eni tako … drugi tako :) ;)

    Prav vsak izmed nas …
    je kot svetlikajoča zvezda,
    na nebu …
    en večen odraz ,
    zavesti…
    roža življenja…
    valovanje valov morja,
    vesoljna duša,
    čudovit zvok…
    nežne ubranosti,
    v zavedanju…
    svoje enkratnosti …
    z * Enostjo*…
    v nihljaju večnosti.

    by sub*rosa :)

    pa-pa :)

  200. 200
    bin
    5.09.2012 ob 23:28

    Zelo lepo napisano sub*rosa. :)

    Precej od navedenega – priporočenega “gradiva” sem prebral, nekaj bolj, nekaj manj zbrano in pozorno, tako da se pretirano ne bi hvalil s poznavanjem.
    Trdim pa, s precejšnjo mero gotovosti, da iz Ved niso črpale vse religije (in civilizacije) sveta. Stare ameriške civilizacije, avstralski domorodci, pa še mnogo manj znanih kultur je bilo osnovanih vzporedno, na drugačnih temeljih.

    Še o “Stvarniku”. Sama beseda nam pove o njegovi vlogi v “našem svetu”. Vsaj večina v njej vidi (u)stvarjenje, ne zajemanje – vseobseganje, “stvari”.
    Kaj vidiš ti?

    Zame je tako:
    »Stvarnik« drži, dokler
    obstaja črta,
    kjer vse pričenja in se
    vse konča,
    za črto pa vprašanje
    vrta, vrta,
    le kdo je neki ustvaril …
    Stvarnika?

    Torej!
    Vsekakor sva si po dojemanju naše – posameznikove vloge v življenju dokaj blizu. :) O vplivih take drže na naše soustvarjanje družbe pa bova še kakšno rekla.
    Prav?

  201. 201
    sub*rosa
    6.09.2012 ob 20:12

    pod sub*rosa ;)

    se strinjam s teboj da najbrž niso vse kulture ravno črpale iz vedskega znanja :) … bom vesela če boš mi kdaj kaj o tem še napisal in razložil …prisluhnem z veseljem in vedoželjnostjo :) ;) :) … čak nekaj sem slišala o Hopijih … a ti veš kaj več o tej civilizaciji… hmmm…

    glede Stvarnika pa… hmmm bin nekak se mi zdi da niti ta beseda ne ustreza najbolj tej Sili… res je da ustvarja… in to v ciličnem času… torej času ki bi lahko rekla da je kot krožnica… znova in znova… :)
    in ko sva že pri vprašanju kdo pa je njega Ustvaril :) he he he bin dobro vprašanje… ampak je pa videnje takšnole… kdo je bil prej kura ali jajce ??? :) ))
    no kaj bova rekla … jah odgovor je logičen… kura je jace… jajce je kura :) ;) ni kure brez jajca in jaca brez kure :) … če razumeš jajce kot akumulirano vrednost kure … in kuro kot realizirano vrednost jaca… je oboje eno in isto :)
    življenje je večno in sedaj… iz življenja! :)
    življenje se večno in sedaj rojeva in umira mineva… seli se po univerzumu :) … pa pri tem se lahko še marsikaj vprašamo naprej in naprej ;) :)
    jap bin :) še bova kakšno rekla pod tole najino roužo he he he pa fajn je ;)

    Lp ;)

  202. 202
    bin
    6.09.2012 ob 23:10

    Juhu! ;)
    O “kurajajcu” se torej tudi precej strinjava. Potemtakem ni tako pomembno iskanje “stvarnika”, raje vse svoje sile posvetimo “vzdrževanju” stvarstva.

    Tista /… krožnica, znova in znova …/ me nekoliko moti.
    Nekoč sem na to temo zapisal:

    Kdo zmore prehiteti čas?
    Zastati v njem, ko pride čas?
    Minljivost je le plod utvar,
    nevednih žrtev krut oltar.
    Neskončnost je spiralni lij
    v njega središču sončni sij
    požira kar prinaša čas
    in vrača znova nas … v nas.

    Spirale nov ovoj gradimo!
    Z vso svojo bitjo ga gradimo,
    na temeljih spoznanj davnine
    imel bo svoje korenine
    in sam bo temelj novih znanj
    naš rod jih mora vtkati vanj!
    Zato z vso vnemo ga gradimo
    v pomlad, poletje, jesen, zimo!

    Zgolj kroženje na isti višini in z istim radijem ne nosi nekega “presežnega” smisla. Vsaj truditi bi se morali, da naslednji krog pridobi – napreduje (za manj od debeline črte) na višini in/ali premeru. Tako bi izrisali življenjski “lij”.

    Bo treba malo zaliti to roužo, da nama od pregrevanja ne usahne. ;)

  203. 203
    sub*rosa
    7.09.2012 ob 23:36

    pod sub*rosa :)

    vesela sem da imava zelo podobne poglede na določene stvari juhej juhej…:) ;) :)
    uuuu si pa napisal zelo krasno pesem o času , všeč sub*rosi zelo všeč :)
    všeč tudi tvoje misli o času aha fajn se da razumet miselnost :)
    pa dajva še nekaj filozofskih misli o času ki obstaja in kako ga razumevajo/mo … predem zaorejm v svoje hrčkovo smrčanje v noč he he he ;)

    hmmm…nekak bi svet lahko razumeli na makro kakor tudi individualenem nivoju … torej… kot večno sedaj zaprt krožni sistem… kjer se vse dogaja znotraj sistema… sistem pa večno sedaj ohranja konstantno vrednost … zato je sistem večno sedaj samoohranitven… in samodelujoč tako na makro kot na individualnem nivoju… nekoč je tisti slavni moder mož Aristotel dejal …tisto ki podeljuje gibanje (kinesis)… je negibljivo (akineton)… torej osrednja negibna ničelna točka okoli katere se odvija gibanje… predpostavljam da veš da so stari grki delili čas na (kairos) -božji sveti čas…ki omogoča uresničitev mitov … legend in pa na kronos … kronološko merjen linearni čas…to dojemanje časa se da s strani metafizike pojasniti pa tudi razumeti… nakar budisti trdijo da je čas samo iluzija…če pa tukaj narediva eno fino vsporednico med objektivnim (kavzalnim ) brez vzročnim časom… in subjektivnim časom … je naš subjektivni čas lahko kamot razumljen kot iluzija…hmmm… saj veš da se da tudi Newtonovo dojemanje absolutnega časa … kjer je masa merilo gibanja …Vema dobro da je krščansko dojemanje časa povzeto po grškem kronosu in je linearo dojemanje časa od tako imenovanega stvarjenja sveta naprej…imava še Einstenovo trditev … ki naj bi poizskusi z mioni pokazala na obstoj štiri razsežnostnega časa…ne pa tri razsežnostnega prostora
    … ki se giblje po časovni osi … kjer upoštevana je odvisnost od hitrosti in smeri gibanja opazovalca..torej lahko mirno rečeva da Einstein ni opisal nič drugega kot subjektivni čas , ker se je postavil v vlogo opazovalca v kateri ne more iztopiti iz objektivnega časa prostora…sedaj… ker je sam ujet v točko in je gravitacijsko vezan nanjo…torej Einstein je ziher opisoval subjektivni čas … ne pa objektivnega ki se vedno izraža v ničelni točki sedaj.
    torej bova rekla bin … da je aristotel pred einsteiom …čas razumel na objektivni ravni v koliko je metafizično to še zmogel.

    ooo hudirja bin sem zafilozofirala he he he ;) :) eh upam da boš lahko kaj pametnega ven razbral ;) :)

    še kakšno rečeva …pa fajn zalij najin grm rouže jaz že zalivam he he he ker goriva od filozofije in modrovanja he he he ;) :)

    pa-pa naj bo prijetno ;)

  204. 204
    bin
    9.09.2012 ob 22:33

    Bilo je prelepo … :(
    ;) :) :)
    Komaj se je ujelo nekaj korakov v ples Enosti ljubezni, že se dvoji čas.
    Mar ni tudi čas samo delček vsega, čemur pravimo življenje? Je brez življenja – ljubezni čas sploh mogoč, je smiseln?

    Ne maram polovičarstva. Vedno so ob njem vsi razočarani. “Meta” ob fiziki zagotovo ni dišavnica, pa tudi tarča ne. Le polovičarstvo – nedokončanost – nedodelanost nakazuje.

    Trenutno sem v časovni stiski, (spet ta frdamani čas) zato bom nekoč kasneje kaj več o temi “spesnil”.

    Show must go on! :D

  205. 205
    bin
    20.09.2012 ob 23:39

    XLIII

    Delovna sila.
    Konj ali traktor?

  206. 206
    sub*rosa
    21.09.2012 ob 22:15

    pod sub*rosa :D

    Delo vliva olje …
    v svetilko življenja,
    a dandanes to olje ,
    marsikomu bolj slabo …
    s težavo gori…
    Jah le kje so tisti…
    … časi …
    ko ni bilo teženj …
    in napetosti…
    vsakdana po nemoralni ,
    težki konjski moči ljudi.
    *
    In konj včasih spoštovan
    je bil …
    dokler ga moderen traktor
    ni nadomestil…
    ki pa nafto nameso ovsa žre…
    in vse sodobne priključke
    vleče tamle…
    *
    Pa tudi tudi dobri stari konj
    odvadil se je delovnih navad
    zdaj ga vsak že jaha…
    “športno” iz navad.
    *
    konj ali traktor…?
    hmm…je zdaj vprašanje…
    morda pa spet doživimo čas…
    ko zaradi krize
    na polju bo konj oral…
    in ne traktor predrag.
    čeprav je konjiček tudi
    draga nege potrebna žival …
    ki vsak si je ne more privoščiti.
    *
    torej kaj bo delovni človek
    jemal ???
    traktor ali konj !?
    ali pa bo z motiko in ralom na roko
    na svojo polje se sam podal :D

    jah bin tole pa ven ratalo iz tvojega prispevka ;)

    pa-pa (((;

  207. 207
    bin
    23.09.2012 ob 23:45

    XLIIIa

    Nekdaj je kmet – gospodar imel po zdravi kmečki pameti pri jaslih poleg molznic še nekaj konj. Napregel jih je, kadar je bilo treba »potegniti« plug, voz, sani, koleselj, …
    Prišla je pozna jesen, seno je bilo na svislih, krompir v kleti, njive za ozimnino preorane, Fuksa in Pram bosta do pomladi zgolj žrla krmo (ki sta jo sama privlekla domov) in zasedala prostor v hlevu, Vranca pa bo morda napregel v sani, o Božiču za k maši. Kaj je tedaj ukrenil modri kmet?
    Peljal odvečna konja na semenj prodat? Nobene cene niso imeli konji pozno jeseni.
    Ju je morda zapodil na poljane, pa naj se znajdeta kakor vesta in znata? Le kako ju bo našel spomladi, ko bo treba orati za jarino?
    Tudi v srenjski hlev ju ni mogel dati, ne da bi zanju odštel »glavarino«.
    Pram in Fuksa sta večinoma preživela ob senu in slami (med letom sta bila deležna tudi ovsa) na varnem v domačem hlevu.
    Potem je prišla doba traktorjev. Mladi gospodar, ki je prevzel kmetijo, je hitro popadel. Traktor ne je in ne pije, kadar ga ne potrebuješ. Tudi registrirati ga ni treba ravno za vsako drobno opravilo. Tako so konji izginili iz hleva.
    Prav je tako! Napredek je gonilo življenja.
    Počasi pa je mladi gospodar svoj odnos do vlečne sile pričel prenašati tudi na delovno silo – hlapce. Le zakaj mora sredi zime hraniti tri ali štiri krepke dedce, če pa eden zadostuje za vsa opravila v hlevu in hiši. To, česar se je stari zavedal iz izkušenj s konji, mlademu ni več prišlo na misel. Hlapci so bili vse bolj le breme, kolikor jih je še obdržal čez zimo, jih je zaradi: »Kaj bodo pa ljudje rekli«? Globoko v sebi pa jih je čutil kot breme. Kar nekako usmiljenega, dobrodelnega se je počutil, če jih pozno jeseni ni odslovil brez vsakršne odpravnine. Zgolj dogovorjeno plačilo za mesece, ko so mu »garali kot črna živina«.

  208. 208
    sub*rosa
    25.09.2012 ob 11:54

    pod*sub rosa :)

    resnica je …kar si napisal…:)
    in…
    Napredek je gonilo življenja…pa vendar dandanes napredki več ne gledajo na ceno/vrednost …včasih niti ne na človeka/življenje… so nujno zlo… ki pa prinesejo marsikaj dobrega … pa obenem tudi marsikaj slabega.

    pa-pa :)
    naj bo lep dan :)

  209. 209
    bin
    30.09.2012 ob 22:31

    XLIIIb

    Moram zapisati!

    Kmalu bodo »modre glave« odločale o širini prepada med enakopravnimi in enakopravnejšimi. Med tistimi, ki naj bi delo jemali in tistimi, ki naj bi jim ga dajali. Pri tem večina pojem »delo« zamenjuje s »služenjem«. Delo˝jemalci˝ naj bi opravljali tisto, kar delo˝dajalci˝ hočejo – potrebujejo. Prvi naj bi torej služili drugim.
    Stara stvar!
    Zdaj pa k novostim. Delodajalci zahtevajo prožnejši trg dela. Delojemalec je zgolj sredstvo, blago, ki ga »nabaviš« po dinamiki svojega interesa. Vsakršne zaloge so samo breme.
    Zadeva je nekako funkcionirala, dokler je za dobavo in zaloge skrbela država preko svojih institucij. Delavec, čigar delo ni bilo več potrebno, je živel na plečih družbe dokler se zanj ni našlo druge zaposlitve.
    Delavec je (bil) človek.
    Danes je delavec le eden od elementov v ekonomskem izračunu.
    Že prvič, ko sem slišal izraz »služba za upravljanje s človeškimi viri«, me je zabolelo v dno srca. Samo še vir, sredstvo za pridobivanje dobička je »kapitalistom« delavec – človek. (Pravzaprav pa to logiko »furajo« predvsem menedžerji, ki so tudi sami zgolj delojemalci.) Malo je med njimi takih, ki bi bili (pošteno zasluženo) lastniki firme ki jo vodijo.

    Zdaj pa …
    Iz komentarjev (MMC) na predhodna zapisa sklepam, da večina bralcev sprejema trenutno uveljavljene odnose med ljudmi. Da so gospodarji, ki imajo v lasti neobvladljive količine naravnih dobrin in da so hlapci, katerih edina pravica je, vsakokrat sproti prositi gospodarje za usmiljenje. Prositi, da jim smejo služiti.

    Naj bo tako, če večina to sprejema. Pa vendar …
    Gospodar (lastnik) traktorja, ki ga več ne potrebuje, ne sme pustiti kar tam kjer ga je izpregel. Še manj konja. Celo psa, najbednejšega cucka ne sme prepustiti cesti in samemu sebi, kadar mu ni več všeč. Zakoni mu to prepovedujejo, okoljski in tisti ki skrbijo za zaščito življenja. Vedno strožji so, vedno več stroškov ima gospodar z odvečnimi sredstvi.
    Samo delavca – hlapca sme brcniti na cesto kadar koli. Kot tehnološki višek. Nikakršnih zavetišč ali deponij, kjer bodo poskrbeli za »odslužena sredstva« mu ni treba plačevati.

    Pravice strojev in živine so zaščitene mnogo bolje od pravic delavca.

  210. 210
    bin
    30.09.2012 ob 23:22

    @#208 sub*rosa

    Resničen napredek je samo tisto, kar se dolgoročno izkaže kot prispevek k nadaljevanju življenja. :)
    “Lastnina” in posledično “cena” nimata z življenjem nobenega neposrednega odnosa. Zgolj človekova “imaginacija” sta. :roll:

  211. 211
    sub*rosa
    1.10.2012 ob 18:39

    ku ~ ku pod sub*rosa :)

    vau lepo si tole napisal bin… ne bom ničesar oporekala ker nimam kaj :) …res je kar si zapisal :)
    zato pa rade volje pridem sedet pod roužo k modrosti …ki me uči … in podučuje…in jaz rada prisluhnem …jah kako paše vsak toliko časa tukaj mirno sedeti in ne videti pocukranosti ob kateri mi gredo včasih že pošteno lasje po konci… jah bin lepo je tukaj pašeeeeeeeeeeeeee :D

    me navdajajo sedaj še te misli…hmmm…vsi se sprašujemo in hkrati opažamo da je našem življenju… včasih marsikaj narobe… napačno interpretirano , razumljeno,in realizirano… tako na globalni kot na lokalni ravni… in vsak ki ima vsaj malo lastnih možganov in samozavedanja… lahko sprejme logičen zaključek … no ja seveda če je vsaj malo samokritičen da je naš celosten življenski sistem v bistvu na veliko zmeden kaotičen pa tudi destruktiven do nas samih in do osdalega življenja… in na koncu tudi do same zemlje… ki gosti ta naš sedanji dramatičen cirkus življenja. se vprašamo še ali obstaja vsaj kakšna rešitev za to?… hmmm morda …samo mi sami v sebi moramo spoznati in se pustiti podučiti o naših nenamernih in namernih dejanjih ki pa imajo vzrok v naši vse večji ogorčenosti nad življenjem ki ga zdaj živimo jah… kaj pa vem… najbrž je nekak v tej smeri…:)

    pa-pa bin ;)
    še pridem juhej juhej :)

  212. 212
    bin
    2.10.2012 ob 00:08

    Kar posedi sub*rosa, a pazi:
    Veliko je lažnih prerokov … ;)

    Misli, ki te navdajajo, …
    Hm, kaj je tu vzrok, kaj posledica?
    Zaradi nepoučenosti, nerazumevanja o vzrokih dejanj smo ogorčeni, zaradi ogorčenosti “dejanjimo” namerno ali nenamerno, drugim in včasih tudi sebi, nerazumljivo.
    Kurajajc.
    “Beseda je meso postala”, tudi učenje brez telesnih aktivnosti je dejanjenje. Razumljeno, nerazumljeno, namerno, …

    Sobivanje v Življenju je nenehen nesporazum. V njem ni ne krivca, ne dolžnika. Tudi ni žrtve ali upnika. Ni sodnika!
    Vse je eno samo učenje. :)

  213. 213
    bin
    2.10.2012 ob 21:49

    XLIIIc

    Ostanimo z mislimi za kratek čas v »matrici«.
    Človek – delavec je del ekonomske računice lastnika – kapitalista.

    Imetnik kapitala se odloči poleg obstoječega »zagnati nov obrat«. V ta namen mora zgraditi ali kupiti proizvodne prostore, nabaviti delovna sredstva – stroje, nabaviti reprodukcijski material, …, kar vse ima svojo ceno. Tako sama nabava, kot sprotno vzdrževanje in skladiščenje. Samo delavcev ne kupi, temveč jih preprosto »pobere na cesti«. Edini strošek, ki ga ima z njimi, je sprotno vzdrževanje – mezda.
    Pa imajo ti delavci prav tako kot zgradbe in stroji svojega »proizvajalca«, torej lastnika, in svojo ceno. Zakaj mu nihče ne izstavi računa zanje?
    Podjetnik, ki bi delavce za svoj projekt moral kupiti, bi se v primeru krčenja obsega poslovanja čisto drugače zamislil nad vprašanjem: »kam z njimi«? Plačal jih je, če jih preprosto vrne »proizvajalcu« ali proda kot »odpadno robo«, jih bo moral za bodoče projekte ponovno kupiti. Morda bo ocenil, da je gospodarneje plačati minimalno sprotno vzdrževanje zanje, če je vzrok nekurantnosti samo začasen. Poleg tega pa bi se ob »nabavi« morda odločil za rabljeno robo, starejše modele, če je posel bolj dvomljivega trajanja. Saj je njihova nabavna cena veliko nižja, tako da pokrije riziko morebitnega izpada ali povečanih stroškov z vzdrževanjem. (Pri strojih je ta logika še kako živa.)
    Torej!
    Dokler smo vpeti v matrico, bi morali vztrajati na enakopravnosti vseh elementov ekonomske računice.

  214. 214
    bin
    7.10.2012 ob 23:27

    XIIIč

    Meglena karikatura v prejšnjem zapisu je morda odvrnila katerega od oponentov, tokrat se bom verjetno oddaljil od (morebitnih) privržencev.

    Kam?

    Tale naša »ekspedicija« je sicer bolj podobna spustu, a bom vseeno uporabil sliko vzpona (na goro). Gora je, vsaj v mojem svetu, velik izziv. Na njej preizkusiš svoje sile, z nje se ti odpre pogled na mnoge druge svetove, o katerih sicer ne bi nič vedel. Vzpon na goro je torej v osnovi dobra in potrebna zadeva.
    Tako so se pred mnogimi leti naši predniki odpravili na goro z imenom Lastništvo, v pogorju Enoboštva. Vodilni možje so s seboj popeljali celotne družine, plemena, vse ljudstvo. Čudovit je bil pogled nanjo, v zgodnjem jutru, rožnato obsijana belina je kar žarela klic k sebi.
    In so šli. Iz dolin, kjer je vsak imel svoje zatočišče, vodo v bližnjem potoku in hrano na drevesih in zemlji. Poti so vodile vsevprek, nikakršnjih prepadov ali navpičnih sten ni bilo tam. Prebili so se preko prvih gričev, najstarejši in slabotni so lovili dah, vprašali so se o smislu, a klub temu nadaljevali pot. Morda pa bodo le v kakšno korist mladim, novim rodovom, čeprav sami ne bodo dosegli vrha?
    Včasih se je podoba gore skrila množici, pot pa je bila kamnita in strma, samo vodilni, ljudje z vizijo gore v sebi so jih gnali naprej. Po potrebi tudi s silo. Še vedno so ljudje ob poti našli vodo in hrano, tudi za zavetje ni bilo velikih skrbi. Noči so bile v nižinah tople, malce so se stisnili drug k drugemu, pa je šlo.
    Grobovi so ostajali za karavano, grobovi ljudstva in voditeljev. Čez nekaj časa nihče od »pohodnikov« ni več vedel od kod so odšli, samo sliko Gore so nosili s seboj. Kot relikvijo. Cilj. Pot je postala smisel. Sčasoma so se dvignili nad obrobno hribovje, pobočja in grebeni Gore so bili pod njihovimi nogami. Vse manj rastja in živadi je bilo ob poti, kar se je našlo so si prilastili vodilni. Prvi so bili tam. Zaloge iz bisag so podredili potrebam skupnosti, z vsem, kar so imeli, pobrali, ujeli, …, je upravljalo »vodstvo«. Ljudje na čelu morajo biti močni, zato jim pripada vse kar si poželijo. S preostankom pa se skuša zadostiti potrebam ljudstva.
    Visoko proti vrhu Gore se je že prebila karavana, steza je ozka in strma, na eni strani navpična stena navzgor, na drugi globok prepad … Mnogi, tudi v samem ožjem vodstvu se zavedajo, da je na vrhu Gore prostor samo za enega, vsi drugi ne bodo dosegli cilja. Ljudstvo je nezadovoljno s potjo in voditelji, a kaj naj stori?
    Revolucija?
    Naj se brezglavo zaletavajo v steno, naj skačejo v prepade in s seboj povlečejo še množice somišljenikov, da bi nekako izstopili iz tistega, v čemer ne vidijo smisla? Za pot nazaj v dolino, tja, kjer bo znova vsakemu na dosegu roke voda, hrana, zavetje, je potrebna trdna odločitev. »Gora ni več naš cilj. Pot, po kateri nas vodijo, ni prava!«

    Šele tedaj, ko bo »kritična masa« ljudstva prepričana v zmotnost poti, se lahko pričnejo barantanja o delitvi zalog. Naj tisti, ki želijo naprej na Goro, veselo nadaljujejo, s svojimi bisagami in s svojimi privrženci, ostalim pa naj izročijo njihov sorazmerni delež in jih pustijo nazaj. Tretje poti s tega mesta ni.

    Bojim se, da je med »ljudstvom« silno malo takih, ki si zmorejo predstavljati Dolino. Preveč generacij se je izmenjalo od Izhoda. Vera, nujno potrebna za dosego kritične mase v zavesti, pa nujno potrebuje predstavo – vizijo.

    Kje ste, preroki???

    Kljub popolnjenosti vrstic ste na blogu sanjača – »pesnika«. :roll:

  215. 215
    Turdus
    8.10.2012 ob 11:37

    Tebe vidim (kot) enega redkih prerokov . . .
    Nekako se te bo že “hinrihtalo” in te
    potem posthumno slavilo . . .
    To je bila usoda judovskih prerokov –
    tudi mi smo izvoljeno ljudstvo, ne gine ti
    ova(kva) sud-bina! Drugače, bolj daleč naprej
    gledajoči ste moteči, naporni –
    nas zanima samo hic & nunc –
    u-se, na-se i pod-a-se!
    Ko boš iz-biral, na-biral komite,
    konzilij norcev za “gorsko reševalno” – pokliči.
    Kakšno suho staro bitje ali vsaj ne preveč
    korpulentno sem zmožen kar dolgo nositi.
    Hoje sposobne včasih spod-buditi . . .

  216. 216
    sub*rosa
    8.10.2012 ob 23:20

    pod sub*rosa bin ;)

    lahko povem kaj mislim o prerokih … hush hush bin ne ježit svojega kožuščka :)
    samo misli bom podala…OK :)

    veš tudi še največji vesoljni preroški genij je samo človek…bistvo je v temu … in … po tem spoznaš vesoljno rasvetljenega človeka… da on pozna vesoljno samozakoitost njenega neodvisnega samodelovanja na človeka … veš ko kao nek razsvetljenec prerok pripisuje svoje vedenje sam sebi… ne pa vesolji (božji) večno sedanji samozakoitosti… kajti on misli da je izbraec … ne ve pa da bi on bil resnično lahko rasvetljen … vendar to ni njegova zasluga… ker je vesoljno rasvetlenje ciklični vesoljni samopojav neodvisen od njega samega… saj se spočel tudi ni sam …razumeš…
    mi vsi ki danes živimo smo lahko neizmerno hvaležni našim umrlim prednikom … da smo danes živi… ko je naš genom prehodil v naši življenski samoreprodukciji takšno 17000 letno pot…da je sedaj končno sposoben v sebi preko EM frekvenc … neodvisno od nas aktivirati v nas brezčasno gensko spominsko kodo (dušo) da nam ta preko zavesti in uma govori o vesoljni brezčasnosti… ki živi v vseh nas …in nas bo ponovno naredila vesoljno samospoznane in rasvetljene… torej resnično se moramo zahvaliti vsem tistim ki so živeli nas rodili in umrli za nas pred nami.

    in tista enaćba bin je velikega pomena…
    če njene elemente majčkeno obrneš… kaj vidiš … potrudi se v tem videnju bin … prosim kaj vidiš…
    so ti kaj znane si že videl tole zagotovo si… samo spomni se kje… velikokrat vidiš to :)

    ~ IN RI AO ~

    bo šlo ??? :)

    pa-pa
    mirno nočko
    lep dan
    :)

  217. 217
    bin
    9.10.2012 ob 21:45

    Nisi mož besede Turdus. ;)
    Kot moža dejanj sem te prepoznal, “fuštenosca”. :roll:
    (O “konziliju” predvidoma v prihodnji epizodi Modric.)

  218. 218
    bin
    9.10.2012 ob 21:54

    sub*rosa

    Kako si razlagaš pomen besede “razsvetljenec”, (tudi “rasvetljen…” si zapisala)?

    Dobro razmisli preden odgovoriš. ;)

  219. 219
    sub*rosa
    9.10.2012 ob 22:35

    pod sub*rosa …

    em em mislim pa mislim pa še premišljujem em :shock:

    jaaaa aha mislim da… eee ne ne ni to…:twisted:… aha em še mislim em jah no bi lahko bilo em :shock:
    nak tud to ni… aja že vem bin wohooooooooooooooooo :cool:
    rasvetljenec je tisti ki nosi ponoči lučko na glavi in si sveti ko sije polna luna… in je noč svetla in z zvezdicami posuto nebo juhuhuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu :D

    la la laa laaa sveti sveti zvezdica
    v noči razvestljencu tra la la he he he ;)

    naj bo lepa luškana noč
    a jaz grem smrčkat prav lepo

    pa-pa
    lahko noč
    dobro jutro
    lep dan
    lep večer ;)
    :cool:

    še pridem kaj preroškega podati juhej juhej … morda tudi o razsvetljencu he he he :D

  220. 220
    bin
    12.10.2012 ob 00:08

    Kar čakam sub*rosa. ;)

  221. 221
    bin
    13.10.2012 ob 23:01

    XLIV

    Sporrazumno

    Družinski konzilij načrtuje počitnice. Ona bi šla na morje, on v hribe. Otroci še nimajo glasovalnih pravic, se pa učijo tehnike pogajanja.
    Na koncu starša vsak malo popustita in gredo na morje.
    ****
    Je res nujno, da kompromis kompromitira udeležence?

  222. 222
    bin
    15.10.2012 ob 20:29

    XLIVa

    Poglejmo skozi kukalo v sosednje stanovanje. Tudi tam je zasedal konzilij, v podobni zasedbi in z enakimi izhodišči. Le da tam nista “vsak malo popustila”, temveč je vsak pogajalec vztrajal na nedotakljivosti svoje polovice pravic. Posledično je družina preživela počitnice doma. (Vsak odmik od doma bi vodil gor ali dol, torej v škodo “kompromisa”. )
    Pa povprašajmo otroke, kateri od pogajalcev se je najmanj kompromitiral?

    Veliko se bodo pogajali naši izvoljeni ali odrejeni predstavniki, politiki, sindikalisti, gospodarstveniki, …, mi pa bomo v vlogi otrok, brez glasovalnih pravic.
    Si res želimo uveljavitev svojega deleža pravice, ne glede na posledice?

  223. 223
    ana kos
    15.10.2012 ob 22:34

    Ustavila sem se kar tukaj:
    Ženska pričakuje od svojega moškega trdnost in globino, zahteva pa nežno božanje po dlaki. :-) )
    Poznaš, kaj!
    Ampak … res je!
    (No, namesto “zahteva” bi bila lahko kakšna blažja beseda … :-) )))

  224. 224
    bin
    16.10.2012 ob 23:29

    Ana
    “Tvoja želja – moj ukaz” je globoki moto (pravega) moškega ob pravi ženski.
    “Zahteva” je torej blažja beseda. ;)

  225. 225
    bin
    16.11.2012 ob 20:53

    XLIVI

    Kaj bi ukrenil kmet?
    Kaj neki bi ukrenil, s svojo zdravo kmečko pametjo, če bi mu dali možnost izbire:
    Ali naj tvojo kmetijo prizadene katastrofalna suša ali prav tako katastrofalne poplave?
    Tretje možnosti (brez katastrofe) ni!

  226. 226
    bin
    24.11.2012 ob 22:54

    XLIVII

    P*R.A.Z.N.I*K.K.K.

    Zakaj mora Bog vsako leto umreti
    na polnolunje pomladnega upa?
    Ko vse, kar je spalo, pričenja brsteti,
    z nežnimi listki, brez trnja, brez strupa.

    Za kaj se rojeva v začetke propada,
    v turobne večere najdaljših noči?
    Kot šminka na ustnah, bleščeča pomada …?
    Prikrita razpoka nič manj ne boli.

    Zakaj se, kot človek, rodi in umira,
    ponižan v jasli, povišan na križ?
    Zakaj je krščanstvo Teater, ne Vera …?
    V predstavi ljubezni ponižno trpiš.

    Za kaj so umirali prvi učenci
    v pepelu ljubezni do malih ljudi?
    Zakaj se nasledniki kitijo z venci?
    Ga iščejo v slavi, …, prav tam, kjer ga ni!

    Zakaj so se krila veselja zlomila?
    Veselje umika se v mržnjo in strah.
    IMETI in BITI ni del Oznanila.
    Smrt ni še umrla, in EGO je prah!

  227. 227
    bin
    18.12.2012 ob 23:03

    XLIVIII

    Predlagam “državi”:
    Najprej prodajte vojsko.

  228. 228
    Turdus
    19.12.2012 ob 10:57

    Pacifiste na fronto!
    Pesnike pa že ponucamo za propagando.
    Tale s 24-ega listopada je prav uporabna –
    ne ravno za juriš, a se vidi talent
    za tudi kaj bolj pragmatičnega!
    Auf biks!

  229. 229
    Lea199
    19.12.2012 ob 11:37

    Pozdrav,

    in predvsem povezava na meil :)

    bodi lepo,

    radovedna Lea ;)

  230. 230
    bin
    19.12.2012 ob 23:05

    So čudne reči Turdus.
    Eni bi se, drugi bi ga, tretji bi pa kar (pohlevno) biksali. ;)

    Lea, firbec je ženski atribut. :D

  231. 231
    bin
    28.12.2012 ob 21:26

    XLVIII

    Temelji fašizma.
    ~
    Moramo si najti zaveznike.
    Skupaj bomo močnejši.
    Posamezno steblo se z lahkoto zlomi, butara ali snop nikoli.
    ~
    Blato
    ~
    Butare in snopi so odrezana (mrtva) stebla.
    Z(a)vezani z namenom, da bodo pokončani.
    Butare v peči, snopi pod parklji govedi.

  232. 232
    bin
    11.02.2013 ob 23:07

    XLIX

    Poritiki

    Po krajcar je slava,
    prijaznost po groš,
    časti in ljubezni
    si kupil ne boš.

  233. 233
    bin
    13.02.2013 ob 22:59

    L

    Pepelnica.
    Začetek štiridesetdnevnega posta, obredno posipanje s pepelom.
    Kaj simbolizira?

  234. 234
    ana kos
    13.02.2013 ob 23:45

    Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš …

    Če vidimo svoje življenje skozi minljivost, morda bolj zares živimo – če nas le ni preveč strah …

  235. 235
    Turdus
    14.02.2013 ob 08:46

    Simbolizira naš začetek in konec – prah, ki mu je bil vdihnjen duh – in povratek v prah, ko se duh vrne k (na)vdihovalcu . . .
    Vmes pa brišemo prah. Kdo pa(/s/počne) še kaj drugega . . .

  236. 236
    bin
    14.02.2013 ob 21:33

    Ne zamerite kristjani.
    Nisem kapitalni sulec v strženu reke, kvečjemu mink (kapelj) v obrežni plitvini.
    Pa kljub temu …

    V svetih spisih posipanje s pepelom (prahom) najpogosteje sovpada s trganjem oblačil in odevanjem v raševino.
    Jezus in njegovi najbližji učenci se niso posipali. Prah poti in pepel cestninarskih bivališč je bil vsakodnevni gost na njihovih glavah. Njihova vsakodnevna oblačila so bila bliže rašu kot brokatu. Vsak večer so morali poskrbeti, da so se očedili.

    Nič ni narobe, če se kristjan priključi tradiciji obrednega posipanja s pepelom. Vsakogar, ki se je kdaj, pa čeprav samo v svojem srcu postavljal med maziljence, bo pepel zamaskiral v ubogega, ponižnega, …
    Vsaj za kratek čas.
    »Hodci po Njegovi poti« se bodo tudi na ta dan umili in očistili oblačila.

  237. 237
    ana kos
    14.02.2013 ob 22:13

    Ravno danes sem govorila prvčkom pri verouku, kako so Judje včasih na zunaj kazali svojo spokornost in post, Jezus pa da je poudaril, da je pomembno, kako je v srcu.

    (In če ni del, potem tudi to, kar je v srcu, ne pomeni veliko …)

  238. 238
    bin
    19.02.2013 ob 23:07

    LI

    Brez Cefizlja ni Butal.

  239. 239
    bin
    5.03.2013 ob 00:09

    LII

    ZKP in banke

    Mnogi tukaj se spoznate na ekonomijo, politiko in državniške posle. ;)
    Naj mi nekdo, kmetu zarukanemu, odgovori na vprašanja.

    Odhajajoča, Janševa, vlada je nameravala ustanoviti državno, slabo banko, na katero bi prenesli vse slabe terjatve (doslej) državnih bank. Tako očiščene pa bi takoj prodali. Tujcem seveda, saj doma ni keša.
    V krogih nove mandatarke se sicer zavzemajo za dokapitalizacijo, prodali pa bi jih potem vseeno. Čeprav pod krinko »iskanja strateškega partnerja«.

    V teh bankah imamo državljani svoje prihranke. Nekje sem prebral oceno 14 miljard €. Za bančne vloge občanov (še vedno) jamči država, torej mi, državljani – varčevalci. Dokler smo, kot država lastniki, deležni (morebitnih) dobičkov, ustvarjenih z bančnim poslovanjem, je logična tudi odgovornost za izgube.
    Kaj se bo zgodilo v primeru, da bo katero od državnih bank kupil tujec? Bodo naši prihranki v njej še vedno pod jamstvom države, dobičke pa bo pokasiral lastnik?

    Kako je sedaj z državnim jamstvom za vloge v »zasebnih« bankah domačih ali tujih lastnikov?

    Nekako bi še požrl prekladanje iz levega v desni žep istih hlač, (kot državljan, solastnik banke, bi ob njenem propadu sam sebi zajamčil denar za izplačilo svoje hranilne vloge), ampak, da bi iz svojega praznega v tuji poln žep filal … :(

  240. 240
    ana kos
    5.03.2013 ob 09:08

    Jaz se nič ne spoznam na vse to, je pa res tudi, da tudi v banki, ne v dobri, ne v slabi, nimam nič …

  241. 241
    bin
    14.03.2013 ob 23:41

    LIII

    Ljudje se delimo na zmagovalce in žrtve.

  242. 242
    bin
    17.03.2013 ob 21:13

    LIII(2)

    Tu in tam se kdo od »zmagovalcev« začuti v vlogi nasilnika,
    še redkeje »žrtev« prepozna pravico v svojem porazu.

  243. 243
    Turdus
    18.03.2013 ob 01:48

    Koliko (ne “nam”, ne “komu od” ampak) meni osebno uspe bolj odmaknjeno, bolj pravično gledanje? Vem/o, da se situacija od ene zgodbe do druge silno spreminja, pa vendar obstaja tudi nek objektivnejši pogled na neko družbeno dogajanje . . .
    Morda pa tega (objektivnega zgodovinopisja) sploh ni, je vse le ena iluzija, morda gre samo za posamezne usode (kjer je bil človek bolj ali manj /u/pravičen v svojem ravnanju) . . .
    V tem primeru nam ostane samo nizanje
    posameznih zgodb ali – molk!

  244. 244
    bin
    18.03.2013 ob 20:39

    Saj, Turdus, na “osebno gledanje” sem naperil pero. Kako povprečen “vsak od nas” zmore videti sebe.

    Po logiki stvari bi moralo vladati nekakšno premo sorazmerje med zmagovalci in poraženci, kot tudi med nasilniki in žrtvami. Ko takole pogledaš okrog sebe, pa vidiš množice zmagovalcev in množice žrtev, poražencev in nasilnikov pa komaj za vzorec.

    “Objektivnejši pogled” je tisto, čemur bi bin mogoče zmogel reči Bog, vendar je tudi ta le skupek (izraženih ali zamolčanih) parcialnih pogledov. Tak Bog bi bil torej odvisen od kraja, časa in oseb, kar pa je nezdružljivo z naravo (edinega) Boga.
    Človek obrača …

  245. 245
    Turdus
    18.03.2013 ob 22:06

    Ta komentar je pa izmed najboljših izdaj Bina,
    kar jih pomni t(u)rdokljunsko dete . . .

  246. 246
    bin
    19.03.2013 ob 23:42

    Nosim naprej. :oops:

  247. 247
    bin
    28.03.2013 ob 23:02

    LIV

    Koliko je vreden pastir, ki pusti svoje ovce pasti?

  248. 248
    bin
    30.03.2013 ob 20:27

    LV

    Smrt je kot plevel.
    Vsem v nadlego, če ne celo v škodo.

    Plevela se najlažje odkrižamo tako, da ga uvrstimo na jedilnik ali med okrasne rastline.

  249. 249
    Turdus
    30.03.2013 ob 22:28

    Zmirej bel žleht ratojaš (za nedomorodce – postajaš)!
    Od pastirja do plevela. Kvalitetna žlehtnoba!

  250. 250
    bin
    31.03.2013 ob 23:10

    PreUdarno izbiraš besede Turdus.
    Tudi modro? :roll:
    Za »žleht« zagotovo poznaš slovenski izraz, a bi bil veliko bolj določen …
    To pa ni ravno tvoj stil.

    Te dni se mnogo govori o premagovanju smrti. Pa ni strah pred njo, ne pred morebiti mučnim umiranjem, temveč pred smrtjo kot izničenjem Jaza, zaradi tega nič manjši.
    Fizična smrt posameznika je dejstvo, ki ga nobeno verovanje ne zanika in ga ne more preklicati. Zmaga življenja je v tem, da mu tudi s svojo smrtjo omogočamo napredek.
    Naša »večnost« je v dediščini, ki jo zapuščamo. Tako snovni kot duhovni.

  251. 251
    Turdus
    1.04.2013 ob 07:58

    No, res ni razsodno v še ne ustaljenih pomenih uporabljati besede – zame pomeni žleht nekaj
    namerno ne škodljivega, pač pa hudomušnega,
    nagajivega, v tem (gornjem) primeru
    prav na ta način ogromno sporočajočega.
    V slovenščino v tem odtenku pomena ni prevedljiv.
    Domišljal si bil, da bom prav razumljen.
    Upam, da ne oskrunil “poljan”. Bom bolj
    preViden, najlažje z več molka . . .
    Vse, kar je preveč, je od H/hudega (v nas).
    Kar je premalo, od “še ne modrosti”.

    Določenost “ni ravno moj stil” –
    razumem prav? Kar je v meni
    zdravja , se brani
    kalnosti!

  252. 252
    bin
    1.04.2013 ob 20:42

    Iz konteksta je bilo moč sklepati, da tvoj prejšnji zapis ni bil slabonameren.
    Ker pa slovar pravi:

    schlecht slab; (böse) zloben;
    (unangenehm) slab, grd, neprijeten (ein
    ~er Geruch neprijeten, grd vonj, eine ~e
    Gewohnheit grda navada),

    je bilo potrebno natančneje določiti.

    Glede »kalnosti« pa, …
    Vsaj tukaj, na blogovju, je očiten tvoj trud:
    Z malo besedami veliko povedati.
    Neizbežna posledica je nedoločenost,
    možnost različnih razumevanj.
    Svoboda odločitve in odgovornost sta na strani pisca.
    :)

  253. 253
    ana kos
    3.04.2013 ob 14:09

    Nekaj, kar je mogoče pravilno razumeti: lep pozdrav! :-)

  254. 254
    bin
    3.04.2013 ob 23:26

    “Pravilen” pozdrav nazaj Ana. :)

  255. 255
    bin
    26.04.2013 ob 23:20

    LVI

    Mnogi se ne boste strinjali, toda z uvedbo UTD (univerzalni temeljni dohodek) bi lastništvu posameznih izbrancev nad naravnimi (skupnimi) dobrinami dali še poslednji adut, legitimnost.

  256. 256
    bin
    27.05.2013 ob 23:04

    LVII

    Recimo “gospod”
    in ustvarili smo slugo.

  257. 257
    Turdus
    28.05.2013 ob 09:18

    kdor ima “gospoda” kje nižje kot v nebesih
    pristaja na hierarhijo, kje sveto ni v
    špici, vrhu piramide (po bolj ljudski etimologiji je pyr-amid nekaj, kar ima ogenj v sredi, bom preveril) . . .

  258. 258
    bin
    28.05.2013 ob 23:18

    Res je Turdus.
    Ljudje, ki verujejo v Boga kot osebo, ki zavestno bdi nad njihovim početjem, imajo svojega Gospoda.
    Vso pravico imajo do njega.
    Z gospodi in gospemi pa se večinoma obkladajo tisti, ki se nikakor ne vidijo v vlogi sluge.

    Pradavni filozofi so se dopustili imenovati mojster ali učitelj (rabi), saj so vedeli, da je sluga v sramoto gospodu in človeštvu.

  259. 259
    ana kos
    28.05.2013 ob 23:25

    Meni se zdi največji gospod tisti, ki je pozoren do drugih … ki zna “služiti” drugim.

  260. 260
    bin
    29.05.2013 ob 00:01

    Tako smo “prekvašeni” z imenitnostjo gospodov Ana, da nam bistroumni nesmisel “gospod ki služi” zveni razumno.
    Da pa je pozornost do drugih, pripravljenost ugoditi njihovim potrebam, časti vredna, o tem ni nobenega dvoma. :)

  261. 261
    ana kos
    29.05.2013 ob 00:16

    Ja, to je tisto, kar mi veliko da misliti – to rada otrokom razlagam: ko so prišli v dvorano zadnje večerje, so Jezusovi učenci čakali, da jim služabnik umije noge. In noge je umival tazadnji od služabnikov – če je bilo služabnikov več.
    No, in v dvorani, kjer je bila kasneje zadnja večerja, ni bilo nobenega služabnika … in potem se tazadnji služabnik najde – Jezus sam umije noge svojim učencem …

    To je to!
    V ljubezni služiti drugim.

    Vse dobro tudi tebi!

  262. 262
    bin
    29.05.2013 ob 13:57

    Moram te popraviti Ana.
    Jezus ni služil!
    Delal je tisto, kar je dojemal kot “Prav”.
    Ne drugim po volji, temveč v dobro.

    Kdorkoli se s svojim početjem, pa naj bo še tako plemenito, počuti služabnika, da ga torej k temu sili “dolžnost”, je zgrešil bistvo Jezusovega nauka.
    Veselje, radost da smeš (delati dobro), naj bo pot, ki nas vodi k njemu.

  263. 263
    ana kos
    29.05.2013 ob 15:06

    Beseda “služiti” je lahko zelo blaga in nevtralna, govori le o ljubezni – da narediš nekaj iz ljubezni in v svobodi … Po moje me sploh nisi popravil, mislim, da oba misliva bolj ali manj isto, enako.

  264. 264
    bin
    31.05.2013 ob 00:29

    Kolikor te poznam Ana, imava podobne poglede na odnose med ljudmi. Torej gre le za izbiro besede.

    “Služenje” za moj okus preveč diši po podredju. Nekomu ali nečemu služiš, podrejaš svoje delovanje. Večina pa ima ob tem še občutek (samo)žrtvovanja in iz tega napaja svoj ego.
    No, tu pa zaidemo že daleč od začetnega zapisa.
    Vse lepo …

  265. 265
    ana kos
    31.05.2013 ob 08:23

    Res, Bin, kakšne besede imajo lahko zelo različno vsebino, celo ekstremno (živ dokaz za to je spregledati, kar lahko pomeni ekstremno različno: da ne vidiš oz. da končno pravilno vidiš!).
    In še: ponižen biti je zame dobra stvar, ni poniževanje, ni samoponiževanje, ni pretirana skromnost.
    Za marsikoga pa je ponižnost nekaj slabega …

    Vse dobro tebi, Bin!

  266. 266
    bin
    12.06.2013 ob 23:45

    LVIII

    Trditev:
    Vsakdo ima pravico do svojega mnenja.
    Vprašanje:
    Kaj s tistimi, ki menijo drugače?

  267. 267
    ana kos
    13.06.2013 ob 06:22

    Drugače od koga? Mene?
    Od kdaj naprej? So včeraj drugače mislili
    (o nečem menili), pa so prišli do novih spoznanj -
    ali so le prilagodili svoja “trendom”, všečnosti množic?
    Je bilo včerajšnje mnenje njegovo – ali podtaknjeno, vdano sprejeto iz mastnih naslovov rumenega tiska?
    Kaj je sploh moje (mnenje)?
    Uniformnega mnenja ni.
    Bo šele, ko bo prosvetljeno vodstvo uspešno
    kiberniralo možgane. Vsaka enotnost mnenj je
    v zdravih razmerah le delna in začasna.
    Pisal Turdus

  268. 268
    bin
    15.06.2013 ob 23:25

    Dobra vprašanja Turdus, a mimo teme.
    Kaj s tistimi, ki menijo drugače od gornje trditve?

    Ni se težko sporazumeti s tistimi, ki svoje drugačno mnenje predstavljajo in zagovarjajo kot eno od možnih mnenj.

    Ni se mogoče sporazumeti s tistimi, ki svoje mnenje doživljajo kot edino možno. (Pri tem sploh ni pomembno, ali skušajo svoj prav doseči z nasiljem ali kot žrtve.)

  269. 269
    ana kos
    16.06.2013 ob 20:52

    Brez prepričanja v lastni prav ni diskusije.
    Kakorkoli kdo diplomatsko predstavlja svoje
    mnenje kot le eno od možnih.
    Ponižnost, o kateri sta z Ano razpravljala,
    ki bi ji lahko rekli realizem, dopušča seveda
    moje mnenje kot moje omejeno spoznanje
    tega trenutka . . .
    Pisal Turdus

  270. 270
    bin
    18.06.2013 ob 00:07

    Res je, brez prepričanja (vere) v svoj prav vsako mnenje izgubi smisel.
    Zgodba:
    Menim, da je sladoled nepotrebna razvada. No, takole v največji vročini vsaj šibkejšim kljub temu smemo privoščiti kroglico. Edini dober je sadni, in to borovničev sladoled. Vanilija in čokolada sta v našem okolju tujca, torej dvojna razvada.
    Peljem torej v tej nenadni vročini svojo družinico na špancir in kot “glava družine”, tisti ki ima denarnico, pri mestnem sladoledarju naročim vsakemu članu po eno kepico borovničevega! sladoleda. Sam se ne prištevam med šibkejše, zato se vzdržim razvade.
    Kakšno je torej moje mnenje o mnenju drugih?
    ;) ;) :)

  271. 271
    Turdus
    18.06.2013 ob 14:49

    Če komu ne paše borovničev(ec),
    mu pač pomagam/o, da
    ne gre nič preč . . .
    Demokratičnost je oh-ranjena -
    nihče ni v nič pri-siljen . . .

  272. 272
    ana kos
    20.06.2013 ob 13:40

    Aha, Bin, demokratično bi bilo borovničevec – kot predlaga Turdus. ;-) Jaz pa predlagam sveže nabrane borovnice, tiste direkt iz gozda! Se spomnim sedajle enih borovnic iz gozda – eno poletje, iz tvojih rok! :-)

  273. 273
    bin
    28.06.2013 ob 23:24

    LIX

    PiTagoreja

    Svoboda je krog,
    lastnina kvadrat.

  274. 274
    Turdus
    10.07.2013 ob 07:10

    Krog je (simbol) popolnost(i), (če bomo)
    nelastniški ne bomo bodli z nobenim vogalom.
    Vesolje si predstavljam/o kot krog(lo), četudi
    je že polmer neskončen, premer torej dvakrat.
    Operirati z neskončnostjo je domišljavo,
    a vedno znova nam butne v glavo!
    Bralec ima svobodo, da se ji izogne –
    in mu je svet potem preprost. Prikrajšan
    pa je s tem za (neskončne) globine in višine.
    Pa kar ne veš, ne boli, pravijo tapametni . . .

  275. 275
    bin
    11.07.2013 ob 23:23

    He he Turdus, zanimiv stih.

    /… Operirati z neskončnostjo je domišljavo,
    a vedno znova nam butne v glavo! …/

    Le s čim naj butne, neskončnost – brezmejnost? Vsaka črta, kaj šele ploskev ali rob, je njena smrt. Celo pika sedanjosti.
    ;)
    Butl na! :D

  276. 276
    bin
    30.07.2013 ob 23:40

    LX
    Logika
    Zadeve, (dogodki in odzivi), so bolj ali manj logični. V razponu od popolnosti do komaj zaznavnih sledi.
    Ker pa ima vsaka dobra stvar tudi svoje nasprotje v enakem razponu, me zanima:

    Kaj je nasprotje logike?

  277. 277
    Turdus
    3.08.2013 ob 05:55

    Naša za-vest je tista vez, ki drži
    (skupaj) končno in neskončno.
    Ob tem se nam v-časih za-vrti,
    ni varno po tem vrt-ati . . .
    Če nisi gotov, da si (te-mu) kos
    ne hodi po robu pre-padov!
    Sicer je pa na zdetjih – vse –
    naše vedenje in posledično
    ob-naša-nje . . . le bolečina ne.

  278. 278
    bin
    3.08.2013 ob 23:11

    Človeka prepoznamo ravno po “hoji po robu” (in čez).
    Le tu in tam je kdo (temu) kos. ;)

  279. 279
    Turdus
    4.08.2013 ob 00:03

    Nasprotje (hladne) logike
    so (topla) čustva, hehe . . .
    Zato je čudno (pred)postavljeno,
    da je logika nekaj dobrega, njeno
    nasprotje pa nekaj slabega.
    Vsak soliden slovar ima pod “logos”
    ogromno pomenov, logika pa je njegova
    (mnogopomenska) hčerka . . .

  280. 280
    bin
    6.08.2013 ob 20:36

    Heretik Turdus? ;)
    Nasprotje (eno) je tudi Kaos, so me poučili.
    1 Mz 1,1-11

  281. 281
    Ana Kos
    7.08.2013 ob 09:02

    samo da ni nasprotnik – K(a)os ;-)

  282. 282
    bin
    7.08.2013 ob 23:34

    Zanimivo dilemo si mi odprla Ana. :)
    Je nasprotnik, (tisti, ki ti gre/pride nasproti), res “na slabi strani” naših delitev?
    Pogosto je odkrit nasprotnik vreden veliko več od potuhnjenega sopotnika. :)

  283. 283
    Ana Kos
    8.08.2013 ob 13:35

    Bin,

    zanimiva izpeljava … nasprotnik je tisti, ki prihaja nasproti.

    Najbolj krute stvari se včasih dogajajo za hrbtom …

  284. 284
    bin
    18.08.2013 ob 23:22

    LXI

    Parne

    Ni svetih brez prekletih.
    Brez angelov, peklenščkov ni.
    Brez smrti ni življenja.
    Raz-um je črta, ki deli.

  285. 285
    Turdus
    19.08.2013 ob 07:57

    Če raz-um te zapusti,
    dvojnosti več ni.
    A ubogi tvoji vsi,
    če nepravi mistik si.

  286. 286
    bin
    21.08.2013 ob 23:55

    Zanimiv jezik imamo Turdus. ;)
    Z “mistik” označujemo človeka, s katerim smo (mi) stik v veliki meri izgubili. Ker živi pretežno v nekih drugih svetovih.
    Je pa res, da je za dobro “vseh tvojih” v današnjem svetu potrebno tudi risati črte.

  287. 287
    Turdus
    22.08.2013 ob 07:21

    Po mojem slutenju nismo mi stika izgubili,
    ampak ga še nismo vzpostavili – ker je on
    tako globoko, kot mi še ne zmoremo . . .

    Ko se v tej duhovni speleologiji ljudje
    pogumno in vztrajno poglabljamo, se včasih
    srečamo v nekaterih dvoranah in testiramo
    njih akustiko. Baje beseda persona pride
    iz per-s(u)onare,zveneti skozi (masko?)

    Katere črte nam je risati za dobro
    vseh naših? Meje (posesti)?

  288. 288
    bin
    22.08.2013 ob 21:15

    Dolga debata bi bila potrebna …, da bi ostala še naprej v temi Turdus.

    Se mistiki taki že rodijo ali s trudom in “srečo” to postanejo? Kajtinamreč, če se rodimo skupaj, enaki, potem nam je mistik “ušel”, izgubili smo stik z njim.

    Zanimiva razlaga “persone”. :) Kaj pa, če gre še vedno za glas, zven, le da je mišljen glas, ki se je o določeni personi razširil med množico?

    Za dobro “naših”, tistih, za katere čutimo dolžnost poskrbeti, moramo zarisati črto med dobrim in slabim, sprejemljivim in nesprejemljivim, pa če smo še tako prepričani v smisel in potrebnost obstoja prav vsega na tem svetu.

  289. 289
    Turdus
    22.08.2013 ob 23:17

    Dobro zapisano. V temi.
    Ne vem, po kakšni milosti in lastnih odločitvah
    človek zaide med mistike. Zagotovo pa ima vsak možnost, če vse svoje brihtnosti ne pokuri v izgovorih . . .
    Tudi personalno dopolnilo ni privlečeno na silo.
    Te črte so nujne. Za preživetje in kakršnekoli na-črte.
    Naši pa so (vsaj posredno) vsi mlajši, pa ne mislim (le) koledarsko.

  290. 290
    bin
    25.08.2013 ob 22:22

    Ob vseh pomodritvah, ki sva jih dosegla, je teža črte še vedno ista. Le preselila se je. Med tiste, ki jih smemo in moramo imeti za mlajše in tiste, ki jih smemo in moramo priznati za starejše.

  291. 291
    Vinko
    25.08.2013 ob 23:00

    Do brezčrtnega ne bova prišla –
    saj to marsičemu čar da –
    vedno je nekaj tveganega.
    Vloge pa so pogosto izmenične –
    eden je tu, drugi tam bolj zrel.
    Dosmrtni učenec se v napuh
    bo težje ujel.

  292. 292
    bin
    27.08.2013 ob 23:55

    Preizkusiva Vinko – Turdus.

    Partnerstvo.
    Mož in žena, ali pa, ne glede na spol, dva človeka, ki si delita velik del življenjskega prostora in časa. Brez dvoma vsakemu od njiju posamezno področje delovanja bolj leži, torej je v njegovem opravljanju boljši, “starejši”.

    Črta.
    Za vsako, tudi najmanjše opravilo mora biti odrejeno, kdo je pri njem starejši, kdo mlajši. Starejši mora odločati, mlajši pa brez ugovorov izpolnjevati naročila – ukaze. (Brez poslušnosti mlajšega, se odgovornost starejšega izgubi.)

    Uvedba tretje kategorije opravil, pri katerih sta oba “staromlajša”, torej enakovredna, ne izniči problema črte, temveč ga podvoji. Na levi in desni so še vedno starejši in mlajši.

    Problem.
    Problem črte je v tem, da jo prav vsak osebek, v istih razmerah, vleče nekoliko drugače. Z umestitvijo nekega dejanja ali predmeta na to ali ono stran (svoje) črte pa je prostor za prilagajanje drugače mislečim praktično izginil.

    Nedvomno je dan, dan, noč pa je noč. Mednju nam je “ljubi bogec” postavil najlepša časa “dneva”, jutro in večer. Le zakaj bi morali vleči črto na rob večera in zakaj jutra ne bi spoznali po svojem občutku, ne pa po kazalcih na uri?

    Nič drugače kot z dnevom, ni v naravi, in s tem v vsem našem življenju, z drugimi “zadevami”.

    Črta je nam vsem v pogubo.

  293. 293
    Turdus
    28.08.2013 ob 07:28

    Dilemo o črtah(, črtanju in črtenju) in brezčrtnosti vidim kot enega od stalnih parov ponudb: organiziranost (načrtovanje) ali spontanost. Ki so v nenehni nevarnosti, da zaidejo v krčevitost ali razpuščenost.
    A sta kljub tej pretnji obe potrebni. Kot jin in jang v kozmosu je to v človeškem obnašanju – imamo pa seveda “človeka v ravnotežju”, kar je redko uresničen ideal, in na vse načine pretirane čustvenjake ali razumarje, če malce simplificiram . . .
    Poguba in odrešenje sta pogosto pretresljivo blizu.

  294. 294
    bin
    30.08.2013 ob 23:01

    Pa je, Turdus, črta med pogubo in odrešenjem? Samo ena?
    Sta jin in jang zamišljena zato, da bi se razdvajala, ali da bi se držala za roki in tako sklenila krog življenja?

  295. 295
    Turdus
    31.08.2013 ob 06:52

    Vse si ponudil v zadnjem vprašanju.
    Deliti se sme samo kot razdeljevati na pravične kose.
    Deliti od svojega obilja tistim, ki nimajo – in (s)prejemati tisto, česar sam nimam. Smo v ne-besih, kjer čutimo, da smo bratje in sestre, da smo eno, da sebi dobro naredim samo, če za vse (po)skrbim . . .
    Posredniki smo eden drugemu. Tega, kar mi je bilo dano in to samo meni, nihče me ne more zamenjati pri tem. Ob tem se človeku z(a)vrti in tedaj je blizu mistiki.

  296. 296
    bin
    20.09.2013 ob 23:14

    LXII

    Kolikšna je bila vloga sedanjih »desnih«,
    strank in posameznikov,
    pri pripravi in izvedbi slovenske osamosvojitve?

  297. 297
    Turdus
    21.09.2013 ob 07:55

    Nikakršna.
    Odcepil nas je
    nepozabni Milan Osamosvojitelj,
    notranje razprtije pa je poštimala
    premalo cenjena Spomenka
    Spravljena.

  298. 298
    bin
    22.09.2013 ob 13:54

    Pred vsakršno resnejšo razpravo bi bilo potrebno opredeliti pojem »desni«.
    Ali pa tudi ne, kajti vprašanje je popolnoma enakovredno z »levi« .

    V prvem dejanju, s podnaslovom ZGODBA O USPEHU, (Stvarjenje Raja), je bila okrog stvarniškega korita nepopisna gneča. Vsakdo, ki je kaj dal nase, je hotel iztržiti svoj delež moralne in stvarne pogače.
    V drugem dejanju, TREZNITEV, (Drevo spoznanja), večina išče Lučenosca med nasprotnimi in celo med svojimi »borci«. Še vedno uveljavljajo svoj delež pri Dobrem, za Slabo pa je treba najti krivca. (Tega mi nismo načrtovali, počeli, …, to ni naš delež!)

    Delež posameznika – skupine ni več enoznačen.

  299. 299
    bin
    5.10.2013 ob 23:39

    Kam gre pamet ,
    nakopičeno znanje,
    smisel obstoja,
    duša, …
    (osebnega) računalnika,
    ko se sesujejo
    napajanje, procesorji in pomnilniki?

  300. 300
    bin
    30.12.2013 ob 00:02

    LXIV

    Kaj bi bil kapital(izem) brez komun(izma)?
    Nič od niča!!!

  301. 301
    bin
    30.12.2013 ob 23:58

    Dodatek

    »Kapital« – lastnina, denar, pravica do posesti, …, je neizogibno pogojen s podrejanjem posameznika zakonom skupnosti. Med kapitalizmom in komunizmom, kakršna poznamo, je razlika zgolj v načinu, na katerega močnejši – prodornejši člani skupnosti uveljavljajo svojo premoč nad šibkejšimi.

  302. 302
    bin
    10.01.2014 ob 23:12

    LXV

    Kaj ima večjo verjetnost obstoj(anj)a?

    Duh brez telesa ali telo brez duha?

  303. 303
    VinKos
    11.01.2014 ob 10:44

    . . . duh je pred telesom, je njegov povzročitelj in je prisoten še po razpadu telesa . . . je pa “mrzel” brez (mojega) telesa, kako bo potem, ko bo odslužilo to naše (moje) rešnje telo, bomo pa v kratkem videli . . . nas sploh zanima kaj o duhu, kjer nismo (še bili ali ne bomo) so-ude-le-ženi . . .? vsak človek je kozmos, nekateri se zadovoljijo s kozmetiko . . .

  304. 304
    bin
    13.01.2014 ob 00:33

    Kaj ko bi, VinKos, spregovorila nekoliko manj domišljavo?
    O telesih in duhovih morij, gora, gozdov, posameznih dreves ali živali, …?
    Ali morda priznavaš duha samo človeku?

  305. 305
    VinKos
    13.01.2014 ob 10:28

    Duh je, ki oživlja. In karkoli in kogarkoli imam rad, tisto/i (zame) vibrira, trepeta od d/Duha.

  306. 306
    bin
    28.01.2014 ob 11:39

    Kasnim VinKos.
    Duh torej izhaja iz tebe?

  307. 307
    bin
    28.01.2014 ob 11:39

    LXVI

    Pred svojo hudobijo
    se ne skriješ.
    Ne v klet,
    ne za zaveso,
    niti v molk.
    Več je naliješ,
    več ti duše spije,
    z njo si,
    trpljenju jagnje,
    sreči volk.

  308. 308
    VinKos
    28.01.2014 ob 16:17

    Nikamor se ne mudi, Bin.
    Duh je večen in vseprisoten.

  309. 309
    VinKos
    11.02.2014 ob 13:22

    LXVI
    Vse drži.
    Le priznati si,
    da tudi v meni ždi.
    Dober vid povzroči,
    da kdaj kaj
    (za)boli.

  310. 310
    bin
    22.02.2014 ob 22:58

    LXVII

    (V*T*D-su)
    .
    Resnica ni ena,
    resnic je neštevno.
    Pa vsaka je prava,
    edina in svoja.
    Kdor tujo za svojo
    priznava pohlevno,
    slabič je in hlapec,
    nevreden obstoja.

  311. 311
    bin
    10.03.2014 ob 23:09

    LXVIII

    S(m)odnik

    Prestopil si mejo, dostojno človeka,
    v območje šestice si pustil svoj glas.
    Ne skrivaj se v množico somišljenikov,
    prav slednja snežinka je kriva za plaz.

  312. 312
    VinKos
    11.03.2014 ob 07:06

    resnica je ena
    a nihče se ji
    popolnoma ne približa
    pa četudi temu početju
    posveti vse dni

    krino, grški glagol,
    oče kriterija, pomeni:
    ločim, izbiram, sodim,
    smatram, obsojam,
    tožim, zaslišujem.
    Še več o tem v Doklerju,
    na str.449 in naprej.
    Vsak od nas razsoja.
    Na podlagi dejstev,
    ki jim pusti blizu.
    Katera moja ugotovitev
    me je v tvojih očeh
    dozorila za žveplo
    in smodnik?

  313. 313
    Lea
    11.03.2014 ob 09:57

    Pozdravljen, tu pri tebi, Bin :)

    Tokrat se mi zdi, da ta pravkar prebran članek, še kako sodi pod tvojo misel.

    http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2014031106009929

    Lp, Lea

  314. 314
    bin
    11.03.2014 ob 10:27

    Vprašaš VinKos?

    Kljub množici sodišč, domačih in mednarodnih, si vzel pravico v svoje roke. Obtožil, obsodil in justificiral si človeka, posameznika, nezmožnega da bi se branil.
    Ti, borec za obsodbo izvensodnih kaznovanj!
    To, kar danes počneš, ni daleč od tistega, kar so počeli (nekateri!) pripadniki katoliškega klera pred drugo svetovno vojno. Sovraštvo in nestrpnost do drugačnih seješ v srca mladih, ki v pomanjkanju lastnih izkušenj nekomu pač morajo verjeti. S svojim (ne)vzorom, z jemanjem pravice v svoje roke pripravljaš plaz, ki bo, kot tisti pred sedmimi desetletji odnesel mnoga srečna življenja. Upajmo, da ne v smislu dihanja in bitja srca, vsekakor pa v smislu mirnega in strpnega sobivanja sicer različno usmerjenih ljudi.
    Naj ti bo lahka …

  315. 315
    bin
    11.03.2014 ob 10:28

    Hvala Lea, bom prebral, takoj ko bo mogoče. :)

  316. 316
    bin
    25.03.2014 ob 23:54

    LXIX

    Med (za)verovanjem v pravično brezrazredno družbo in
    komunizmom ,socializmom, …,
    zija enak, isti, prepad, kot med krščanstvom in
    katolicizmom, protestantizmom, …,
    ter vsemi drugimi verovanji in
    njihovimi sistemi.
    Tovarišice in bratje, sestre in tovariši na Dobri strani,
    podajmo si roke
    in razdiralna, razdruževalna moč vseh »izmov«
    bo ostala tam,
    med njimi.

  317. 317
    bin
    6.04.2014 ob 07:23

    LXX

    Kdaj sme in mora
    človek na poti k Človeku
    zavreči vlogo jagnjeta
    in postati klavec?

  318. 318
    VinKos
    6.04.2014 ob 08:39

    Homo homini lupus.
    Da bi postal namesto lupusa Christus,
    mora imeti veliko vero vase.
    Združeno s toliko upanja in ljubezni,
    da raje pusti, da kdo njegove
    in njega muči in ugonobi,
    kot pa da zlikovcu las skrivi . . .
    Mene, kot dobro veš,
    med temi še ni.

    Začenja pa se vse že zdaj -
    v prizadevanju k pravičnosti.
    Pri razporejanju vseh dobrin,
    zlasti kruha in časti.

  319. 319
    bin
    7.04.2014 ob 00:12

    Globlje sem želel …
    Človek, posameznik, ki želi izpolniti svoje poslanstvo, pripeljati človeštvo bližje idealni družbi, je postavljen pred dilemo.
    Vloga jagnjeta, torej žrtvovanje, svoje in svojih bližnjih, možnosti preživetja, “da se zlo na svetu ne bi povečalo”, pomeni izumrtje dobrega.
    Uporaba sile nad drugimi, četudi “pod krinko” samoobrambe, (vloga klavca), vodi k povečani stopnji nasilja v družbi.

    Nobena od poti ne vodi k cilju.

    Kdaj je torej samoobramba tudi brez larfe dovolj prepoznavna?

  320. 320
    Turdus
    8.04.2014 ob 08:50

    Kaj je cilj?
    Pre-živeti ali svet od-rešiti?
    Sveta ne rešiš na nežlahten način.
    Torej se pustiti na križ pribiti?
    Na križ tistega bednega minimuma,
    ki je meni dosegljiv?
    Kot mati Terezija poskušati
    pustiti svet vsaj malenkost,
    za svoj prispevek, boljši,
    kot si ga/te je/ dobil?

  321. 321
    bin
    8.04.2014 ob 15:02

    Zanimivo bi bilo spremljati odločitve zadnjega v vrsti Christusov, v kolikor bi sveti spisi poročali o njegovih neposrednih potomcih. Bi v imenu ljubezni izpostavil tudi njihova življenja?

  322. 322
    bin
    28.04.2014 ob 23:42

    LXXI

    Nasilje je vedno posledica nemoči.
    Nemoči nasilnika, da svojo svobodo (iz)živi ob svobodi drugih ljudi, ne nad njo.

  323. 323
    VinKos
    28.04.2014 ob 23:59

    Nasilje zna biti
    nadvse subtilno.
    Tudi sam si že
    ugotavljal o dilemi
    strpnosti do ne-strpnosti:
    kaj je boljše za ta svet,
    v same paradokse ujet?

  324. 324
    bin
    29.04.2014 ob 23:50

    V katere roje si ujel mojo vodo VinKos?

    V družbi zdravih ljudi se nasilje pričenja že v zgodnji dobi sporazumevalnih zapletov. Višek doseže z namerno uporabo sredstev, ki povzročajo telesne in/ali duševne poškodbe žrtve.

    Če se po čem razlikujem od večine ljudi v svojem času in prostoru, je to vera.
    Vera v dobrega človeka.
    Slabo, ki ga s svojim (ne)delovanjem povzročamo drugim, je zgolj “zgrešeno dobro” ali, v skrajnih primerih, dejanje iz neodložljive potrebe po spremembi, pa čeprav na slabše. Oboje pa je posledica naše nemoči, da bi ravnali (vedno) dobro.

    Nič, tudi priznanje nemoči ne, ne more opravičiti slabih dejanj v nasilniku samem. Lahko pa žrtvam ali “opazovalcem” ponudi drugačne vzvode za odpravljanje nasilja med nami.

  325. 325
    Turdus
    30.04.2014 ob 06:42

    Po veri se razlikujemo. Ki je vedno trojna, v mislih, besedah in dejanjih, ideal je troedinost.
    Človek je nekje v sebi dober (“BOGUPODOBEN”) –
    če se po trudu in milosti dokoplje zadosti globoko – sicer pa se je sam J.K. branil te oznake –
    nihče ni dober razen Oče!
    Troedinosti se ne da dojeti, mora pa se
    (poskušati)živeti, sicer smo razdeljeni v sebi
    in ne “zidamo hiše (Novega Jeruzalema)” ampak
    jo podiramo. Zadosti bistri in modri
    se vedno znova zalotij(/m?)o pri tem.
    In s(m)o – zaradi lastnih izkušenj –
    potrpežljivi (kot starejši bratje)
    s tistimi,ki jim/nam še ni dano to videti.
    “Saj ne vedo, kaj delajo.”
    Bratsko opominjanje pa zna privesti na križ.
    Verjetno se brez tega ne da. Brez križa.
    AVE CRUX, SPES UNICA!

  326. 326
    bin
    30.04.2014 ob 23:15

    Med vero in religijo, Turdus, ne znaš ali nočeš potegniti črte?
    Verovanje v moč križa je verovanje v zlato tele.

  327. 327
    Turdus
    1.05.2014 ob 09:00

    Bin – moči križa se ne da definirati. Kdor uporabi izraz mora biti prepričljiv kot križenosec – tako da je to eno od najbolj ne-varnih (zgolj) besedovanj . . .
    Ko bom (res) nosil težki križ, bom tiho.
    Akademiziranje je udobno, a brezplodno.

    Večina projektov križenoscev je bila doslej uresniče(va)na – posthumno. Vsi projekti so ali
    kratko, srednje ali dolgo-ročni – največjo vrednost imajo tisti, ki imajo največjo ceno (/posvečeno/ življenje) in samo tile so sub specie aeternitatis.
    Kar ni “naštelano” na najdaljši (možni) koristni učinek, je izguba časa in en-ergije . . .
    Nekatere stvari so samo za izbrance (kjer vidim tudi tebe), ki pa preklinjajo svojo izbranost, kot judovski preroki, ki do kleli Jahveja, da jih je za (v) to poklical . . . več kot ti je dano, več ti je naloženo – mi bi pa počival in u-žival . . .

  328. 328
    bin
    1.05.2014 ob 22:42

    Drugače bom povedal, ne toliko zate kot za morebitne mimobežeče …

    V osebni veri nimajo simboli, vključno s križem, kaj početi. Znotraj sebe ne potrebujemo besed.
    V religiji, verovanju, ki je “poizkus (raz)umnega umeščanja osebne vere v nekakšno skupnost”, pa je že pravi babilon s križ-anci, križ-avci, križ-arji, …

  329. 329
    Ana Kos
    2.05.2014 ob 07:37

    Turdus na Anini pošti:

    Simboli so vseprisotni, človek je bitje simbolov (syn-bolein, skupaj dati stvari, ki ječijo
    v razdeljenosti).
    Razmejitev osebne vere in njenega
    izražanja na zunaj
    je pa križ.

  330. 330
    bin
    25.07.2014 ob 23:12

    LXXII

    Vsak korak na napačni poti je napačen korak.

  331. 331
    Turdus
    26.07.2014 ob 02:40

    Tako je.
    A kdor ne tvega,
    “ziheraš”, mora k maš -
    ali pa na sestanek celice.
    Odvisno od gnezda izvalitve.

    Slediti srcu in pameti,
    biti “na varnem in svoboden”
    (B. Haering), imeti prijatelje,
    ki te – tudi trdo – vračajo
    na tvojo pot, kjer boš
    spet potil krvavi pot.

    Slediti poti, ki najbolj izpolnjuje pogoje tri:
    je naporna, nevarna in se “ne splača” –
    potem se zaitja bati ni.

  332. 332
    bin
    28.07.2014 ob 07:12

    Parlamentarna demokracija z izrazito o-pozicijsko polarizacijo je desničarski sistem. Kako naj v njem “korakajo” poslanci (združene) levice, izvoljeni za delovanje v dobrobit celotne družbe, ne za “kupčkanje”?

  333. 333
    bin
    28.07.2014 ob 07:20

    @331
    Kmet je torej “na pravi poti”, kadar sadi krompir na spodnjem robu živega melišča.
    Naporno zaradi “balot” v nanosih listja,
    nevarno zaradi še vedno kotalečega kamenja,
    “splača” se pa tudi ne, suša hitro vse pobere.

    Poleg “visokega uma” je potrebno tudi nekaj zdrave kmečke pameti. :)

  334. 334
    VinKos
    28.07.2014 ob 14:37

    Noben poslanec ni bil izvoljen za kupčkanje, ampak
    samo za čim bolj pravično razdeljevanje bremen. Politika je skrb za vsakega prebivalca polisa.
    Levičarji pa naj bi še posebej branili
    deprivilegirane pred privilegiranci.

    331 pa se da tudi karikirati – ob mojem
    trdnem prepričanju, da si prav razumel.

  335. 335
    bin
    5.09.2014 ob 23:25

    LXXIII

    Kot sonce v svetu nima antipoda,
    (brez njega ni ne sence, ne noči),
    tako so nični Sreča, Bog, Usoda, …,
    saj brez ljubezni niti Bitja ni.

  336. 336
    Turdus
    6.09.2014 ob 06:53

    Kdor hotel tu bi kaj dodati,
    bi ga utegnil – srati.
    Ljubezen je seveda pavlovska.
    Če ne, je le pavlihovska.

    P.S.
    1 Kor 13

  337. 337
    bin
    18.09.2014 ob 23:51

    Eh Turdus, polna ljubezen sprejema tudi “ih”. Pavluhovstvo (me) ne navdušuje.

  338. 338
    bin
    25.12.2014 ob 23:22

    LXXIV
    Zunaj so vedno prazniki.
    Redkim uspe zapolniti notranjost.

  339. 339
    Turdus
    26.12.2014 ob 02:46

    337 & 338
    Drži, v ljubezni izključevanja ni, v njej si res katoliški.
    &
    Biti nam je znotraj. Inter – esse. Plenus, plena, plen-um.

  340. 340
    Lea
    26.12.2014 ob 09:27

    Bin,

    žal, še kako res :(

  341. 341
    bin
    27.12.2014 ob 23:39

    Kaj ste včeraj praznovali?
    O prazniku, praznovanju govorimo takrat, ko več ljudi uglasi svoje (dobre) občutke o nekem dogajanju ali spominu. Človekova duša pa se ne uglašje kot violinska struna, temveč kot ploščica ksilofona. Z brušenjem, tanjšanjem ali krajšanjem ji nepovratno spreminjamo ton.
    Kdor svoje ploščice ni pripravljen obrusiti na enega od tonov v akordih trenutnega zunanjega praznika, z njim ne bo napolnil svoje notranjosti.
    Da o tistih, ki hočejo brusiti ploščice v drugih prsih, ne govorimo.

  342. 342
    bin
    4.10.2015 ob 22:41

    LXXV
    Samo vrag ima lahko sovraga.
    Hic!

  343. 343
    bin
    11.10.2015 ob 23:38

    LXXVI
    Dilema
    Hoditi po svetu z osrano ali oprano glavo?

  344. 344
    bin
    6.11.2015 ob 11:41

    LXXVII

    Ograja na meji je garant za omejenost.

  345. 345
    bin
    26.05.2016 ob 22:58

    LXXVIII

    Odrasel in zdrav človek si in imaš pravico početi to, kar se ti zdi prav.

    Iz istega razloga in enako neizprosno pa nimaš nikakršne pravice niti pričakovati, kaj šele zahtevati, kaj naj si drugi mislijo o tvojem početju.
    (Pričakovanja in zahteve so privilegij nebogljenih.)

    In seveda …
    Odrasel in zdrav človek sem, zato nimam nikakršne pravice pričakovati ali celo zahtevati, kaj si boš mislil-a o meni po tem zapisu.
    Lahko pa si želim.

  346. 346
    bin
    3.09.2017 ob 23:40

    LXXIX

    Razpon med avtoriteto in karizmo je enak razponu med pravico in sposobnostjo vodenja „ljudstva“.
    Vsekakor gre za diameter z veliko gnečo okoli „točke nič“ – vrtišča.

  347. 347
    bin
    19.12.2017 ob 09:39

    LXXX

    Jezik ne laže.
    Žrtev in žrtje izhajata iz iste osnove.

  348. 348
    bin
    19.02.2018 ob 00:26

    LXXXI

    Sočutni – empatični smo:

    kadar se trudimo pogledati na svet skozi oči sočloveka
    ali
    kadar vztrajno tlačimo predenj svoj kaleidoskop?

  349. 349
    bin
    11.03.2018 ob 23:42

    LXXII

    Gorje skupnosti, (narodu, državi),
    ki institucionalno omogoča oboroževanje prostovoljnih varuhov reda in miru, “milic”
    in životarjenje izključno poklicne vojske.

  350. 350
    bin
    5.04.2018 ob 11:42

    LXXIII
    Nivo, razvitost neke civilizacije je v obratnem sorazmerju s toleranco do institucionalnega in posamičnega nasilja v njenem okolju.
    .
    Kadar ta toleranca doseže določeno (najnižjo) kritično točko, postane civilizacija plen sosednjih, manj razvitih „barbarov“.

  351. 351
    bin
    9.09.2018 ob 19:21

    LXXXV

    Zakaj so
    starci bolj za modrovanje,
    zreli za vlado,
    mladi za upor?

    Ker za modrost,
    moraš zatreti sanje,
    za z glavo v zid,
    pa biti malo nor.

  352. 352
    bin
    9.11.2018 ob 20:37

    LXXXVI
    Država kot skupnost vseh državljanov je dolžna v čimvečji možni meri
    zagotavljati varnost, blaginjo in enakopravnost vsem državljanom. To
    nalogo, ki je pravzaprav edini smisel njenega obstajanja, izvršuje
    preko države – sistema, z vsemi njegovimi institucijami, od
    predsednika države, preko sveta krajevne skupnosti, do družine, kot
    temeljne enote družbe.
    *
    Vsaka dolžnost je premo sorazmerno povezana s pravico. Pravico do upravljanja z
    določenimi materialnimi (in tudi duhovnimi) dobrinami, v okolju, v
    katerem država deluje.
    *
    Lastnina, pa naj bo to družbena, državna ali zasebna, nima nikakršne veljave ali
    podlage v (materialni) naravi. Je izrazit “produkt”,
    odvisen od delujoče človeške družbe. S propadom ali korenito
    spremembo družbenih razmerij se lastninske pravice postavljajo v
    luči novih soglasij.
    *
    Kajti prav za to gre!
    Lastninska pravica je “priznanje večine članov skupnosti, da sme nekdo
    samostojno in neodvisno upravljati z objektom, ki ji je bil dan v
    last”.
    *
    Živimo v času pospešene (načrtovane ali stihijske) razgradnje nacionalnih ali
    regijskih državnih struktur. Globalizacija – “prost pretok
    idej, ljudi in kapitala” vidi državo starega kova kot oviro za
    svoj razvoj. Kapital bi s svojim “zakonom prostega trga”
    razrešil vse težave in socialne stiske, država mu mora samo
    omogočati popoln in neomejen nadzor nad lastnino, ki jo je “na
    prostem trgu” pridobil. Vsak davek ali drugačna obremenitev
    kapitala, ki ne služi utrjevanju represivnih aparatov za krotenje
    notranjih in zunanjih sovražnikov (njihovega) napredka je
    neutemeljen in škodljiv. :(
    *
    Ne gre (samo) za NLB.
    *
    Še v kvazi-socializmu je bilo, ko so se vse bolj uveljavljale ideje
    podjetništva in so v eni od reform naložili tudi “podjetjem”
    javne infrastrukture strogo sledenje tržni logiki, da so, sicer
    državni, avtobusni prevozniki pričeli ukinjati “nerentabilne
    proge” na svojih področjih in v marsikatero odročno vas
    avtobus ni več vozil. Lokalne skupnosti so se upirale in tudi
    marsikje dosegle vrnitev v prejšnje stanje, četudi s subvencijo iz
    občinskega ali državnega proračuna. Z masovnejšim prodorom
    zasebnih ponudnikov avtobusnih prevozov je postala ta praksa
    “nezakonita”, saj je izzvenela kot protekcionizem državnih
    gospodarstev. Ob tem velja pripomniti, da nihče (mogoče je bila
    kakšna redka izjema?) od zasebnikov ni bil pripravljen prevzeti
    obveznosti v paketu, s subvencijo samo za manjši delež dejavnosti.
    Tako so že sicer demografsko ogrožena območja postala dobesedno odrezana od
    civilizacije.
    Državljani “druge klase”.
    *
    V razcvetu zasebne iniciative po osamosvojitvi, so se v mnogih vaseh pojavili
    lokalni zasebni trgovci, kot dobrodošla konkurenca okosteneli
    državni distribuciji dobrin. Po drugi strani pa je “merkator”
    prevzemal prejšnje državne trgovske hiše z vsem njihovim
    premoženjem. Mnoge prodajalne so bile locirane v prostorih,
    zgrajenih ali prenovljenih z udarniškim delom in lokalnimi
    samoprispevki, a so jih v duhu socializma brezplačno prepisali,
    predali v last (takrat skupni), državni trgovski organizaciji. S
    prevzemom je to postalo kapital “merkatorja”. Zelo kratkega
    daha je bilo Mercatorjevo poslovanje na neprofitabilnih lokacijah.
    Nekatere poslovalnice so še par let vztrajale v obliki franšiznih
    trgovin, ko pa so se prejšnji prodajalci upokojili ali obupali, so
    ostala vrata zaprta.
    Mali zasebni trgovci niso zdržali bitke z velikimi, ki so diktirali odkupne cene
    pri dobaviteljih, na račun količinskih rabatov. Tako so drug za
    drugim tudi oni zapirali. Danes se po tistih krajih dvakrat tedensko
    pripelje kombi s potujočo trgovino, o katere ponudbi ni treba
    posebej razlagati. Najbližji “market” je oddaljen dvajset
    ali več kilometrov, do tja pa vozi en avtobus dnevno, pa tudi ta ima
    najbližje postajališče tudi do uro hoda od naselja.
    Državljani tretje klase.
    *
    Z reorganizacijo Pošte Slovenije se je pospešilo zapiranje poštnih uradov, na
    katerih je bilo prej mogoče odposlati priporočeno pošiljko, paket
    in urediti tudi nekatere druge zadeve. (Dvig gotovine s hranilne
    knjižice ali nakup znamk in ostalih drobnih pripomočkov za
    komunikacijo.)
    Kmalu po “privatizaciji” NKBM banke so novi lastniki, s ciljem
    “optimizacije poslovanja” začeli zapirati poslovalnice in
    odstranili celo nekatere bankomate. Širše območje, na tisoče
    ljudi, je ostalo povsem odrezano od svojega denarja, ki ga
    dandanes sploh ne moreš prejeti drugače, kot z nakazilom na
    transakcijski račun.
    Državljani četrte klase.
    *
    Vizionarji prodajajo Slovenijo kot turistično destinacijo z bogato naravno in
    kulturno dediščino. Ponujajo sprehode v neokrnjeno naravo, bogastvo
    razgledov s pobočij in skrivnostno bučanje vode v soteskah in
    slapovih. Ponujajo “ekološko hrano”, sir in druge izdelke
    iz mleka s planinskih pašnikov, kostanj, gobe in druge gozdne
    sadeže, …
    Vse to ponujajo kot nekaj samoumevnega, nekaj, kar je naše narodno bogastvo, do
    katerega imamo vsi pravico. Kot da jim tega ne more nihče vzeti.
    S težavo in z velikim požrtvovanjem naši planinci, markacisti, poskrbijo za poti
    v visokogorju. Označijo, tu in tam napnejo kakšno varovalno
    jeklenico ali počistijo ostanke polomljenega viharnika na poti, da
    se turisti lahko povzpnejo do razglednih vrhov. Ni mogoče
    pričakovati, da bodo vzdrževali pristopne poti v nižjih predelih,
    kjer je rastje bujno in vode bolj razdiralne. Včasih so najbolj
    odročne poti vsaj za silo vzdrževali lokalni lovci, domačini,
    vendar je teh vse manj.
    Če mora, sicer vitalen starostnik, ki je zaradi pešanja enega od čutil izgubil
    vozniško dovoljenje, vsak teden najmanj en cel dan porabiti za
    nabavo osnovnih življenjskih potrebščin v najbližji trgovini,
    mlad kmet, ki se je pripravljen še boriti za tradicijo svoje
    rodbine, mora vsako jutro najprej na dvajset kilometrsko pot “v
    dolino”, da razvozi otroke v šolo in vrtec, šele potem lahko
    prične z delom, mladina pa takoj po osnovni šoli sploh nima druge
    možnosti “socializacije” kot da preživi delovnike v
    internatu vikende pa v čim večji meri tudi, …
    Državljani pete klase.
    *
    Kako še lahko govorimo o domačinih? Kaj bodo naši vizionarji prodajali, ko bo še
    “poslednji mohikanec” obupal in se bo do sedanjih
    turističnih biserov mogoče prebiti samo s helikopterjem?
    Država, ki bi morala vsem svojim državljanom zagotavljati enakopravnost je
    brezzobi tiger v kletki pravnih in ekonomskih vizionarjev. Ne da
    noče, ne zmore vršiti svojega osnovnega poslanstva. Zato je vse
    manj država vseh državljanov in vse bolj sistem institucij, ki
    služijo nekemu tujemu gospodarju.
    *
    Če je mogoče na globalnem nivoju razmišljati o “teoriji zarote”, o tem, da
    je vse to skrbno načrtovano in vodeno, pa se na lokalni ravni,
    (vključno z vladajočimi strukturami posameznih držav) ljudje ne
    zavedajo kam rinejo.
    Z žaganjem pojma tradicionalne, skozi tisočletja dograjevane države, bo odžagan
    tudi temelj tradicionalnega pojmovanja lastnine. Ne bo več
    večinskega soglasja skupnosti, kdo sme upravljati z objekti v
    njihovem “občestvu” – ožjem okolju v katerem živijo.
    Država brez izpolnjevanja obveznosti ni več skupnost, ki bi
    izkazovala večinsko voljo ljudstva. Podeljevanje in varovanje
    lastništva ni več njena pravica.
    Poleg vseh že naštetih državljanov “nižjih klas” prištejmo še vse
    tiste, prebivalce sicer še oskrbovanih urbanih okolij, ki pa jim
    veliki igralci prevzemajo in potem zapirajo proizvodne obrate kot
    edini vir preživetja v tistem okolju, da se morajo: ali z družino
    vred preseliti s trebuhom za kruhom ali pa vsak dan tri do štiri ure
    (da o stroških vožnje ne govorimo) porabiti za pot do delovnega
    mesta in nazaj, se število tistih, ki jim država ne zagotavlja
    enakopravnega mesta v družbi, nevarno vzpenja proti kritični meji.
    “Lakmus” je tudi udeležba na volitvah.
    *
    Mogoče si oligarhi domišljajo, da bodo s plačano vojsko in policijo, s
    “patrijami” ki smo jih kupili iz skupnega bogastva”,
    oborožene izrazito za obvladovanje golorokih množic, uspeli
    obdržati svoje imetje in nadvlado, vendar se bridko motijo.
    “Pravi profesionalci” – plačanci imajo to lastnost, da sklenejo
    pogodbo za določen čas, po preteku pa brez vsakega moralnega
    zadržka izberejo novega najboljšega ponudnika. Tisti, ki so
    plačanci samo zaradi bitke za preživetje, se praviloma ne držijo
    niti pogodbenega roka, temveč prestopijo – dezertirajo ob prvi
    ugodnejši priliki. Večina moralno pokončnih ljudi pa ne bo za
    noben denar dvignila roke nad sočloveka, še včerajšnjega
    prijatelja. Samo domoljubje in čut pravičnosti jih lahko pripravita
    do tega.
    *
    Erozija države je že tako globoka, da se bo kmalu večina “naroda”
    prepoznala v neki drugi družbeni obliki, ji dala status domovine in
    s tem pravico do upravljanja z lastnino.
    *
    Pa srečno!

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank