Klepet ~ 9.
miks 17.10.2009
Za enakopravnost! 
Naj imamo vsi vsaj znosne možnosti, da povemo svoje. 
Del komentarjev iz prejšnjega klepeta bom zgrabil in zalepil sem. Predvsem zato, da bo razprava o “sem ali ne-sem” dostopna v enem kosu. Mislim…???? 
17.10.2009 ob 20:00
Kaj pa vem???
Cel kup je tistih komentarjev v zvezi z ubogim Descartesom in njegovo mislijo. Samo upam, da s tem tlačenjem vsega skupaj v en komentar nisem zamašil pretoka že takoj v začetku? Bomo videli.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~ nagajivka ~ 13.10.2009 ob 08:52 pravi:
Dobro jutro.
Ja, Bin, preživela. In ga sinoči potem z druščino še pozno v noč biksala, zato tokrat le en boljkone mačkast pozdrav. :meeeooow:
Sem pa prejle med zajtrkom ob dvojni kavi malo brala vaše zadnje vsebine. In jih uspela predelat le nekaj. Grem po vrsti:
~~~
Olna – #230: /»in če se ti ne bo zdel tako dober kot meni, me lahko namlatiš. Pridem v to svrho na dom!«/
Welcome. Naslov poznaš? V čutilih duha sem doma.
Zato … čuvaj se moje aure!!!
~~~
Bin & Vilinček – z zanimanjem prebrala vajina razmišljanja na Olnin izziv (#228), lepo sta predstavila vsak svoj pogled na pesniško ustvarjanje in umetnost.
Še posebej sem se našla v tejle misli, ki jo je Vilinček zapisala pod #231:
/»Primer, ko pišeš o kapljici vode. Ne opazuješ jo od zunaj … ampak si ta kapljica ti, doživljaš jo v sebi.«/
Vilinček: na preprost in razumljiv način si podala razlago vživljanja in doživljanja »predmeta« opisovanja, opevanja, imitiranja …
Evo, pa si me inspirirala za nekaj misli (»pesem« priložim v naslednji komentar), da predstavim še osebni pogled na to – kdo, kdaj, zakaj – je ne glede na spol – v mojih očeh res lahko Umetnik z veliko začetnico, oz. kako doživljam umetnost kot tako – pa ne glede na področje ali zvrst ustvarjanja.
Hvala ti za navdih – oz. asociacijo ob “kapljici”.
~~~
Bin – na tvojo vsebino pod #233 – pa še ob priliki kakšno navržem. Zanimivo misel si podal … o tem imam sicer precej … ahkm … rigorozno mnenje, a zdajle nimam možnosti. Pa drugič, ko bo več časa na voljo, prav?
Hvala ti za zgornjo »repliko« (#254), v kateri tudi ti na nek (svoj) način ’spodbijaš’ Descartesovo nepopolno pogruntavščino:
»mislim, torej sem« … hehe …
No, brez heca, jaz ji že dolgo let oponiram, le da nikakor ne najdem ustrezne slovenske besede (ene same), ki bi zajela pojma »štekam« in »v vsej polnosti duha čutim«, torej sem.
Torej – NA POMOČ!!! (pri iskanju primerne besede)
Hejj, kaj pa če kar kakšno novo izumimo??? Ha?
Ke si prozaistka Olnaaa?!?
~~~
Ajej, ura teče, še obljubljeno prilepim in odbrzim novemu dnevu naproti.
~~~
Podravljam tudi Leo in Ano in vse redne obiskoval/ke/ce Binovega bloga.
Pa lep dan želim.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~~~
~ nagajivka ~ 13.10.2009 ob 08:58 pravi:
~~~
… Ne spominjam se natančno
…… več
……… vseh tistih
<––– spremljajočih –
……… neizrečenih
…… misli,
… ki si precizno jih napenjal v lok
in
pustil
jih
v
zraku
obviset’
.
.
Ne spominjam …………..
več se dobro …………..
vseh premazov ……………..
barv in zaporedij ……………….
ki so s čopičem ……………….
dejanj nekoč ………………..
jih nanašali na platno …………
gibi
tvojih
spretnih
rok.
.
.
Ne spominjam več se
prav
vsake
k
a
p
l
j
i
c
e
posebej …
z njimi si napolnil morje
iz zakladnice besed.
.
.
Zelo dobro pa spominjam se
občutkov,
vtisov,
ko ob neizrekljivih mislih
izpod čopiča dejanj
si tankočuten
interpret
odpiral svojo dušo
skozi okence srca,
na ogled ponudil svoja dela
iz delčka tvojega sveta,
dovolil vanj vstopiti,
podeliti doživetja,
skozi tvoj pogled
jih kot v živo
dal nam
živo doživet’.
Zato si zame
Umetnik.
Zato se vame
je za vselej vtisnil
tvojega brezčasnega duhá
portret.
~~~
(by nagajivka)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
• olna 13.10.2009 ob 20:18 pravi:
Nagajivka 253,
tvoja Brez dilem je nekaj ekstra. V duetu z Binovo 254 pa sploh. Kako malo besed je včasih potrebnih…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
• 261 bin 13.10.2009 ob 21:18 pravi:
#255 Yupiiiii Jivka! Vesel sem zate!
Na tisto “navrženo” bom počakal, slovensko besedo za
/… »štekam« in »v vsej polnosti duha čutim« …/
se bom trudil iskati s teboj. Čeprav…??? Kaj pa, če je najboljša beseda “SEM”?
#256 Lepa, globoko zajeta in spretno izpeljana.
Primijavkaj še kaj, ko ti bo zneslo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
olna 14.10.2009 ob 20:19 pravi:
Nagajivka, “…ki bi zajela pojma »štekam« in »v vsej polnosti duha čutim«, torej sem.” (Ena beseda).
Sem napenjala možgane, da so me že začeli lasje boleti. Pa nič ni prišlo, oziroma nič ni bilo v eni besedi. Pa še ko jih več dam skupaj, ni nič pametnega.
Bo najbrž že najboljši Binov “sem”.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
# VILINČEK 15.10.2009 ob 00:23 pravi:
prenos – Oktober 14th, 2009 at 11:10 popoldne
Ker mi ni v breme … potem ostane le še veselje
nadaljujem … ampak znova malo z drugačno obliko … sicer pa tudi glasba nova.
Lep lep dan tako tebi, kot vsem ki prihajate na proste poljane.
~~~
Almartino – Blue Angel – videoclip – Harp – Flute
http://www.youtube.com/watch?v=YZKvhwtq-2M&feature=related
Všeč si mi,
ko najdem te.
Ko najdem tisto …
kar že vem.
Z življenjem
ti naproti grem,
ker v njega dni
zapelješ me.
Čeprav bi rad pred mano skril.
A vidim, ko ves nežen mil
kot svilo greš čez moj obraz;
da se iz mene vsuje plaz …
besed.
Ne znam krotiti več svoj svet.
Ne znam ustaviti narav.
Morda sem zate divja plav?
A nisem duh in ne vojščak,
lahkoten plaven je korak …
za dva.
Da kriva sva?
Da kriva sem?
Ne jaz ne ti?
Morda nihče?
A všeč si mi,
ko najdem te.
ko najdem tisto …
kar že vem.
~~~
In da še NAGAJIVKI pomagam pri besedi “v vsej polnosti duha čutim«, torej sem.” (Ena beseda).
Če v vsej polnosti duha čutiš in če si … lahko “LJUBIŠ!” “ŽARIŠ!” “CVETIŠ!” “PLAMENIŠ!” “UŽIVAŠ!” “ŽIVIŠ!!!” Klicaji pa zato, ker vklikaš od navdušenja …
in še bi se našlo kaj 
Samo predlogi… Morda pride še kaj lepšega.
#267 VILINČEK - 15.10.2009 ob 00:28 pravi:
Tudi binov predlog “SEM” ampak obvezno s klicaji
SEEEEEEEEEEM!!!!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
# 268 ~ nagajivka ~ 15.10.2009 ob 00:42 pravi:
Br’ večer prostopoljanci.
Visenje na seminarju od jutra do večera je utrujajoče, zato se odzivam le na zadnje komentarje (vsebinam za nazaj pa žal ne uspem slediti, oz. vseh pokomentirati, čeprav sem jih prebrala)
~~~
Vilinček – #258 & #259: najlepša hvala za oba spodbudna dotika
(+ dodaten komentar) in veseli me, če ti je všeč.
Praviš: /»Portret, sliko, ki jo nosiš v svojem srcu …«/
Ja, veliko tega kar nas kot umetnost močno prevzame, gane …
ohranimo v srcu, vendar pa včasih kaj obtiči tudi »na jetrih«, ali
»v želodcu« (seveda ne mislim dobesedno). Gre za to, da ni nujno, da nam je neka umetnina (ali umetnost) všeč, nas pa avtor (ali pa izvajalec) z njo – kljub temu lahko pretrese. Vendar pa … četudi me kdaj kaj preruka z neprijetnimi občutki, ni zato v mojih očeh nič manj umetnost. Jasno pa, da neprimerljivo bolj občudujem, uživam, oz. se z lahkoto odprem in prepuščam umetnosti, ki v meni vzbuja prijetne občutke. Takrat se z vsemi čuti lahko zlijem z njo in hkrati (po)doživim delček avtorjevega duha. Pa naj bo glasba, arhitektura, gledališka igra, likovna umetnost, roman, poezija …
ali karkoli. V tisti pesmi sem pravzaprav želela zajeti vse. Vse kar se me tako ali drugače dotakne, gane, za vselej vtisne, pričara vzdušje, razpoloženje, nepozabno doživetje, dogodek … skratka vse kar neposredno ali posredno kot v živo – v živo zadene, ne glede na zvrst umetnosti. Npr. včeraj, ko sem imela prost dan – brez obveznosti, sem obiskala muzej – galerijo Uffizi, kjer so me umetniške slike iz obdobja renesance popolnoma prevzele. Zadelo me je! Ko bom imela kaj več prostega časa na voljo, bom kakšen utrinek zagotovo pripela še na blog.
~~~
Vilinček – #257: spletla si stihe polne svetlobe. Nežna, bodrilna vsebina, s pridihom božanskega – “so prsi tvoje moj oltar” – zelo lepo povedano.
~~~
Ne daj upihniti svoj žar.
Ne daj …
klesati se v spomin.
Je svet preživ
in midva z njim …
So prsi tvoje
moj oltar.
(by Vilinček)
~~~
Hkrati je pa tvoja misel: /»Ne daj klesati se v spomin«/ tudi mene nagovorila za par stihov … sicer v drugo smer … ampak, da ne padem čisto vun iz ‘štimunge’ …
~~~
Vklešejo spomini se v skalo
le trenutki,
od prefinjene umetnosti očarani,
prevzeti …
prepleteni med dogodke, doživljaje
in zadeti
od subtilnosti ljubezni -
v nje lepote
izvezeni.
~~~
Brišejo spomini se iz peska
le trenutki …
ki jih prvi val odnese
ali vetra piš zakrije …
saj, če vrezati hoteli bi v srce
do bolečine,
le plitvino bi dosegli -
harakiri
brez globine.
~~~
Plešejo spomini tja v večnost
le trenutki,
ki se zibajo v ritmu srcu lastne
melodije …
a v holizem potopljeni
in prežeti z znanim zvenom –
iz kaotike
v težnji
do ubrane harmonije.
(by nagajivka)
~~~
# 269 ~ nagajivka ~ 15.10.2009 ob 00:45 pravi:
Olna – #265:
(#268)
Holiziram, torej sem? 
~~~
Tuhtala si? Navdušena sem. Zakaj? Ker že odkar te »poznam«, zaupam v tvoje idejotvorne pogruntavščine. Ti si tip, ki bi se v zgodovino zlahka zapisala kot izumiteljica kakšne nove, idejno-koristne domislice. Klinc pa Descartes. Lasje te bolijo od razmišljanja? Eh, ne bodi no malenkostna – velikih duhov vendar to ne zmoti!
~~~
#260: Tudi tebi hvala za mnenje, vedno ga z zanimanjem preberem, komurkoli ga že podaš. In a veš, da imam kar malo slabo vest, ker Binove pesmi (#254) zadnjič nisem pohvalila na način kot bi si verjetno zaslužila. Res jo je zelo lepo upesnil. In strinjam se s teboj, da včasih zadostuje le par besed, v katere lahko ujamemo poanto, oz. izrazimo svoje občutke, trenutno razpoloženje …
~~~
#270 ~ nagajivka ~ 15.10.2009 ob 00:47 pravi:
Bin – #261: Ti se kar veseli, ja, da sem preživela … še žal ti bo … hoho …
~~~
»SEM«, praviš.
Ja, sej … to je že v redu. Ma kaj pa če te vprašam »in kako to veš«? A? Kako bi mi opisal v eni besedi?
Nekomu npr. zadostuje »mislim, torej sem«. Vendar me to ne poteši v smislu obstoja, oz. glagola »biti«. Lahko bi rekli tudi »dvomim, torej sem«, a tudi to me ne zadovolji. »Čutim, torej sem« … je spet premalo. ‘Razumevam, torej sem’ in ‘Zavedam se, torej sem’ … mi je že naprimer bližje.
Bolj celovito besedo za neko mešanico med: »mislim/dvomim/dojemam/razumevam/razumem/štekam/v duhu občutim/doživljam/zavedam se« obstoja iščem. Descartes me namreč ni prepričal. Pomanjkljivo je to »modrost« skup sklamfal … tej njegovi filozofiji še danes sledijo mase, ki prisegajo na ideologijo »mislim, torej sem«. Premalo je to, če mene vprašaš. Ne podpišem!
Sem vesela tvoje ocene za pesem – hvala. Bom primjavkala še kaj, seveda. :meow:
~~~
Bin – #262: Lepa replika na Vilinčkovo (#257).
Taka čustvena, nežna. In melodično brezhibna.
~~~
# 271 ~ nagajivka ~ 15.10.2009 ob 00:52 pravi:
Lea – #263: Res? Fajn. Hehe, ja, tudi ti si mi že večkrat vzela sapo med prebiranjem česa zelo dopadljivega izpod tvojih rok. Hvala ti.
~~~
# 272 ~ nagajivka ~ 15.10.2009 ob 01:02 pravi:
Vilinček – #266: Uau, si že novo pesmico z uvodnim in zaključnim refrenom gor pripela. Oblikovno malce drugače zasnovana, ritmično bolj razgibana, vsebinsko pa v tvojem stilu: lahkotna, simpatična, navihana, svetla. Glasbo, ki si jo pripela zraven, bom pa poslušala po povratku domov in prebrala tudi vsebine, ki jih zdaj zamujam, še na tvoji strani.
~~~
»Ljubim, torej sem«-Praviš???
Hehe, zelo všeč! Vizija prihodnosti!? Vilinček, ja, tudi vse to kar si naštela še kako drži. Vendar pa ko ljubimo, žarimo, uživamo, plamenimo … na tak (!!!) navdušeno-vznesen način, takrat se običajno um malo zamegli. In potem ‘modrost’ odide na počitnice? 
Ljubim, torej sem, ja, vendar z veliko začetnico in brez klicajev (iščemo namreč bolj univerzalno misel za širšo množico) … kar pa ne pomeni, da mi tvoji klicaji niso všeč!!! So!!! Zelo!!!:))) (ker znam z njimi Ljubiti tudi izven območja brezumja):)))
~~~
Eno lahko nočko vsem skupaj, jutri (oz. danes) pa čimbolj naklonjen dan.
#273 bin 15.10.2009 ob 14:33 pravi:
Hitim, da kar škripa v (miselnih) ovinkih.
Ne zmorem zdaj pokomentirati vsega, kar ste mi “natrosile”, (hvala vam za to!), zato puščam samo idejo moji dragi nagajivki.
/… »štekam« in »v vsej polnosti duha čutim« …/
bi mogoče lahko z eno besedo rekli: POJEM!
Pojem kot pevec arije, kot oče (dedek) majhnemu otroku, pojem kot struna, ki jo je “ubral” in uglasil nekdo drugi, pojem z glasom, črkami, podobami, dejanji, …!
Seveda bo lahko nepozornim bralcem “ušla” vsa širina glagola “peti” in se bo izničil kot Descartesov “mislim”. Je kdo med nami, ki bi znal z gotovostjo trditi, da se je prevod njegovega izreka vsaj malo približal originalu?
Recimo torej “Pojem, torej sem!” Pri tem pa naj poje – zveni vsak po svoje. Kadar bodo izzveneli zadnji nihaji naše strune, nas ne bo več!
~~~~~~~~~~~~~~~~
#274 ~ nagajivka ~ 15.10.2009 ob 16:09 pravi:
Da še jaz na brzake izkoristim “ora di pranzo” (malo za ogrevanje naših sivih celic)
KAAAJ???
SAMO E.B.-BIN JE MEDTEM SEKAL MISELNE OVINKE???
PA DOBR … KJE STE VSI MOŽGANSKI TRUSTI??? HA?!
Olna spet zabušava??? Al’ se je že spet prehitro vdala?
Dejmo, dejmo, poeti, filozofi, idealisti, realisti, relativisti, miselni garači, sanjači in ostali mojstri teorije&prakse:
kaj vam ni do resno-miselnih tuhtanj na zabaven način?
Potrebujete motivacijo?? Aja??
Kapitalistični razvajenci eni!!!
Okej. Nej vam bo. Ta najboljše 3 ideje (po zaključenem zbiranju predlogov in po glasovanju strokovne žirije – vseh nas aktivnih prostopoljancev) bodo nagrajene!
~~~
Bin – #273: /”Pojem, torej sem.”/ Pôjem, tralala.
Lepa razlaga. Mi je všeč. Good point. Pohvalno. Viš, ti si ta pravi poet po duši.
AMPAK!!!
A si ti predstavljaš, kako vse bi lahko taka zapisana misel “zvenela” nepoetičnim bralcem? Tricky! Vsak bi si jo interpretiral po svoje.
In svet bi šel v maloro???
Naprimer:
- Pojem, torej sem. (pojém (te). njami. in bi se svet vrnil nazaj v dobo kanibalizma. recimo.)
oz.
- Pojem, torej sem. (in bi ti žena rekla: ah, dragi, saj vem, ko si lačen, res ni vse skup nič od tebe. kadar pojèš s krožnika vse, si pa tako poln energije, da ob tebi še jaz začutim, da sem).
ali
- Pojem, torej sem. (in odgovor bi se glasil: trdiš, da si pójem? miselna tvorba, z značilnostmi konkretnega? ali nimaš pojma, ali pa si v slovenski umetniški kulturi res postal pojem vseh pojmov!!!)
ali
- Pojem, torej sem. (in bi te oboževalke rotile: kaaa? že si pojém?
o, krucinal, pa ne glih zaj, čuj!!! Nena ravno zaj pojémaj, ko sem tik pred tem, da mi pride … navdih za novo pesem, pa da jo skup zapojema, brez pojemanja glasilk!!!)
Bin, za lokalno uporabo – na pesniških blogih – bi se pa pomoje tale tvoja pogruntauš’na prijela.
Ampak! Jaz, nikoli zadovoljna revolucionarka po duši, razmišljam bolj globalno, začenši z delovanjem (beri: teženjem) lokalno. To niso heci!!! Da nas ne bodo potem zanamci čez 200 let pljuvali (tako kot jaz zdaj pljuvam čez Descartesa), da smo na prostih poljanah zavozili človeštvo!?!! Halooo?! Kje je občutek za soodgovornost, ljudje moji?!
Jah, tko je to, če čutmo potrebo po tem, da bi ta zavožen svet rešval! Tistim k se pa fučka za svet, pa po duš zihr niso taprau poet!
Al’ kva?!
~~~
P.S.: Vilinček, sinoči pozabila pokomentirat še tvojo pesem pod #239:
Všeč!:)))
Kedo je tebi tam nekje zgoraj reku, da ti ne znaš nagajat??? A?
Jst sem jo začutila kot čist ta pravo nagajivo!!!
~~~
Ciao.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#275 bin 15.10.2009 ob 21:14 pravi:
@ Lea, Vilinček, olna (#263 – 265)
“En prav lep hvala”!
@Vilinček #266
Mi še pride!?!
@nagajivka #268
Tudi tvoja “me rajca”.
@ nagajivka #270
Ti se kar junači in delaj “strašno”. Bin je vitez! Ne bo mu žal ne bitke z zmajem, ne osvajanja princeske. Da se le pravljica pravilno konča!
Se mi je pa kar zdelo, da ti preprosti “sem” ne bo zadostoval. Ti hočeš VEČ!
~~~
#276 bin 15.10.2009 ob 22:07 pravi:
@#274
Bi bilo bolj prav “ora di prazno”! 
m.c.-nagajivka je nekoliko sfalila.
Še dobro, da nisem v lokalnem žargonu napisal. (PojAm) Kaj bi šele potem “naumila”??
Naj še nekoliko bolj zares pokomentiram. Tisto “petje” je bilo mišljeno kot “vibracije”, kar pa ni slovenska beseda. Vsaka naša dejavnost, odziv, izziv, …, skratka vse, kar nas opredeljuje kot bitje, sproža v nas vibracije. Zapojemo kot struna violine, votel sod, grom med gorskimi vršaci, …
Besede SEM ne more enakopravno zamenjati ena sama drugačna beseda.
No, saj imaš prav, takoj bi svet tako definicijo “biti” raztrgal, kot si ti raztrgala ubogega Desc..
Tisti izrek sem že v mladosti, ko mu niti avtorja nisem vedel, razumel “čisto drugače”, kot razberem tvoje razumevanje. “Mislim, torej sem” je zame pomenilo:
Ni treba biti slaven, močan, delati silnih del, …, celo ničesar ni treba v fizični obliki “dati od sebe”, da bi pregnali dvom o svojem obstoju. Dovolj je misel, ki se je zavedamo in že lahko trdimo “da smo”. Ne “SEM” v vsej polnosti svojih želja, temveč čisto majhen “sem”, na katerega klin obesimo svoj ego.
Katero pojmovanje SEM-sem naj bi poimenovali z eno samo slovensko besedo? Veš, že dolgo sem prepričan, da “med narodom” ne preživi nobena nepotrebna beseda. Čeprav imata na prvi pogled dve besedi isti pomen, se nekje “daleč zadaj” skriva primer, ki postavi ta pogled na laž. Neobčutljivim (za jezik) ljudem ni mar, ljubiteljem lepega in jasnega izražanja pa še kako!
Dovolj sem bluzil! Grem raje malo v kovačnico, železo je vroče!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#277 olna 15.10.2009 ob 23:29 pravi:
Bin, predlagal si “sem”.
Nagajivka, nekje si rekla, da razmišljaš bolj globalno.
Kaj pa oboje skupaj?
SMO.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#278 bin 15.10.2009 ob 23:31 pravi:
Če bo špičasto bodo vile, če bo ploščato pa lopata!
V kovačnici sem bil.
Za Vilinčka:
Všeč si mi,
ko me uloviš.
Ker že poznaš
vsak moj korak.
Zagrneš me
kot bel oblak…
da v soncu znova
zablestiš.
Razpiram ti svoj nežni cvet
ves sramežljiv in plah in bled,
da kot metulj bi sedla nanj
medico pila mojih sanj…
za dva.
V lepoti kril te prepoznam
v prhutu nežnem trepetam,
dolgo, predolgo bil sem sam.
Kot bakla zate zdaj gorim
iz tvojih ust si le želim …
besed.
Ne nisem princ
in ne junak,
morda ne tak,
kot me želiš?
A všeč si mi,
ko me uloviš,
ker že poznaš
vsak moj korak.
(by bin)
~~~
#279 bin 15.10.2009 ob 23:41 pravi:
Še nagajivko moram malo ???? Ah, karkoli bi napisal, prav bi ji ne bilo.
Na #268
Pod dletom tvojega navdiha
bil bi skala.
Izkleši z mojega obličja
ves drobir,
trenutek vanj zapiši,
v globine,
drug v drugem morda najdeva
svoj mir?
V podnožju stene pesek…
drobci skale,
zarišeš s prstom,
z jutrom sled izgine,
zbledijo vsi spomini,
v morju časa
a drobni pesek…
pesek ne premine.
Zapleši v večnost s peskom
pod nogami,
zapleši v čast bogov
ki zrejo iz skal,
s trenutki pleši
v večnost harmonije,
ko zadnja kaplja kapne
v sveti gral.
(by bin)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#280 olna 16.10.2009 ob 15:25 pravi:
No da majčkeno razložim svoj prispevek pod 277.
SEM sem jaz, SMO sem pa jaz in vsi. Torej zaobsega mene in moje odnose do drugih ljudi in tudi do narave. (”Biti eno z naravo”). Saj smo zato na svetu, da nekaj dajemo in dobivamo, to pa je mogoče samo v množini. No, včasih tudi v blaženi dvojini.
Seveda so vse skupaj samo bolj lingvistične kapriole. Ni univerzalne besede za tisto, kar je Nagajivka iskala, in je najbrž tudi iznajti ne moremo. Je pa iskanje zanimivo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#281 ~ nagajivka ~ 16.10.2009 ob 16:43 pravi:
Samo kopiram jutranji komentar, ki ga nisem uspela oddat:
~~~
‘bro jutro.
Bin, že nekaj dni se mi Klepet bolj s težavo odpira. Kako drugim – ne vem, a meni ga sinoči sploh ni hotelo odpret, oz.je tako dolgo mlel, da sem, zehajoča od celodnevnih predavanj, po cca 10 min. obupala in šla spat.
Alora. Kje smo ostali?
Bin praviš: #275: /»Se mi je pa kar zdelo, da ti preprosti “sem” ne bo zadostoval. Ti hočeš VEČ!«/
Ja in??? Ti pa kaj?! Ti si pa zadovoljen s tem, da pač »si«, brez tuhtanja zakaj. Bin »je« in to mu zadostuje? Fajn. Saj meni tudi. Ampak. Kako v filozofskem smislu veš, da si – in kako bi ta »sem« utemeljil na bolj izpopolnjen način, kot pa je uveljavljen po Decartesu, to je zdaj vprašanje!
Kaj mi nisi nekoč rekel, da bi rad spreminjal svet??? Aja? Zakaj se pa potem tako rad teoretično zatekaš k nekakšni kvazi ego pohlevnosti, ki naj bi zadovoljila tvoj mišljenjski minimum, če bi pa v praksi kar naprej rad dokazoval svoj maksimum?
Pišeš: /»Bin je vitez! Ne bo mu žal ne bitke z zmajem, ne osvajanja princeske.«/
Aha. Pa smo spet tam. Ti bi se šel nekakšno bitko za zmago, ne pa konstruktivnega razmišljanja??? In ne poskušaj zdaj raziskovanja, tuhtanja in utemeljevanja »sem« (in kako vem, da sem) ‘zlorabljati’ z raznimi insinuacijami, preden ne veš kaj sem s čem mislila. Raje vprašaj. :pogled v prihodnost:
/»Ni treba biti slaven, močan, delati silnih del, …, celo ničesar ni treba v fizični obliki “dati od sebe”, da bi pregnali dvom o svojem obstoju«/
Obstoj? A je zate obstoj lastnost ali dejstvo?! Lastnost gotovo ni. Obstajajo tudi betonski nebotičniki, recimo. Pa kramp in lopata, zataknjena v kup peska, medtem, ko ju nihče ne uporablja in jima torej v fizični obliki ni potrebno »dajati ničesar od sebe«, pa tudi slavna nista. Ali mislita? Imata razum? Dvomita? Se kramp in lopata zavedata svojega obstoja? Ne? Heh, pa vendar obstajata. Brez misli, brez razumevanja, brez zavedanja. Kaj torej tebe ločuje od njiju? Res samo misel?
/»Ne “SEM” v vsej polnosti svojih želja, temveč čisto majhen “sem”, na katerega klin obesimo svoj ego.«/
Obstaja misel. A brez tvojega ega – v povezavi z razumom oz. sposobnostjo – lastnostjo dojemanja – razumevanja – zavedanja, ki ga pogojuje stopnja razvitosti duhá, bi zgolj z mislijo ti NE vedel, da obstajaš!
Medtem, ko ti opredeljuješ – ta »NE da SEM v vsej polnosti svojih želja, temveč …«, sem jaz v tisti kratki pesmici (#253) to misel opisala kot »v vsej polnosti duha občutim« (kar pa je bilo mišljeno popolnoma brez želja in v danem stanju celo za nekaj časa brez misli in dvoma), mišljeno kot stanje – občutje – zaznavanje z duhom v vsej svoji polnosti, s čutili duha -(ki jih v svojih pesmih pogosto omenjam in niso enaka »običajnim« čustvom!!!), s čutili, ki preko svojih tipal (bolj ali manj intenzivno) zaznavajo vibracijo (ki si jo v »pôjem, torej sem« omenjal tudi ti), vendar jo sama občutim bolj kot dogajanje v kolektivnem nezavedno-zavednem, kjer je močno prisotna tudi intuicija. Gre za drugačen, malo bolj kompleksen način razumevanja. Sori, ne znam bolje razložiti. Ker pa se večkrat ‘potikam na omenjenem območju tega zaznavanja-zavedanja’, je »mislim, torej sem«, zame premalo. »Razume(va)m, torej sem«, bi bila zato zame sprejemljivejša varianta.
Okej, da ne bom preveč zatežila s to filozofijo, ker itak nismo resni …:)))
~~~
Poglejmo s katerimi predlogi smo doslej dopolnili Descartesovo: »Mislim, torej sem.«
Dvomim, torej sem.
Občutim, torej sem.
Doživljam, torej sem.
Dojemam, torej sem.
Štekam, torej sem.
Razume(va)m, torej sem.
Zavedam se, torej sem.
Holiziram, torej sem.
Ljubim, torej sem.
Pôjem, torej sem.
Sem.
Smo.
~~~
Olna: – #277: Hehe … dobro si to skombinirala in naumila. Torej, SMO. Dejstvo. Do nadaljnega. Ampak! Še vedno nismo utemeljili razlogov za razumevanje tega dejstva. Kako veš? Ker misliš? Ker dvomiš? Ker občutiš? Ker štekaš? Ker se zavedaš? Ker holiziraš? Ker ljubiš? Ker poješ? Ker pač le si? Ker pač samo smo? Na podlagi česa se odvija proces zavedanja tega obstoja??? Vem, da ne maraš vprašanj, ampak zdaj filozofiramo, ne?
DOPISUJEM:
Olna: – #280: No medve sva kot kaže že malo bolj povezani na tem območju zaznavanja, saj si, kot bi mi prebrala misli (zgornjo vsebino sem v word napisala že zjutraj) v #280 že sama od sebe pojasnila. Čeprav … delno. To so še vedno dejstva, oz. tvoja/moja/naša zapažanja. Kaj pa po tvoje pogojuje zavedanje teh zapažanj, boš pa, upam, še razložila?
Ja, raziskovanje je tudi meni že od nekdaj zanimivo.
~~~
Bin – #279: V tistih treh kiticah, ki sem jih pod (#268) namenila Vilinčku, sem hotela povedat to, če poenostavim, da (naj) se v skalo vklešejo lepi spomini (tam ostanejo »za vedno«), medtem, ko (naj) se v pesek zapisujejo tisti malo manj prijetni, (zato (naj) jih prvi val odnese …) Ti mi pa (v #279) želiš čimveč peskovja??? S katerim naj zaplešem v večnost??? In zdaj naj se ti še zahvalim za pesem, al’ kako???
Hecam se. Hvala ti za stihe.:)))
~~~
Danes smo prej končali, zdaj grem pa ene par kitic odspat in če mi bo kozmus, pardon, kozmos naklonjen
, se vam pridružim še kaj vč ksno.
Lep dan vsem na tej strani.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#282 ana od srca 16.10.2009 ob 16:48 pravi:
Pozdrav vsem!
Nekaj dni nisem pokukala sem, nekako mi ni uspelo, obveščanja o novih komentarjih pa ni.
Tukaj je ena skromna pesem, ki se je zgodila o misli na Mojega:
ne razumem
zakaj
mi solze
silijo v oči
zakaj
v prsih
me ščemi
ko odhajam
saj vendar vem
da grem
le za nekaj dni
v srcu
mi
kraljuješ
dragi
ti
-
naj bodo
najini dnevi
blagoslovljeni
in
blagi
koliko nama
bo še dano
koliko časa še
bo nama tukaj
postlano
koliko časa
ne bova še
zrela klasa
uklanjajoča se
pod zrnjem zrelim
-
s korakom
zdaj tožnim
zdaj smelim
potujeva
kot ponavadi
v neznano
Le pozdrav še
in že me ni!
(by ana)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
# 283 bin 16.10.2009 ob 20:54 pravi:
Tokrat od zadaj naprej.
Zelo lepa pesem Ana! Saj ne da tečni bin ne bi imel nobene pripombe na rime in ritem, a je dovolj bogata z nabojem zrele ljubezni, da zveni, “zadene”.
#284 bin 16.10.2009 ob 21:54 pravi:
m.c. nagajivka
Bo treba v devetko usekati? Raje domov pridi, ti bodo takoj vrata bolj odprta. 
Tja proti tristotemu komentarju gremo s tem klepetom, pa se upira. Vse kaže, da SIOL-ovci ne podpirajo ravno najbolje te blogo****? Tudi na prošnjo za pomoč pri naročanju komentarjev (Ana, Lea) še nisem dobil odgovora.
SEM – sem!?? “Ženske gledajo na svet skozi luknjo, moški skozi tubo”, (”tubo” = “cev” – razlaga za nepoznavalce) mi je nekoč rekel sosed.
Nekje sva se zgrešila v pojmovanju Descartesovega reka. Ti je kdaj padlo na pamet, da bi lahko bilo vse, česar se “zavedaš” le fikcija, iluzija? Fatamorgana? “Sem” kot dokaz obstoja. Pišeš nekaj o betonskih nebotičnikih, krampu in lopati, …? Se zavedajo? Sploh so? Si morda zaužila kaj opojnega ali se ti blede od žeje? Je nebotičnik stvarnost ali privid?
In vendar je misel tisto, po čemer se sploh zavedamo sebe. (Ne MISEL kot neko globokoumno spoznanje o svetu, ljudeh, vsem, kar nas obkroža, temveč katera koli misel, neznatna, nepomembna, …)
Res je, tudi “mislim” ni neovrgljivo potrdilo našega majhnega “sem”. Morda se nam samo dozdeva, da mislimo?
Ah, saj je vseeno!
Za kateri “sem” torej iščemo izraz – besedo? Za malega – dvom, ali za velikega – ego?
Iz tiste pesmice #253 sem razbral nekaj drugega.
/… Ta hip
tu
in sedaj
v vsej polnosti
v duhu
čutim
in
samo
sem. …/
bi te opozoril na napačno razlago “replike”.
“Videl” sem te kot sebe v
/… želim si biti kaj, brez sence. …/
Majhen, čisto majhen “sem”.
Tam “razumevanje” nima prave veljave.
Naj uporabim tvoje besede: “Okej, da ne bom preveč zatežila s to filozofijo, ker itak nismo resni … ”
Le o “peskovju” še nekaj. Prepričan, da te v poeziji čutim do zadnjih globin,
Več je spominov vklesanih v skalo, več je pod steno (skupek, zaloga skal) drobirja – peska. In v njem več zarisov ki so obsojeni na izginotje – brisanje. “Plešemo” pa s peskom pod nogami in podobami v skalah na oltarju. Tiste “zadnje kaplje” pa res ne bi bilo treba!
Težim, torej sem!
~~~
#285 bin 16.10.2009 ob 22:10 pravi:
olna #277
Jaz pa sam, redčen med vami?? : shock: 
Nič se mi (#280) vun ne vleci! Kakšno “zlivanje z naravo” 
“kapriole”?? Pravijo nekateri, da je Koper pravzaprav “Kapris”, kozji otok. A ti na kaj namiguješ?? 
Ti bi torej nekakšnega skupinskega udarila?
?
“Lingvistično”?? A ni to nekaj v zvezi z jezikom?
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#286 ~ nagajivka ~ 16.10.2009 ob 23:07 pravi:
Ana – #282: Vsebinsko si pesem res lepo spletla.
Tokrat lahko samo pohvalim tvojo melodijo, ker se mi zdi, da si v tem vedno boljša. Z nekaj čisto čisto malega “popravki” bi bila celo melodično brezhibna.
Bin #283 – odkod ti ideja, da mora pesem vsebovat rime po tvojem okusu???
~~~
Bin – #284: Joj, kako me ti jeziš!
Kot bi govorila vsak v svojem jeziku?!?
Ma teb sam fuk po glavi hodi. Zato – adijo!
Sprašuješ: /”Ti je kdaj padlo na pamet, da bi lahko bilo vse, česar se “zavedaš” le fikcija, iluzija? Fatamorgana?”/
Sočustvujem, ker sproti pozabljaš. Seveda o tem pogosto razmišljam!!! In tudi med svoje stihe sem že večkrat vpletla te misli. Malo pobrskaj nazaj – celo v tem Klepetu jih najdeš. Recimo v “pesmi” abecedne sanje – pod #137 (ki sem jo kot repliko namenila Lei). Pa si jo pejd prebrat, če si pudabu vsebino. Tako na PP kot tudi na eho-bit sem že kar nekaj tega v preteklosti pripela. Ampak … kaj ti jaz morem, če te take vsebine ne zanimajo! Ti maš najraj ljubezensko-erotične, ane?! Kul! Še mal, pa se bom preusmerila k pisanju otroške poezije.
Kaj je misel??? Kedo ti jo omogoča, pogojuje??? Misel je za moje pojme le posledica (produkt) razuma in ne more obstajati samostojno. Torej kaj je tisto kar mi omogoča zavedanje obstoja “biti”?
Saj ne trdim, da se moraš z menoj strinjat, le žalosti me, če se ne potrudiš niti razumet to kar kdaj kdo skuša povedat.
Evo še eno na hitro skup spacano pesmico, z lastnostmi razuma, especially for you, my dear:
~~~
RAZUM-EVANJE:
Misli omogoča mi
razum!
Da z njim pomislim,
dvomim,
umem.
Da z njegovo pomočjo
zaznavam,
kaj zaslutim,
predvidevam,
kdaj občutim,
se zavedam
in spoznavam.
Saj le z njim
lahko doumem,
dojemam,
»štekam«
in razumem.
Z njim ovedem se
in kdaj zavem,
da o vsem nedokazljivem
kar obstaja,
pač premalo vem.
Vem pa to,
da ta razum,
nahaja se v duhu.
Čeprav prežema
celega človeka,
v epifizi
bojda biva.
Duh se z duhom
povezuje,
s tvojim,
mojim,
vašim,
našim,
v skupni enosti kraljuje
in skrivnosti
še neraziskane
rad nam prek’ spoznanj
razkriva.
~~~
Saj se ne jezim tako zelo zares kot zgleda, no.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#287 ana od srca 16.10.2009 ob 23:53 pravi:
VSEM, posebej pa Binu in Nagajivki!
Smejem se
in sem srečna,
da smem biti tudi tukaj z vami!
Da smem preprosto biti.
Kar ne dojamem včasih, da je lahko tako lepo – in da včasih čutim toliko enih vezi med nami, bolj ali manj neznanci …
Bin, nekaj nosim s seboj že kar nekaj časa … samo še zori … jaz ne rodim skoraj nikoli tako na hitro kot ti!
Želim vse dobro!
Vsem!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#288 bin 16.10.2009 ob 23:56 pravi:
@nagajivka #286
Vključno s pripisom in zelencem. 
Tisti del komentarja, ki si ga namenila Ani, podpišem!
Da te jezim?
Tako pač je. Žal pripisujemo tudi drugim tisto, kar nosimo v sebi. (Saj nečesa, česar še nismo spoznali, ne moremo!) 
/… Kot bi govorila vsak v svojem jeziku?!? …/
Ja saj prav o tem sem pisal prejšnji komentar. Ti pa si v njem videla … FUK!
Ne, ne pozabljam ravno tako zlahka. Včasih kaj spregledam, predvsem v časovnih stiskah, včasih pa so “podatki” tako protislovni, da moram vprašati. Tokrat sem vprašal.
Razmerje med mislijo in (raz)umom? Kdo je jajce, kdo kura? Kdo je bil prej?
Razum nima kaj obdelati, če ni bilo misli! Mar se v (tvojem) razumu prekladajo, vežejo, “umejo” in raz-umejo lopate, hiše, … v svoji konkretni izvedbi?
In misel? Res, misel sama, brez razuma nima s-misla.
Pa smo tam!!
Vsekakor je videti, da imava o “misli” vsak svojo podobo. Resnica? Verjetno, kot vedno, nekje vmes.
Pa nikar spet tega zadnjega stavka ne razlagaj v hotno-vulgarnem smislu.
Na pesem nocoj ne zmorem odgovora.
Lepo, da se ne jeziš “tako zelo kot zgleda”.
~~~
#289 bin 17.10.2009 ob 00:09 pravi:
@Ana
No, sam “porod” je pri meni res zelo hiter, tekoč, zato pa je včasih “nosečnost” dolga, dolga! Koliko misli, idej, občutkov je “zaplojenih” v meni, pa še ne vem zanje? Nekateri “tiščijo”, nadležni so, popadkov pa od nikoder. 
Lepo je “biti”! Tukaj, v virtuali je nekoliko preprosteje kot v realnem življenju. Tu smo (skoraj) vsi “neznani znanci”.
Saj tudi bin ne “rodi tako hitro”.
kar naj dozori tisto tvoje …, le zrela semena vzkalijo, rodijo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#290 ana od srca 17.10.2009 ob 00:12 pravi:
In hvala za prijazna mnenja! Kakšen trenutek se mi zdi, da mi kakšna reč dobro rata!
Nisem čisto zadovoljna s pesmijo … Posebno tam v drugem delu … Začetek me pa vedno greje, zelo greje … vse od julija, ko je nastal …
Vsem lepo noč!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#291 ~ nagajivka ~ 17.10.2009 ob 00:16 pravi:
Klepet se mi je tokrat odpiral cca 15 minut.
Bin – #288:
Nikoli nisem zase trdila, da nisem nabita z erosom. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da ga uporabljam le za ‘fuk’. Me pač v življenju zanima precej stvari! In vse kar počnem, počnem tudi z njegovo (erosovo) pomočjo, torej s strastjo. In okoli tega se prav nič ne sprenevedam. Ti pa … ah, ja …
Tisti moj zbodljaj je letel predvsem na tvoj #285, ker je bil pač med ’svežimi’ (zadnje-prebranimi), medtem, ko v repliki pod #284, razen tvoje provokacije na temo, tudi nisem zasledila nič kaj dosti konstruktivnega, razen “težim, torej sem”, kar podpišem tudi zase!
Sicer ti pa lahko najdem še najmanj za en šleper takih in podobnih komentarjev. Pa saj se ne pritožujem nad ero-vsebinami!!! Kadar ga v to smer biksamo, ga pač biksamo. Ma kadar naj bi še o čem ‘resnejšem’ podelili mnenja ali pofilozofirali, me pa (z)moti, če se oddaljujemo od bistva teme, preden vsaj približno česa ne dorečemo, oz. malo predebatiramo. Saj se navsezadnje da prav lepo tudi hec in erosa in ves afengunc po kapljicah vmest vpletati, da se zanimiramo, da je bolj zanimivo, zabavno, sproščeno, da debata ni preresna, ampak … z osredotočanjem na poanto! – (to mislim na splošno, na katerem koli blogu, da me ne boš zdaj že spet za besedo lovil).
Seveda, da sta misel in razum tesno povezana. Ampak tu zdaj za intermezzo (sori ker me to zanima) malo debatiramo o Descartesovi filozofiji: “mislim, torej sem”, s katero je posredno, posledično, vplival na zmotno umevanje množic!
No, pa dejva drugače: ne vem sicer, če verjameš v obstoj boga oz. v kakšnega, no pa saj v tem primeru tudi ni tako pomembno. Le za lažjo ponazoritev tvoje pomisli o ‘kuri ali jajcu’, bom uporabila eno tako bolj pravljično varianto od vprašanja: “Najprej je bila beseda”. In “beseda je meso postala” – so nekoč zapisali. Se ti zdi, da ta bog (kdorkoli in karkoli že to je), ni imel najprej duha-razuma, da je sploh lahko pomislil in potem svojo misel ubesedil in še kasneje besedo udejanjil?? (mišljeno simbolično in po logiki zaporedja.)
In ne me zdej spraševat, ja iz česa je pa pol ta ‘veliki raz-um’ nastal … te skrivnosti pa po vsej verjetnosti ne bomo razvozljali in doumeli za časa bivanja na Zemlji).
V pričakovanju tvojega/vašega razmišljanja, vas prav prisrčno pozdravljam in vam pošiljam koš toplih pozdravčkov iz Firenc.;)))
~~~
ANA – #287: Whow! Me veseli. Čestitam za pogum … in od ♥ želim vse vse dobro! Lepo te je ‘videt’ srečno, nasmejano …
Bod’ blagoslovljena!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#292 ana od srca 17.10.2009 ob 10:16 pravi:
Nagajivka in Bin,
virtualnega lupčka!
Bin, poznam to, ja! Jaz sem kot slonica!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#293 VILINČEK 17.10.2009 ob 13:53 pravi:
Še tu se vas enkrat dotaknem… da vas pozdravim in objamem. Hvala za vse dotike na moji strani … tudi za pesmice… Več pa še zapišem v naslednjih denevih.
Čudovit vikend vam želim.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
#294 olna 17.10.2009 ob 17:40 pravi:
Bin, Nagajivka,
“…te skrivnosti pa po vsej verjetnosti ne bomo razvozljali in doumeli za časa bivanja na Zemlji).”
Natanko tako. In če mene vprašate, ali rajši razvozljam in doumem ali ne – mislite si, kar hočete, ampak: ne, rajši ne. Ne bi rada prišla preblizu “poslednjim resnicam”. Naj ostanejo v sferah, ki mi za življenja niso dosegljive.
Jaz preprosto sem. Naj to ostane aksiom.
Se mi bo pa vedno zdelo pomembno, s kom sem, kakšna sem, za koga sem, za kaj sem, proti čemu sem…
17.10.2009 ob 20:12
Oho, Bin, ta predal se mi je pa koj odprl. Fajn! Yupiii!
No, da “požegnam” Klepet~9 še s prenosom zadnjega komentarja,
ki sem ga malo prej oddala v Klepet~8.
~~~
Ana – #292: Ja. Lupčka na novo Življenje!
~~~
Vilinček – #293: Enako tudi tebi!
~~~
Olna – #294: Hvala ti za mnenje. Res je to. Ljudem ni dano, da bi prav vse skrivnosti izven našega dometa razvozljali. Saj imamo vendar na Zemlji dovolj drugega dela. Recimo to, da se trudimo narediti to življenje znosnejše. In začne se pri temeljni filozofiji – pogledu – pristopu – delovanju – odnosu – do življenja. V tem delovanju je pa še veliko nerazvozljanih (a razvozljivih!) “aksiomov” na voljo danih, ki jih lahko spreminjamo človeškemu bivanju v prid.
Saj ravno zato pa tako težim! In zakaj sem se (tokrat) vpičila prav v Renéjevo »mislim, torej sem«? Ker je »misliti« (oz. misel) le eden od ‘produktov’ razuma. Nič več in nič manj kot »dvomiti« (oz. dvom), (da ostalih ne ponavljam). Zato nekako ni fer do vseh ostalih lastnosti razuma, da samo »misliti« tako prednjači. Kajti ravno zaradi tega izhodišča oz. prepričanja v to miselnost, večina človeštva (žal) še vedno deluje … tako kot deluje. Če človek o sebi misli, da je zgolj skupek nevronov, ki zna predvsem misliti, potem je že v samem temelju zgrešil najoptimalnejšo smer lastnega razvoja. Razvoja človeka, ki ni le um, pač pa tudi duhovno in čustveno bitje. Če bi se bolj zavedal in dajal več poudarka na to, da ima s tem razumom (ki mu pravimo tudi človeški duh in v katerem se »skriva« še kup drugih lastnosti) večjo kapaciteto in zmožnost svojega popolnejšega delovanja za časa bivanja na Zemlji, bi bil tudi njegov odnos/pristop do življenja (svojega in nesvojega) drugačen. Boljši!
~~~
Bin: V tisti svoji pesmici (#253) nisem mislila na »v vsej polnosti duha čutiti« – kot na nekaj ego-vzvišenega, niti ego-pohlevnega. Pač pa na stanje v katerem izgineta celo misel in dvom, to je stanje, kjer se dogajajo spoznanja. Ne da to čutenje domisliš, pač pa ga doživiš. V duhu začutiš, kot jasno sliko. Nenaden ‘preblisk’ – uvid. Popolno razumevanje. Razsvetljenje. V teh stanjih zavesti se ta slika razkriva po drobcih – vsakokrat nekaj. Težko je to obrazložiti, ker gre za izkustva, ki so zelo osebna/intimna. Bi mi bilo pa zanimivo o tem še s kom podebatirat, podelit mnenje, saj ima najbrž vsakdo kakšne podobne izkušnje. (?)
Eno izmed (tudi mojih) spoznanj: Edino rešitev – oz. razvoj človeštva v pravo smer, »vidim« v zvišanju stopnje zavesti, kjer vse to o čemer (v zvezi s humanejšo prihodnostjo) razmišljamo, sanjarimo, se pogovarjamo … tudi res funkcionira! Ta duh (skozi razumevanje) dela »čuda«. Če bi se tega zavedali, bi nas to področje tudi vedno bolj zanimalo, želeli bi si ga doseči, saj je to sfera kjer se dogajajo t.i. »čudeži«. No, jaz pravim, čudežev NI! (imam nemalo izkušenj izpred 10 … in še več let nazaj). Le nerazložljivemu radi tako rečemo.
Pa vendar je ta sfera dosegljiva prav vsakemu človeku.
Ko bi jo le želel raziskovati, spoznavati …
~~~
17.10.2009 ob 23:17
Takole sem sklenil: Nekaj časa, dokler se mi bo zdelo potrebno, bom pustil prvi komentar v celoti, kasneje pa ga bom oklestil. “Štonira”, bi rekli pri nas.
17.10.2009 ob 23:25
@nagajivka #karčezcelo
Hvala za umiritev. Veseli me, da se ti znova odpirajo poljane.
pravi, da sta se človek in bog skozi zgodovino soustvarjala, in da proces še zdaleč ni končan.
Za nekaj šleperjev, še več, za celo vlakovno kompozicijo bi bilo treba raznih izjav in modrovanj, pa še ne bi prišla do enotnega pojmovanja ene same besede – “misel”. Če si se upičila v tisti izrek, (nekaj te je moralo zbosti?) boš na “rušenju” vztrajala. Toliko te že poznam. Tudi “toliko te poznam”, da vem: Med najinimi pogledi je mnogo manj razlike kot med besedami.
O mojem verovanju / verjetju v obstoj boga vprašuješ?
VERJAMEM!
Če bi poznal enega samega človeka, (a poznam jih mnogo), ki mu njegov Bog predstavlja bitje – vrednoto v kateri najde smisel …, bi verjel – bil prepričan v obstoj (njegovega) boga.
Bog v mojem “gledanju na svet”?
Večina verujočih (teisti) verjame v to, da je Bog ustvaril človeka.
Večina neverujočih (ateisti) trdi, da je človek ustvaril boga.
Večina v meni
“Kopipejstam” iz najnovejšega slovenskega prevoda SP:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Janezov evangelij
1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.
14 In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekoliko si zašla pri razlagah – uporabi svetopisemskih besedil.
Sicer pa… če se ne moreva zediniti o pomenu posamezne besede, kako naj se s takimi besedami sporazumeva o globokih stvareh? In vendar te čutim! Zelo blizu. Le zakaj je lahko beseda – Bog, čista popolnost, vir nesporazumov?
/… malo debatiramo o Descartesovi filozofiji: “mislim, torej sem”, s katero je posredno, posledično, vplival na zmotno umevanje množic! …/
Množice! “Množice” bodo vedno in vsako filozofijo umevale zmotno. Žal! Množice gorečih pripadnikov »Besede ki je meso postala« so, bodo in tudi sedaj v zmotnem umevanju delajo v nasprotju s »filozofijo« svojega idola. Množice “komunistov” so poteptale idejo, ki raste iz istih korenin kot Jezusova. In še več je primerov. Toliko o umevanju množic.
V začetku sem se ti zahvalil za umirjanje, zdaj boš morda rekla, da sem spet podkuril?
Samo svoje poglede sem izrazil, misli, ki jih razum še ni cenzuriral. Pravzaprav čisto malo.
Lepo se imej tam v mestu cvetja nagajivka in nikar si “svoje lepe glavice” ne beli z binovimi izpadi.
17.10.2009 ob 23:28
Za lahko noč pa še en izpad, “za ukor pred izključitvijo”.
MISEL
Včasih drobna misel se utrne,
čisto majhna, bleda in nedozorela,
sama ne ve, kaj bi s seboj počela
kam vodi pot in kam naj se obrne.
Tam v kotu glej, čemeren starec um!
Razgrnil bo tančico z njenih lic.
Spoznala bo svoj cilj in svoj poklic,
dobila barvo, zrelost in pogum.
Razgrinja um, torej raz-um, spoznava.
Vse kar nam v bit sporočajo čutila.
Telesnih pet in tista, ki jih skrila,
je v skrivno, »nepredmetno snov« narava.
Misel, um, razum so v duh spleténi,
kot kita zlatih las nedolžne deve,
po njem spoznamo se junaki, šleve,
vsi brez meja, a vendar… omejeni.
Mislim, torej sem?
Umem, torej sem?
Razumem, torej sem?
Dišim, (imam svoj duh) torej sem?
17.10.2009 ob 23:31
Nagajivka 2,
“Nenaden preblisk. Popolno razumevanje. Razsvetljenje.”
“Bi mi bilo pa zanimivo o tem še s kom podebatirat, podelit mnenje, saj ima najbrž vsakdo kakšne podobne izkušnje.”
Če ti bo uspelo o tem s kom podebatirat, vsaka ti čast. Meni bi bilo to že nekoliko…čez. Onstran ubesedljivega. Žal – ali na srečo? Nekatere skrinjice rajši pustim zaprte.
17.10.2009 ob 23:59
@olna (še na #294 iz ~ klepeta 8.
O tem sem nekoč že zapisal, a nisem bil ravno razumljen. Sem zato umetnik??
http://prostepoljane.blog.siol.net/2009/02/08/klepet-5/#comment-4704
@nagajivka #2
Včasih me moč besede zapusti, samo “duh” še spaja.
/… V tisti svoji pesmici (#253) nisem mislila na »v vsej polnosti duha čutiti« – kot na nekaj ego-vzvišenega, niti ego-pohlevnega. …/
Mi je treba to posebej povedati? Sem morda dal vtis, da te nisem tako dojel? Si v tisti primerjavi z mojimi verzi videla pohlevnost?
Kaj bi dal za en sam trenutek popolnega zlitja s tvojim duhom… !!!!!!!!!!!!!!!
NE! Nikar ne razumite narobe.
18.10.2009 ob 01:36
Po srečanju s prijatelji v RL, en rahlo utrujen – br’ večer.
~~~
Bin – #04: /»O mojem verovanju / verjetju v obstoj boga vprašuješ?”/
Ne, ne vprašujem tega. Zapisala sem tole:
/»ne vem sicer, če verjameš v obstoj boga oz. v kakšnega, no pa saj v tem primeru tudi ni tako pomembno. Le za lažjo ponazoritev tvoje pomisli o ‘kuri ali jajcu’, bom uporabila eno tako bolj pravljično varianto od vprašanja:
“Najprej je bila beseda”.
In
“beseda je meso postala” – so nekoč zapisali …«/
- čemur je sledilo še vprašanje.
Tvoj očitek: /»Nekoliko si zašla pri razlagah – uporabi svetopisemskih besedil.«/ – je nepotreben, saj sem menda dovolj jasno napisala zakaj ju bom uporabila. Poanta ni bila v uvodu, temveč v vprašanju, za katerega sem prav tako napisala da je »mišljeno simbolično in po logiki zaporedja«, da bi ti morda še na drug način približala to, kar sem želela s teboj/vami podebatirat. Žal mi je, da premnogo besed, ki jih zapišem, interpretiraš in »razumeš« tako zelo po svoje. In to so bile, vsaj kar se mene tiče, šele osnove v temeljih razumevanja duha. Res se je bolj težko pogovarjat na tak način, saj prihaja do nepotrebnega zapletanja in vznemirjanja – pa ne glede na to ali se o določeni zadevi strinjava ali ne. (Ne)strinjanje pravzaprav ne bi smelo igrat nobene vloge pri debati! Škoda, res.
Zato je tudi tvoja pripomba v tem kontekstu: /»Le zakaj je lahko beseda – Bog, čista popolnost, vir nesporazumov?«/ – zgrešena.
Saj vendar nisem polemizirala o Bogu – kot takemu, pač pa o vsebnosti človeškega duha-razuma – katerega ‘produkt’ še zdaleč NISO LE MISLI.
(nekaj ‘produktov’ oz. lastnosti razuma sem pa zajela še v pesmici “RAZUM-EVANJE” – glej #01).
Praviš: /»Množice! “Množice” bodo vedno in vsako filozofijo umevale zmotno. Žal! Množice gorečih pripadnikov »Besede ki je meso postala« so, bodo in tudi sedaj v zmotnem umevanju delajo v nasprotju s »filozofijo« svojega idola. Množice “komunistov” so poteptale idejo, ki raste iz istih korenin kot Jezusova. In še več je primerov. Toliko o umevanju množic.«/
Tole tvoje sklepno sporočilo me pa naravnost žalosti. Po tvoje:
tako je bilo, tako je, tako bo, žal. (zato nima smisla?)
Veš, saj jaz sem zase na tem področju že poskrbela (in še naprej bom). Pa bi rada zdaj še »množici« povedala, da je dobro, če dela vsak na sebi. Predvsem individualno. Naj vsak čimveč razmišlja-tuhta, dvomi-tehta, tudi kdaj podebatira, predvsem pa raziskuje sebe in razvija potenciale svojega duha-razuma – na varnem! območju obvladljivosti, kot tudi čimdlje od vsakršne osebne – še manj pa masovne – pretirane gorečnosti, ki kakršno-koli filozofijo neminovno privede do neobvladljivih histerij, obsedenj, fanatizma in propada
tako ideje – kot sebe.
#07 Sprašuješ: /»Mi je treba to posebej povedati? Sem morda dal vtis, da te nisem tako dojel? Si v tisti primerjavi z mojimi verzi videla pohlevnost?«/
Nikakršne primerjave med vsebino tvoje in moje pesmi nisem delala. Tega tudi sicer ne počnem. To sem ti napisala zato, da (pod #02)
še malo bolj nazorno pojasnim svoje razumevanje »SEM« (ampak le tistega “samo sem” v pesmici! – kot stanje, ki pogojuje moje siceršnje razumevanje pojma “…, torej sem”), glede na pojasnjenje tvojega “SEM” – v Klepetu-8 pod #274:
Kopiram dva tvoja citata:
/“Mislim, torej sem” je zame pomenilo:
Ni treba biti slaven, močan, delati silnih del, …, celo ničesar ni treba v fizični obliki “dati od sebe”, da bi pregnali dvom o svojem obstoju. Dovolj je misel, ki se je zavedamo in že lahko trdimo “da smo”. Ne “SEM” v vsej polnosti svojih želja, temveč čisto majhen “sem”, na katerega klin obesimo svoj ego.”/
In še pod #284, ko praviš, da si me v moji pesmici “videl”:
/“Videl” sem te kot sebe v
… želim si biti kaj, brez sence. …
Majhen, čisto majhen “sem”.
Tam “razumevanje” nima prave veljave.”/
(konec tvojih navedkov)
To je to, Bin.
~~~
In pod #05 – si zelo lepo upesnil svoje misli.
Kar umirjeno.
Zaključujem svoj del ‘debate’, ne bom več težila s tem – oz. kot ti temu praviš – “rušila”.
Tudi ti bodi v cvetju. Pa lepo nedeljo ti želim.
~~~
Olna – #06:
/»Če ti bo uspelo o tem s kom podebatirat, vsaka ti čast. Meni bi bilo to že nekoliko…čez. Onstran ubesedljivega.«/
Imaš prav. Debatiranje kar vsevprek o teh »rečeh« je res sila težavno. Eden bi o jabolkah, drugi o hruškah. Eden bi z lahkoto
‘odprl svojo dušo’, drugega je neskončno strah. Večine pa itak ne zanima. Itn. Sem pa v preteklosti imela to srečo, da sem naletela na posameznike, s katerimi je bilo razglabljanje o vsem tem (in še mnogočem!) pravi užitek. Stvar ujemanja energij na duhovni ravni. Onstran ubesedljivega? Niti ne, kadar gre za (redke) posameznike s podobnimi izkustvi. In ja, kot si zadnjič pokomentirala ob pesmih, bi tudi v slednjem primeru zadostovala izmenjava le nekaj besed, s katerimi se z nekom lahko hipoma »poštekaš« in hkrati s čuti duha komuniciraš preko valovanja še na drugih, subtilnejših frekvencah.
Lahko noč in miren sen.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=RMSQ7SbX2Qk&feature=related
~~~
18.10.2009 ob 09:29
Nagajivka 8,
tudi če sem neuporabna (ali se vsaj tako počutim) za pohode po nekaterih poteh, pa z zanimanjem prebiram tvoje duete/duele z Binom. In se pri tem včasih počutim, kot da kukam skozi ključavnico…kar ima seveda tudi poseben čar.
Bin 7,
“Kaj bi dal za en sam trenutek popolnega zlitja s tvojim duhom!!!!!!!!”
Pazi, da te ne sliši Mefisto!!!
18.10.2009 ob 21:02
# 09 – Neuporabno se počutiš? Slab izgovor, Olna.
) Si mi pa dala idejo … Ti kar veselo debatiraj z Binom in ostalimi poeti, jaz se bom pa za spremembo »ufurala« v vlogo voajerke. 
Te izkušnje pa res še nimam, moram poskusit, da vidim v čem je tak čar!! 
~~~
Le toliko sem se oglasila, da povem, da nisem pozabila na obljubljene simbolične ‘nagrade’ za 3 naj predloge, vendar bom še nekaj dni počakala, da še kakšna ideja pade.
~~~
DODAJAM, ponovno, zaradi boljše preglednosti vseh predlogov,
s katerimi smo doslej skupaj dopolnili Descartesovo ~
»Mislim, torej sem«:
Dvomim, torej sem.
Zavedam se, torej sem.
Razume(va)m, torej sem.
Štekam, torej sem.
Dojemam, torej sem.
Holiziram, torej sem.
Čutim, torej sem.
Sočutim, torej sem.
Ljubim, torej sem.
Občutim, torej sem.
Doživljam, torej sem.
Valujem, torej sem.
Zaznavam, torej sem.
Ustvarjam, torej sem.
Vibriram, torej sem.
Pôjem, torej sem.
Težim, torej sem.
Bluzim, torej sem.
Sem.
Smo.
Odmevamo, torej smo.
Odzivam se, torej sem.
In še iz zadnje Binove pesmi:
Umem, torej sem?
Razumem, torej sem?
Dišim, (imam svoj duh) torej sem?
~~~
Prijeten večer in uspešen, ustvarjalen teden želim vsem.
18.10.2009 ob 21:03
@nagajivka #8
Nikakor pa ne mislim, da sem, sva, smo sposobni zdaj, kar naenkrat “naumiti” nekaj, česar množice ne bi mogle poteptati.
Ni čudno, da si “razumela osla za konja”. “Beseda – Bog” je bilo mišljeno v navezavi (/… in Beseda je bila Bog.) Nad nemočjo besede (Besede?) sem “vihal nos”.
Žal mi je, ker sem te s svojimi besedami užalostil.
Mogoče bi bilo res najbolje:
/… Zaključujem svoj del ‘debate’, …/,
vendar ne bi bilo prav. “Borec” sem, sama si nekoč uporabila ta izraz, vidim smisel v “osveščanju množic”, v vlogi kažipota k višji stopnji zavesti, lepši bodočnosti.
/… Ne, ne vprašujem. Zapisala sem tole: …/
Imaš prav! Nisi vprašala, le povedala si, da ne veš. EB bin pa bi želel, da ga čim bolje poznaš. Tudi v teh stvareh, če že vodimo pogovor o dogajanjih izven običajnih “mesenih” stvari. Oprosti za odgovor, ki to ni bil.
/… Poanta ni bila v uvodu, temveč v vprašanju, za katerega sem prav tako napisala da je »mišljeno simbolično in po logiki zaporedja« …/
O tej logiki zaporedja in o pomenu uvoda v Janezov evangelij, ki ni zapis o začetku sveta, bi bilo treba veliko besed. Preveč za en komentar. Naj ostane za drugo priložnost.
/… »Le zakaj je lahko beseda – Bog, čista popolnost, vir nesporazumov?« …/
Nerodno sem se izrazil.
Tudi celoten sklop razločevanja “SEM – sem” je po moji krivdi nerazumljiv. Skoraj v vseh primerih bi namesto “majhen” moral zapisati “navaden”. Življenjski, osebni “sem”.
Ni nujno nagajivka, da se ubadaš s takimi, kot sem se pokazal v tem pogovoru. Morda boš imela srečo, našla sogovornike, somišljenike ali nasprotovalce “na višji stopnji”? Bo to to? Bodo množice razumele?
Lep večer in ploden teden ki prihaja ti želim.
19.10.2009 ob 01:08
Tudi tukaj sem. A je ta trenutek preveč vsega, da bi mi uspelo vse prebrati in še kaj pokomentirati.
Zato si bom pustila ta delček za jutrišnji dan …
Ta trenutek pa se prepustila le svojim občutkom.
Tako živ in lep
je svet, ko se mu predaš.
Čutna narava.
Krasen jutrišnji dan vsem. Se še vrnem
19.10.2009 ob 09:09
Lepo jutro!
Tu še kapljice, ki so tako lepe, ko skoznje posije jutranje sonce. Kaplice, ki pomenijo upanje, lepoto, življenje, …
Kapljice
Izkapljalo se je nebo.
Otožne so trave.
Sklonjene
pod težo kapljic.
Difuzija svetlobe
daje upanje.
Zaenkrat samo to … prebrala sem vas, žal nimam dovolj časa, da bi napisala kaj več.
Pozdravček
19.10.2009 ob 13:42
Sinoči so me odrezali z neta, zato nadaljujem “tukaj in zdaj”.
Si koga primernega videla? 
@olna #9
Morda pa iščem svojega Fausta??
@nagajivka
Istočasno!
#10 Ne moremo vsi naenkrat špegati. Bi videli samo temo.
V potegovanju za nagrado pa že še kaj priložim, čeprav mi ni popolnoma jasno, za kateri “sem” gre.
@Vilinček #12
Tako pusto je
izropano svetišče.
Priprimo vrata.
******************
V zaupanju je…
tudi trpljenje lepo.
Odprimo srca.
Kljub sončnemu dnevu nekoliko mrakoben bin. Oprosti.
@Lea
Oh sladko breme.
V svetlobi se topijo
biseri jutra.
Pozdrav vsem, bin
19.10.2009 ob 14:28
Pa naj bo še ena “krivoverska” za nagajivkin nabor.
:confused:
Si, torej sem!
Seveda je “izjavo” treba čitati v filozofskem smislu, na relaciji dveh dvomljivcev.
19.10.2009 ob 16:47
Novi klepet?
In nekaj Vilinskih haiku 
Za več pa še pridem 
Ne odpiraj vrat
trpljenju in žalosti.
Dar je ljubezen.
Skriti zakladi
v hramu srečnih oči.
Bogastvo srca.
19.10.2009 ob 16:55
Za enakopravnost?
BINU v samogovoru:
Mal` sumljivo nam mežika
in še z rogeci grozi …
Če nas z malo vilco špika
Se morda mu oprosti?
A, da vezl bi si veliko???
Pihnem mu v vražji rog.
Z eno v`lko svetlo piko
mu pobelim črni blog
Pridem zvečer še kaj naokoli…
19.10.2009 ob 16:57
napake
to pa zato, ker sem šlampasta …
Tam kjer piše:
A, da “vezl” je rpavilno “VZEL”
Lep dan še naprej…
19.10.2009 ob 22:14
@Vilinček #16
V vratih tiči ključ.
Trpljenje je berač,
ljubezen ključar.
Odkrijva oči.
Bogastvo je za njimi.
Iz srca raste.
********************
#17
Tista v`lka svetla pika
v temno noč prinaša luč,
se poblisne, kot da slika,
v sliki vidim sreče ključ.
Čisto zadaj se v oblaku
svetlih zvezdic skriva princ.
Prepoznam ga po koraku,
to ni princ, to je Vilinc!
Hvala za obisk.
20.10.2009 ob 00:14
Hvala tebi
Harpo Marx – Everyone Says I Love You
http://www.youtube.com/watch?v=h7oZXt_71CE
Ne bom te budila,
ko očke so trudne.
Ne bom te žgečkala s peresci nemira.
Le dih bom spustila pod tvoje odeje;
ga v soncu poslala,
da toplo te greje.
Nad tabo bom bdela,
da sladko bi snival.
Nad tabo se zlijem z azurom modrine.
Čeprav bi ne smela na ustnice speče …
za hip jih pokrijem,
kot srna boječe.
Da ne predramim hotenja v naju.
Da ne vzdrhtijo dišave opojev.
Težko jim ubranim,
ko hočejo tebe.
Še manj,
da podila
bi želje od sebe.
Ker v njih zaživijo nadčutni svetovi.
Ker v njih si prvine življenje odkriva.
Vsi čuti letijo
v čarobnosti njega
Želiš,
da ne mine …
si najbolj od vsega.
20.10.2009 ob 00:21
Uuu, VILINČEK … #20 – Lepo! Čutno in melodično pesem si spletla.
Te bo pa tudi Bin gotovo zelo vesel …
~~~
Br’ večer VSEM še z moje strani. Sem morala pred spanjem še malo
pokukat na PP.
~~~
Olna! Ne goljufaj! Zdaj sem jaz na vrsti za »špeganje«! Egoistka ena! Privošči vendar še meni malo veselja, no! Viš, kaj pravi Bin? (#14)
Ne moremo vsi naenkrat!
~~~
Bin – #15: Na tvojo /»Si, torej sem!«/:
Če samo ‘špegamo’, torej nismo?
Bloggam, torej sem??
~~~
Bin – #11: /»Nikakor pa ne mislim, da sem, sva, smo sposobni zdaj, kar naenkrat “naumiti” nekaj … «/
Hejj! Saj jaz tudi ne pričakujem tega!!! Zato pa z ‘vsem tem’ že ves čas ‘po kapljicah’ težim. Opazil? Saj je to tudi nek način osveščanja, a ni?!? Sicer pa … nikoli ne gre podcenjevati drobnih idej, ki se rojevajo v glavah, srcih in dušah ljudi, ker nikoli ne veš kdaj se celo kakšna »pametna« vmes porodi. Le prepoznat jo je treba. A misliš, da so grški, rimski in drugi modreci – v bistvu osnove kaj drugače delovali kot to počnó iskalci resnice tega časa? Ma niso. Ravno tako so tuhtali, med seboj razglabljali in vmes (upam) tudi ‘afne guncali’.
Descartes je pa sploh bil znan po veseljaštvu! 
)) In »naumil« je cel kup pametnih. Na primer, bil je prvi, ki je znal pojasnit prim.&sec. mavrico. In prav iz tega njegovega pojmovanja svetlobe se je kasneje razvila za svet pomembna ~ valovna teorija svetlobe.
Sploh pa … hejj, svet gre naprej in človek se razvija! In … a veš kaj je René za časa življenja še povedal?? »Da novega védenja ne smemo graditi zgolj na starih spoznanjih, ampak je treba iskati in postavljati tudi nove temelje védnosti«. Tako da mi ta gospodič prav gotovo nič ne zameri mojega »pljuvanja« čez njegovo misel. Mogoče imam pa ravno z njim kakšen transcendentalen stik … pa mi prišepetava … kaj veš … 
Še najraje je pa razpravljal o metodah za boljše vodenje/uporabo razuma in iskanje resnice v znanosti. Saj jaz zelo cenim vse to njegovo prizadevanje, da ne bo pomote. Le ta njegova »mislim, torej sem«, je za moje pojme pomanjkljiva (nikakor pa napačna)!
Navsezadnje je tudi Descartes z ubeseditvijo te misli le nekolikanj dopolnil Avguštinovo predhodno: “Tudi če se motim, obstajam”.
Zato naj se ti »ubogi René Desc.« nič ne smili! Njemu je (upam) v večnih loviščih luštno!! MI (vsi trenutno živeči Zemljani) smo pa tisti, ki se tu in zdaj moramo kar fajn ma(n)trat skozi življenje!!! A mi se ti pa nč ne smilimo, al’ kako???
~~~
p.s.: Sprašuješ: /… “na višji stopnji”? Bo to to?”/
Misliš na višji stopnji zavesti, Bin? Ja, to bi bilo to kar si “zacinil” …
~~~
Vilinček – #12:
Tako živ in lep
je svet, ko se mu predaš.
Čutna narava.
(by Vilinček)
~~~
Živ in lep je svet
v prepletu skrivnostnih nitk.
Moč ‘misterija’.
V cesarstvu čutil
dom življenja oživi.
Sladka predaja.
(by nagajivka)
~~~
Lea – #13: lepa.
Difuziram, torej sem?
Upam, torej sem?
~~~
Lahko noč in prijetne sanje VSEM.
20.10.2009 ob 02:01
Da ne boš misli, bin, da te hočem uspavati… O ne to pač ne
In še nekaj kratkih haikov … na tvoj haiku.
————————–
Odkrijva oči.
Bogastvo je za njimi.
Iz srca raste.
——————
(zapisal: VILINČEK)
Uspavanka za
lahko noč in lepši dan.
Le takrat, ko spiš.
Srce in misli,
kmalu zažuborijo.
Odprtih oči.
20.10.2009 ob 02:22
Draga moja nagajivka:
O si … si
Še vedno si 
Danes sem bila še na tvoji strani, da sem še enkrat prebrala tvoje pesmice… Le komentirati še nisem imela časa 
To pravi ena, ki nenehno pada v brezčasje in poje o njem v poeziji
Kako je s tem? Jaz sicer obstanem, ga doživljam in se mu v vsej polnosti predajam … torej sem!!! (da ne bom sedaj prepisovala od tebe)
Je pa seveda en mali problem, pri vsem tem
ki nas samo še prisiljuje k drvenju 
da si seveda lahko čez nekaj časa znova ukradem trenutke brezčasja 
Ne ustavi se pa žal tisti čas, v katerem teče naše življenje. Ko je konec brezčasja me porine za dve uri naprej… v en čas, ki ga sploh več ne razumem…
V cesarstvu čutil
dom življenja oživi.
Sladka predaja.
***
Brezčasni stihi
se zlijejo z življenjem.
Živiš jih v sebi.
Še enkrat vsem nad vse sladko in mirno lahko noč… tako, da bo jutro lepše in bolj pisano
20.10.2009 ob 09:26
Pozdravček!
Pravkar sem uživala ob branju vsega vašega.
Bin 14# predvsem hvala.
Nagajivka 21# “Difuzraš torj si.”
Vilinček veliko užitkov si nam podarila in vzpodbudila tudi druge, k darovanju le-teh.
Brezčasje … morda nekaj na to temo:
Slovo
Otožne oči.
Duša sanja:
čustva davno umrla,
željo po neizbrisnem,
utvaro brezčasja …
Ostajam ujetnica trenutka.
Upam, da ni preveč otožna. Trenutno mi nastaja veliko takih. Kljub temu, da niti nisem žalostna ali pa tega ne zaznam.
Pozdrav vsem Binu, Vilinčku, Nagajivki, Ani in še komu …
20.10.2009 ob 11:08
Nagajivka 21,
saj ti privoščim malo špeganja, ker vem, kako sladko-dražljivo zna to biti.
Ampak ti moram povedati, da če boš ti špegala skozi ključavnico Bina in mene, ne bo pol tako zanimivo kot če jaz špegam vaju!
20.10.2009 ob 14:39
Na kratko.
Dobiš nazaj, le obresti bodo mogoče negativne. 
@Vilinček #20
Res lepa!
@nagajivka #21
°Sem vesel!
°Kakovostno (strokovno) špeganje ti na drugi strani pričara vsaj enega “si”. Torej bi lahko držalo: Špegam, torej sem.
°Hogar je rekel!
°Tistemu se v naši stroki reče spajkanje. Cin je zastarel izraz.
@Vilinček #22
(zapisal: VILINČEK)
Srce in misli,
kmalu zažuborijo.
Odprtih oči.
(zapisal bin)
V globini oči
izvirajo potočki.
Čista narava.
@Lea #24
Sanje živijo.
Čustva niso več želja.
Brezčasni zapis.
@olna #25
Dajta si vsaj vsaka svojo ključavnico izbrat. Iz očesa v oko je tema!
21.10.2009 ob 00:33
Visoke obresti “sem ti nabil” Vilinček.
Le malo od tistega, kar si mi dala, ti vračam.
Prihajaš mi v sanje,
kot pesem škrjančka.
Prihajaš kot zvezda v noči poletja.
Zbudijo se strune na goslih v tišini,
lovijo se sanje
v vesolja globini.
Kot val me objameš,
v samotnem zalivu.
Kot roža odpiram ti brazdo opoja.
V snu dih me izdaja, srce zatrepeče,
ustne prislonim,
napijem se sreče.
Tiho, potiho, nikar me ne zbudi.
Tiho, nalahno privzdigni odejo.
Zasanjaj ob meni
do jutra spokojno
spokorno odeta
v tančico prosojno.
Ne bova iskala se v večnih resnicah.
Ne bova prižigala svečke v spomin.
Dva bela metulja
v mavričnem dnevu
drug drugega
bova lovila
v odsevu.
Lep dan ti želim danes. Kot tudi vsem ostalim obiskovalcem in “špegavkam”.
21.10.2009 ob 00:45
Br’ večer – pozen večer.
~~~
Vilinček – #23: Hvala ti za nočni komentar.
Praviš: /»To pravi ena, ki nenehno pada v brezčasje in poje o njem v poeziji. Kako je s tem? Jaz sicer obstanem, ga doživljam in se mu v vsej polnosti predajam … torej sem!!!«/
Vsekakor SI!
Kako je z brezčasjem? Hm … Najbrž ga vsakdo dojema/doživlja na svoj način? Dragi moj Vilinček, ne vem. Sem pa svoj pogled na pojem »brezčasja« ravnokar vtkala med stihe, ki ti jih namenjam. Tole sem spisala bolj na hitrco, utrujena in zblojena od priprav na seminarsko nalogo, a upam, da bo poanta vsebine, čeprav je pesmica malo čudna, vseeno razumljiva. 
~~~
BREZČASJE – ZA VSE ČASE:
V brezčasje ujeti so
trenutki
in dogodki …
prav posebni,
trajni, večni,
nepozabni,
taki …
klasično-všečni,
ki presežejo
vse čase.
Se v brezčasje zapisujejo
besede,
ki vsebujejo resnico.
Tisto … trajno, večno,
nepozabno,
klasično-všečno,
ki eone preživi …
seže čez vse
čase.
V brezčasje zarisujejo se
slike,
kot prikaz dogodkov,
z živo zgodbo v ozadju,
tisto trpko,
hkrati nepozabno-srečno …
klasično-všečno,
ki spaja bitja
skozi
čase.
V brezčasju pletejo se
stihi,
ki ustvarja jih življenje
in jih preslikava v pesmi,
da so večne,
kot povesti
tiste klasično-všečne,
ki privrejo iz globin,
kot pletivo
za vse
čase.
Brezčasje
napolnjuje glasba,
ki odmeva sinhronijo,
tisto polno,
trajno, večno,
ki napaja bit duha,
čutno, klasično-všečno,
ki dotakne se
srca
in preživi
‘moderne’
čase.
(by nagajivka)
~~~
Hvala ti Vilinček tudi za haiku. Pristavim ob tvojega še nekaj svojih trostišij, kjer pa je ‘brezčasnost’ lahko tudi taka in še drugačna:
~~~
Brezčasni stihi
se zlijejo z življenjem.
Živiš jih v sebi.
(by Vilinček)
~~~
Večnost … je … traja …
brez časa … konca … kraja …
ostaja v tebi.
Ko melodija
postane ti … in ti
postaneš pesem.
V sebi jo živiš
poezijo izlito
v ‘atome’ čutov.
~~~
Čas se ustavi
s trenutkom spoja dveh duš
v en utrip srca.
Tam bi lebdela.
Izgubljena v brezčasju,
ujeta v poljub.
(by nagajivka)
~~~
Pa še enega za Leo – na #24:
Znotraj utvare
vseh predstav o življenju
je hip resnice.
~~~
Olna – #25: Aaaah … zdaj, ko sem to Binovo pesmico prebrala, mi pa počasi postaja jasno v čem je dražest »špeganja«. Priznam, z Vilinčkom sta veliko bolj uglašen duet kot pa midva z Binom, ki se kar naprej uzurpirava in tiste zelence gor popava.
))
~~~
Bin, Vilinček, res sta dobra. Uživam ob vajini ‘glasbi’! In če ne bi tele pesmice za Vilinčka in večine teksta že prej v word spisala, si zdajle sploh ne bi upala nič zraven pripisovat, da ne zmotim miline tihožitja. Dala bi noge gor na mizo, brala in uživala. Saj je to to Olna?
))
~~~
Bin – #26: Tako poveš? Ne pa ni. Zame že ne. Jaz pa rada gledam človeku direkt v oči. In ni res, da je tema. Oči so odsev duše, kot pravijo. Naj zrem skozi še tako temno ključavnico, vedno je na koncu »tunela« svetla točka. In pika!
)
Čestitam ti za ‘prve korake’ v svetu haiku-jev, Bin. Dobro ti gredo!
Pa še to ti moram povedat, da sta me na ‘vzporednem peronu’ z Leo nocoj fajn nasmejala.
Posrečeno, Bin! Komaj prejle odkrila vajin debatni krožek. Ja, vloga »špegavčka« mi kar odgovarja. 
))
~~~
Brez heca: Te dni sem preokupirana v »drugem svetu«, seveda si pa rada vzamem čas, da pridem zvečer vsaj malo zatežit na PP.
Lepo vas je brat … in sestra, dragi prijatelji. Kdaj sem vam nazadnje povedala, da vas pogrešam? Ne spomnim se več. Torej: pogrešam vas. Še posebej kadar luna z metuljem v drugi hiši od sonca preide izza levega ovinka čez desni breg okoli pingvinovega ascendenta, mimo delfinovega descendenta, do mačjega transcendenta,
z bolho v prvi hiši. Kaj sem že hotla povedat? Aja, da pogrešam druženje z vami.
Matr, kak dan je (bil) danes (zame) …
Lepo spite, lahko noč in miren sen VSEM tihotapcem, ki še pridejo.
~~~
p.s.: evo še eno za Vilinčka: Tihotapiš se, torej SI!
21.10.2009 ob 10:43
Nagajivka 28,
hvala za nekaj sproščenega smeha, vedno se dobro počutim, če se zjutraj ali dopoldne dobro nasmejem. Potem je ves dan prijetnejši.
Tvoja BREZČASJE pa pride v mojo osebno zbirko. Prava stvar.
21.10.2009 ob 12:42
Hvala vsem na prostih poljanah, še posebno tebi BIN za prelepo pesem …ti vrnem – čudovita je. Tako tebi draga Nagajivka (zate sem že pisala pesem, pa je ne skončala) tudi to bom … Hvala tudi vsem ostalim tukaj. Kmalu se znova kaj priključim.
Lep dan želim vsem.
21.10.2009 ob 12:48
To pa naj bo … za lepši dan vsem. Prej sem jo slišala po radiu.
Jan Plestenjak – Pustil ti bom sanje
http://www.youtube.com/watch?v=ptjWpt9R2ig
In še en haiku v dan. Uživajte mi. Kmalu kaj pripesnim.
Še vedno lahko
narišem mavrični lok.
Vračam se k sebi.
21.10.2009 ob 13:21
Lepo vas je brati. Vse dobro vsem in vsakemu posebej.
21.10.2009 ob 14:17
@nagajivka #28
Cenim!!! Iz očesa v oko? Skozi luknjo ključavnice? 
TEMA! Preizkušeno in ne boš me prepričala v drugačno možnost. 
Bosta z olno imeli vsaka svoje gušte. 
/…Jaz pa rada gledam človeku direkt v oči. …/
Iz oči v oči.
Sicer pa si zdaj odkrila sosednji peron.
Na tvoje misli (upss, kaj ni to nekaj z Descartesom…? )o brezčasnosti bom pripombe “gor dal”.
Takoj ko uidem iz njega (brezčasja) in bom imel čas.
A da nas pogrešaš?
Tudi mi tebe pogrešamo. (Ne, ne, onikanje je pri nas že iz mode. 
)
Dražim, torej sem!
21.10.2009 ob 14:19
@olna
Pozdravljena!
21.10.2009 ob 14:26
@Vilinček
Nežno ravnaj z življenjem. Hvaležno ti bo za trenutke umirjenosti. (Le kdo to naklada???)
V mavrici najdem
vse bogastvo trenutka.
Zaupam vate.
21.10.2009 ob 14:28
@drmagnum
Hvala za dobre misli. V veselje mi je, če komu polepšamo dan.
21.10.2009 ob 22:39
Olna – #29: To je pa lepo ’slišat’.
)) Ja, smeh je res pol zdravja.
(in prav nič ti ne bom zamerila, če še ti kdaj mene nasmejiš.) Kakorkoli že, naj bo s tem, ali s kakim drugim (na)smehom, upam, da si dan do konca (aja, saj ga še ni konec) preživela prijetno. Tudi meni je bil današnji bolj naklonjen kot včerajšnji.
Jo boš izdala? Osebno zbirko, mislim.
), sem pa prav počaščena. Ni vrag, v prihodnosti zagotovo še zate kakšno spišem.
Če je pa tako, da si je ta moja zgornja (zelo na hitro spesnjena) zaslužila prostor v njej
Jejjj … že imam idejo!
No in zakaj praviš, da je »prava stvar«? Kako pa ti gledaš na pojem »brezčasja«?
21.10.2009 ob 22:44
Vilinček – #30: No, fajn. Hvala že vnaprej. Z veseljem jo bom prebrala. Pa nič ne rabiš hitet. Ko boš pač prišla do časa
(v brez-časju)
Jaz pa zdajle še na PP lepim tistih par stihov, ki sem jih danes spesnila po navdihu – na iztočnico tvoje pesmi. Le za malenkost sem svojo zdajle »predelala«, ker sem varianto na tvoji strani spet na brzake in v nehumanih pogojih hude lakote spisala …
Ma bom kar cel tebi namenjen komentar prenesla sem, da si ne bo kdo te moje ‘lakote’ že spet preveč po svoje prevajal … 
))
~~~
copypast:
~ nagajivka ~ pravi:
Oktober 21st, 2009 at 6:11 popoldne
Hejj dragi moj Vilinček!
Za danes konec predavanj … Yes! Od celodnevnega sedenja in poslušanja sem zmatrana bolj, kot če bi ves dan drva žagala ali pa omare prekladala …
)) Skratka. Pred eno urco prišla v bazo, šla direkt v kopel in preden (lačna sem kot volk) grem nahranit svoj želodec (mi že kruli) pokukala še na tvojo stran. In evo. Že uvod tvoje pesmice, me je v hipu nahranil (za predjed bo dovolj) in mi naklonil eno malo porcijo navdiha … 
))
Se vrnem zvečer in v miru preberem še vse komentarje.
Za zdaj pa tole:
~~~
Všeč si mi,
ko najdem te.
Ko najdem tisto …
kar že vem.
(by Vilinček)
~~~
Vem …
že vem …
Že ves čas vem!
Ko iščeš me,
da najdeš me.
Pa saj veš kje …
Ja tam …
prav tam,
kjer si zadel me
v srce …
ko si z občutkom
čisto prvič
izgovóril
moje ime.
Všeč mi je …
A veš …
Že veš?
Že ves čas veš!
da tvoj šepet
doseže me.
Pa saj veš kje …
Všeč ti je?
Ja tam …
prav tam,
kjer čuvam ga …
in hranim kot svetínjo.
Tam …
kjer čisto prvič sva
drug drugemu
odprla skrinjo.
Tam kjer prvič,
čisto prvič
zrla sva v oči … obraz.
Tam …
prav tam
kjer skupaj sva
poslúšala
utripa
glas.
(by nagajivka)
~~~
21.10.2009 ob 22:47
#32: Dohtar Magnum, pozdravljen.
Tudi tebe je lepo ‘videt’ po dolgem času. Le prid še kaj naokoli, pa nam kaj lepega povej. Kako Tanja? Kako bicikliranje? Si OK? Maš vse pod kontrolo? Verjamem da si fajn – saj si dec in pol!!
21.10.2009 ob 22:50
Bin – #33: /»TEMA! Preizkušeno in ne boš me prepričala v drugačno možnost.«/
Kaj pa, če bi si ti morda, za začetek, tiste črne
špegle z nosa dol snel? Ha?! No dej. Pol se ‘va pa pogovarjala!
in
/»Na tvoje misli (upss, kaj ni to nekaj z Descartesom…?)«/
Spet šlampasto bereš moje besede.
Napisala sem: /»Sem pa svoj pogled na pojem »brezčasja« ravnokar vtkala med stihe … «/
) In včasih celo kaj »vidim«, brez da zraven kaj prav hudo mislim. Celo skozi sončna, kadar si jih pač gor nataknem!!! 
Pogled? Misel? Je razlika zate? Ni? Ja, veš kako je to … Bin, jst brez očal bolj gledam kot pa mislim.
Sicer se pa že veselim tvojih pripomb na temo »brezčasja«.
21.10.2009 ob 23:08
“Ma ni za verjamt!”
Moram zdaj, “na stara leta” popustiti ljudski modrosti? 
So mi zmeraj govorili, da ženska glava in misli ne gredo skupaj. Pa nisem verjel.
“Dej, dej”, nagajivka, okrog luknje se pa res ne bova kregala.
Da znaš brez očal lepo pogledati sem v živo izkusil. 
Kaj si videla?? Sama veš! 
Tiste pripombe bom zalepil, takoj ko Vilinček pove svoje na to temo. Red je red!
V #30 je napovedala.
Pa lepo pančaj.
22.10.2009 ob 21:44
Preden vas začnem brati prilepim nekaj sem za drago moj Nagajivko…
Da še jaz potrdim njen OBTOJ!!!
In hvala ti še enkrat za vse pesmice, misli, haiku in verze na moji strani…
Posvojila pa sem si nekaj drugega pri tebi. In nastala je ta pesem:
——————————————————-
(zapisala: nagajivka)
Dvomim, torej sem.
Občutim, torej sem.
Doživljam, torej sem.
Dojemam, torej sem.
Štekam, torej sem.
Razume(va)m, torej sem.
Zavedam se, torej sem.
Holiziram, torej sem.
Ljubim, torej sem.
Pôjem, torej sem.
Sem.
Smo.
_____________________________________________________
20 String Harp Guitar – John Doan
http://www.youtube.com/watch?v=eSypqOGqH38&feature=related
Ne DVOMI kadar te življenje
LJUBI, LJUBI …
te toplo greje
in te boža s poljubi.
Podvomi raje
v črne sive težke čase,
v oblake takrat spleti svoje sončne klase.
***
Naprej še tvoja vedra duša
naj nas hrani …
OBČUTKOV lepih
se nikdar naš svet ne brani …
ko radoživa vsa
prihajaš nam naproti:
Lepo se najti je s teboj na isti poti.
Zapluti v pravljico,
jo v sebi DOŽIVETI .
Čeprav razmišljam kdaj:
»Težko je to DOJETI!?«
A že si tam nekje …
v opravi vsej bleščeči.
Prihajaš k meni princ …
Spoznam te v svoji sreči.
Ne Vem kaj krivo je?
Ne vem? Ker vse ne štekam!
Spet kdaj v omamo padam
in se opotekam.
Razum po svoje gre,
se klati z domišljijo.
Kar kmalu z njo zabredem v novo melodijo.
ZAVEST mi pravi:
Brž se dvigni z nezavesti!
Iz HOLIZIRANJA
bi mogla čuda splesti …
Še SI, še SEM, še SMO
kot vsi ostali drugi…
Vsi srečni … kadar nas življenje LJUBI, LJUBI.
Ostalemu pa se še posveti…
Pozdrav še BINU, OLNI oz. prav vsem, ki prihajate na te strani
22.10.2009 ob 23:01
Nagajivka 37,
Tudi ne povem vedno avtorjem, da sem nekaj njihovega posvojila. Kdaj pa kdaj že povem, da malo pobožam njihov ego. 
po vrsti. Osebne zbirke ne bom izdala, ker potem ne bi bila več moja osebna zbirka.
Sprašuješ, zakaj tej konkretni tvoji pesmi pravim “prava stvar”. Pojma nimam! Preprosto, legla mi je v tistem trenutku. Ni razlage. Razen morda, da smo v različnih razpoloženjih za poezijo (pa še za kaj drugega tudi) različno dojemljivi. Dogaja se mi, da slučajno ponovno naletim na pesem, ki sem jo prebrala že pred dnevi ali tedni, in mi zdaj naenkrat “leže” čisto drugače kot takrat.
In očitno je prav vseeno, če je pesem, kot praviš, “zelo na hitro” spesnjena. Morda pa je to le dodatna kvaliteta: spontanost! Tudi če to kdaj (morda) pomeni manjšo tehnično perfekcijo.
Brezčasje? Saj ga ni. Brezčasen je samo trenutek. Sicer pa je tudi to stvar osebnega občutenja. Kot toliko drugega…Predstavljaj si, kako pust bi bil svet – zunanji in notranji – če bi za vse obstajale točne, ogoljene definicije!
22.10.2009 ob 23:08
In tole sem si sposodila od Vilinčice – drobcen biser:
Brezčasni stihi
se zlijejo z življenjem.
Živiš jih v sebi.
22.10.2009 ob 23:30
Br’ večer vsem.
Tudi jaz bom šla po vrsti.
Bin – #41: /»so mi zmeraj govorili, da …«/
Z zaplankarsko floskulo do ženskega sveta se odzoveš na ‘štos’? (#40)
Hm. Ali ti nisi razumel moje igre besed, ali pa jaz ne razumem tvojega »smisla za humor« …
Ajaaaaaaa … mi je že kapnilo! Saj vendar nisi tako mislil, ane?!
A se vsaj na sarkazem kaj spoznaš???
p.s.: jao, bohnedej, da me iz rahlega preveč zanese …
Lahko noč in lepo pančkaj tudi ti.
22.10.2009 ob 23:52
Še tole dodajam.
Hvala še enkrat draga Nagajivka… Za brezčasne stihe in brezčasne haiku. Za ostalo pa še pridem
(nagajivka)
Večnost … je … traja …
brez časa … konca … kraja …
ostaja v tebi.
**
(vilinček)
Ponesi me tja …
Neusahljiv je izvir
njene večnosti.
**
(nagajivka)
Ko melodija
postane ti … in ti
postaneš pesem.
**
(vilinček)
Tvoj glas in moj glas.
Začutim te neskončna
pesem v srcu.
**
(nagajivka)
V sebi jo živiš
poezijo izlito
v ‘atome’ čutov.
**
(vilinček)
Zvezde na nebu
in zvezde njunih oči.
Kakor vsemirje.
~~~
(nagajivka)
Čas se ustavi
s trenutkom spoja dveh duš
v en utrip srca.
**
(vilinček)
V njunem zlitju.
Veličastni prehodi
prostranih svetov.
**
(nagajivka)
Tam bi lebdela.
Izgubljena v brezčasju,
ujeta v poljub.
**
(vilinček)
Ujemanje in
znova osvobajanje.
Poljub na poljub.
22.10.2009 ob 23:52
Draga moja Vilinčkova – #42:
Whooow … res si me lepo presenetila. Dobra ideja! Všeč mi je kako si besede iz zgornjega nabora vpletla med stihe. In to na tak – meni ljub, navihani način. Lepo! Pa še nasmejala si me malo. Hvala!!!
Jaz pa nocoj ne bom nič pesnila, ker me jutri čaka še zagovor danes oddane seminarske naloge, in sem v rahlem krču.
Sem pa zato nekaj že prejšnji teden spisanih florentinskih trostišnih utrinkov iz zvezka ravnokar pretipkala (jih prilagam), pa ti pridem kasneje z njimi zaželet lahko noč – še na tvojo stran.
~~~
In še malo glasbe zate, Vilinček:
http://www.youtube.com/watch?v=CmZVLtOJYk4&feature=related
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Utrinki iz Firenc:
~~~
Nepotrpežljiv
podléga vonju krví.
Bojevnik David.
(Michelangelova znamenita marmorna skulptura – ‘Davidov kip’)*
~~~
Potep po mestu:
~~~
Dar zapuščine
v zibeli renesanse.
Srce Toscane.
~~~
Duh utopije
prisoten v reali.
Monumentalnost.
~~~
‘Santa Maria
del Fiore’ … impozanten
spomenik časa.
~~~
»Roža Marija«.
Odlika materinstva.
Poslednja sodba.
~~~
Stene oživé.
Freske v katedrali,
zakladnica zgodb.
~~~
Kozmos v malem.
Lepota estetike.
Geometrija.
~~~
Osmerokotna
nosi samo sebe.
Gotska kupola.
~~~
Arhitektura
florentinskih palač.
Red harmonije.
~~~
Skladnost proporcev
»Idealnega mesta«.
Matematika.
~~~
Polkrožni obok
približa nebesni svod,
privzdigne tempelj.
~~~
Z nezemsko lučjo
osvetljena svetišča.
Ave! Zlati rez.
~~~
Zastane mi dih.
Vrhunska umetnost.
»Vidim«, torej sem!?
~~~
Nebeški prizor.
Gledam/mislim z distanco.
Moč doživetja.
~~~
V tej dimenziji
se misli pretvorijo
v popoln uvid.
~~~
Večna neskončnost
resničnejša od resnic.
Duh zahrepeni.
~~~
Izgine prostor.
V skladni povezanosti
izgine še čas.
~~~
Neopisljivo
občutenje enosti.
Stik z vseprisotnim.
~~~
Sfera vseh zaznav.
Duhovna istočasnost:
zavest brezčasja.
~~~
22.10.2009 ob 23:57
Na, zdaj pa vidim, da sva komentarja v isti minuti oddali …
Hvala ti torej Vilinček še za te haike. Prebrala. Pa še jih bom. Uživam v branju utrinkov. Prava meditacija.
))
23.10.2009 ob 00:13
ZA INTERMEZZO:
~~~
NABOR vseh predlogov s katerimi smo na resen in malo manj resen način doslej skupaj dopolnili Descartesovo ~
»Mislim, torej sem«:
Dvomim, torej sem.
Zavedam se, torej sem.
Razume(va)m, torej sem.
Štekam, torej sem.
Dojemam, torej sem.
Holiziram, torej sem.
Čutim, torej sem.
Sočutim, torej sem.
Ljubim, torej sem.
Občutim, torej sem.
Doživljam, torej sem.
Valujem, torej sem.
Zaznavam, torej sem.
Ustvarjam, torej sem.
Vibriram, torej sem.
Pôjem, torej sem.
Težim, torej sem.
Bluzim, torej sem.
Sem.
Smo.
Odmevamo, torej smo.
Odzivam se, torej sem.
In še zadnji ocvirki v zadnji zbirki:
Umem, torej sem?
Razumem, torej sem?
Dišim, (imam svoj duh) torej sem?
Dražim, torej sem!
Si, torej sem!
Če samo ‘špegamo’, torej nismo?
Bloggam, torej sem??
Tihotapiš se, torej SI!
Difuziram, torej sem?
Upam, torej sem?
~~~
Zaradi pomanjkanje teamskega duha v tej »bajti«
bom brez prisotnosti preostalih članov strokovne žirije, naredila kar svoj izbor – meni najbolj dopadljivih idej, ki ste jih zapisali na » …, torej sem«,
vi pa … po želji. Naj vsakdo poljubno izbere svoje tri, ali pa tudi ne.
No, meni se najbolj posrečene zdijo tele vaše domislice:
~~~
Ljubim, torej sem. … (by Vilinček)
Ob tem imam v mislih Ljubezen z veliko začetnico in ne kakšnih vznesenih zaljubljenosti, ki meglijo um. Vseobsežna Ljubezen, kot ena možnih izbir – s svobodno voljo človeka – skozi hoteni razvoj razuma/duha, vizija »zlate dobe«, v neki nedoločljivi prihodnosti, ki se (vedno) pričenja ŽE ZDAJ! Šele zdaj?
~~~
Razumem, torej sem … (by Bin)
Ker je tudi meni ta beseda najbližja v smislu »razumevanja/zavedanja« – na poti do »razumem, torej sem«.
~~~
SMO … (by Olna)
… ki je posrečeno združila Binov predhodni predlog »SEM« z globalnim pogledom.
~~~
Nagrade?
Sinočnja »ideja« (pod #37) je bila taka, da si »simbolično nagrado« kar sami izberete … če jo seveda želite. To pomeni, da bi jaz
)) Ajde, da vas vidim! 
z veseljem vsakomur od vas podarila kakšne stihe, pesmico, haiku-je, sanry-je … ali karkoli od tega, vendar vas prosim, da naslov ali temo – izberete kar sami (zapišete na blog). Vsak zase. Pa ne zato, ker ne bi imela ideje o čem naj pišem … ampak … En razlog je ta, da se za spremembo preizkusim še v tematskem pesniškem izzivu, ki mi ga določite vi, drug pa ta, da vas s tem vsaj malo vščipnem v zadnjice in spodbudim k razmišljanju v stilu »o čem bi jaz, da se mi poje«. Iskreno!
23.10.2009 ob 00:23
Olna – #43: hvala za komentar.
Ego jim božaš? Hu, ti si pa ziher v prejšnjem življenju bila kšna kurtizana al kej tazga …
/»Razen morda, da smo v različnih razpoloženjih za poezijo (pa še za kaj drugega tudi) različno dojemljivi. Dogaja se mi, da …«/
Se popolnoma strinjam. In meni se isto dogaja. Tako pri pisanju, kot pri dojemanju. Nocoj, naprimer, sem v rahlem stresu (pa ne tistem pozitivnem … pač pa malo bolj obremenjujočem) in ti povem, da sem sama sebi zoprna. Med celodnevnim poslušanjem predavanj (:zeh:) se nisem imela možnosti ne sprostit, ne pošteno nasmejat in evo, takoj mi na zajedljivost seka. Sedenje/negibanje me ubija v pojem.
Še dobro, da »imam« vas, pa da se lahko vsaj v vaši družbi kdajpakdaj sprostim, nasmejem, pozabavam …
/»Predstavljaj si, kako pust bi bil svet – zunanji in notranji – če bi za vse obstajale točne, ogoljene definicije!«/
Tudi s tem se absolutno strinjam, Olna. In res je vse v glavnem le stvar osebnega občutenja. Zdaj si me spomnila še na eno pesem, ki sem jo prav na to temo tudi v svoj zveščič spisala že prejšnji teden, pa je še nisem uspela na svoj blog napopat. (rada bi jo opremila z glasbo, pa mi vsak dan zmanjka časa še za iskanje) Ampak. Če mi bo le uspelo, bom to storila še nocoj. Da se malo sprostim …
Vsekakor jo pa pridem priložit še sem.
Lahko noč tebi, Binu, Vilinčku, Lei, Ani, Drmagnumu in VSEM obiskovalkam/cem/ PP.
23.10.2009 ob 00:40
Hvala ti Olna za tako lep komentar, na moj haiku. Še enega pošljem … tokrat zate.
Tvoje tretje oko v
katerem gori sonce.
Naše vesolje.
23.10.2009 ob 00:53
(zapisal BIN)
V mavrici najdem
vse bogastvo trenutka.
Zaupam vate.
**
(zapisal: VILINČEK)
Obsijan vodnjak
večnih izvirov sonca.
Z otroških oči.
23.10.2009 ob 00:57
Draga nagajivka
Težko te je dohajati… ampak si lušna in te pravkar berem. Za več, pa še pridem naokoli 
23.10.2009 ob 01:12
Berem te naprej:
To je pa lušno… Torej bomo še nagrajeni???
bom premislila… Ga dobiš. 
23.10.2009 ob 02:25
Dobim? Res? Be my guest … Vilinček …
Jaz sem pa ravnokar in končno uspela ‘pobrisati prah’ z mojega zapuščenega bloga. Ampak preden grem v mižule, še semkaj priložim obljubljeno pesem, ki se dotika teme občutij, o katerih se z Olno strinjava, da – kot ona pravi: /” Brezčasen je samo trenutek. Sicer pa je tudi to stvar osebnega občutenja. Kot toliko drugega …”/
Še enkrat lahko nočko Vilinček, ki si kot jaz tudi bolj nočna ptica.
Pa lepo spi.
Na tvojem blogu se pa ponovno oglasim jutri, ali pa še raje čez vikend, ko mi bo morbit kaj več prostega časa na voljo ostalo za pesnjenje oz. komentiranje na spletu.
23.10.2009 ob 02:26
Arhiv, 15. oktober, 2009, Firenze ~
Galerija Umetnosti Uffizi ~
http://www.youtube.com/watch?v=YFX7Q-6RSc0
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Alessandro Botticelli:
.
.
.
Nič pohote
v motivih renesanse.
Le žametno-svileni lesk prosojnih kož
v božanski čistosti golote …
eliksir deviškosti
izlit
v
čas.
Iz biserov spleteni venci rož
krasé slapove bujnih las,
v očeh sijaj miline
na obrazih blaženih
okras …
opoj skrivnostnega nasmeha …
očarljivosti lepote.
Mehke linije …
Nedotakljivost.
Zrcalo nekega srca, ki ljubi.
Ljubeča čutnost …
občutljivost …
lirična … kot krhek cvet
med pomladnimi poljubi.
Usodna neminljivost.
Zgodba.
Mistika.
Nedosegljivost.
A na platnu …
in pred njim …
njegove sanje
oživijo.
.
.
.
Slikar v hrepenenju
utelešenje ljubezni
izpod čopiča
prelije
v vizijo.
.
.
.
Ne misel.
Kakor tudi ne otip
in ne besede
niso to …
kar roko vodi.
V eterični zamaknjenosti.
Tam …
začuti svoj utrip
drhtečega srca …
ki ljubi.
V vznesenosti božanskega navdiha
ujame svoj brezčasen hip
lebdečega duha …
ki snubi.
Ne od misli
in ne od otipa …
kakor tudi od besed
ni zanesen.
Le čudovit privid občutij
ob prisluhu morskih pen
je ta …
ki prav do zadnjega vdiha
ga napaja z virom
neusahljivega
navdiha.
Občutja so …
ki zibajo ga
v sladki
sen.
.
.
.
(by nagajivka)
~~~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Rojstvo Venere:
http://www.youtube.com/watch?v=kE7IPIRyZb0&feature=related
~~~
The Mistery of Simonetta Vespucci:
http://www.youtube.com/watch?v=2j8kDDTr6eE&feature=related
~~~
23.10.2009 ob 08:41
Dobro jutro!
Nagajivka 28# hvala, posebno za “moj” haiku.
47# utrinki iz Firenc- lep je bil najin skupni potep veliko sem “videla”.
49# sama bi dodala, glede na moje počutje tu in zdaj:
zabušavam torej sem (morda še)
vegetiram torej sem
in najljubše tri:
ljubim torej sem
čutim torej sem
smo
56# hvala za razstavo v malem.
Vilinček in Nagajivka 46# prelep je vajin preplet
Vilinček in Bin hvala za prav vse, res sodita skupaj. Čudovite stvari nama poklanjata.
52# morda o mavrici tako:
(zapisal BIN)
V mavrici najdem
vse bogastvo trenutka.
Zaupam vate.
**
(zapisal: VILINČEK)
Obsijan vodnjak
večnih izvirov sonca.
Z otroških oči.
**
(zapisala: LEA)
Mavrični zvok
skozi sivino pronica,
v lepoto svetlobe dan ovija.
Drmagnum 32# hvala za pozdrave, te pozdravljam nazaj.
Olna hvala za vse napisano.
Bodite lepo! papa
23.10.2009 ob 08:47
Za malo smeha še to. Muca je lahko tudi duh. Nastalo pri Darji1
Iz omare čuden
glas, lasje v luft stoje.
strah? Ne Maca je.
No ni mi najbolj uspelo
. Zgodilo se je tik pred novim letom. Mož se je odpravil na zabavo. Mene je strašilo, iz omare je prihajal nek čuden glas. Potem sem se opogumila, odprla sem omaro. Ven je prišla naša Maca. 
Pozdravček
23.10.2009 ob 09:30
VAUUU!!!
Hvala dekleta za vse sinočnje dogajanje. Danes ga bom skušal podoživeti. 
Kadar muc zadrema, imajo miške žurko.
@Vilinček #42
Cela pesem je “ena beseda”. 
Super! Smo, kadar nas življenje ljubi.
@olna
Lepo povedano!
@nagajivka #45
Iz poplave okroglih obrazkov v #41 si uspela najti pravi duh!
Pa “bog daj” da te včasih malo zanese. Limonade ne maram.
@Vilinček, nagajivka #46, 47
Pri trostišnicah capljam daleč zadaj, mogoče bom do ponedeljka kaj vsrkal?
@nagajivka #49
“Glas občinstva”:
Ljubim, torej sem. …. 1.) mesto
Dvomim, torej sem. …. 2.) mesto
Občutim, torej sem. …. 3.) mesto
O čem “da se mi poje”?
O LJUBEZNI in DVOMU in o občutenju njunega “vibriranja”, odzivanja, zvenenja!
@nagajivka #50
Lep komentar!
@Vilinček #52
@nagajivka #56
Vodnik po Firencah?
Zanimiva predstavitev njihovega utripa skozi zgodovino – umetnost. “plosk, plosk”
23.10.2009 ob 09:40
Naj prilepim še dolg iz #33
Brezčasje
V brezčasje ujamejo se
silne zmote,
do abote
samovšečni
dvorni norci
zadnje mode
slepi heroji
nori borci…
kot ikone
svoj´ga časa.
V brezčasje pišejo se
nebuloze,
shizofrene umetnije
nerazumne, brez vsebine
zmes sladkorja
in grenčine
prazne marnje…
v sramoto
svoj´ga časa .
V brezčasje rišejo se
freske.
Na svež omet
vsakdanje hiše
polbeli kruh
s kozarcem vina
šop pelina
v ustih žene…
bleda beda
svoj´ga časa .
V brezčasje pletejo se
pesmi.
Zamolčane, pritajene
temni lesk iščoče duše
zvonke, jasne,
v svet poslane,
gromoglasne
epopeje,
elegije…
kot odsev so
svoj´ga časa .
V brezčasje se razlega
glasba.
Spev huronski, kakofonski,
zvok triangla
iz tišine,
hrup fanfar,
jok violine…
v sozvočju
svoj´ga časa.
23.10.2009 ob 09:41
@Lea
Mična Maca.
23.10.2009 ob 11:02
Zaenkrat samo dotik, pozdrav ter zahvala prostim poljanam … tako tebi Bin, Lei in še enkrat nagajivki … Sem vas prebrala.
Za več bom pa še prišla naokoli… danes smo namreč bili kar nekaj ur brez elektrike… zdaj pa moram nadoknaditi zaostanke v službi.
Lep, lep dan vam želim oz. tudi vikend… in enako vsem, ki prihajate na te strani.
23.10.2009 ob 15:51
Nagajivki še ena pohvala pod 56. Pogleda sem si sem si vse priponke. In tvoje izlitje stihov – kakor, da bi v rokah držala čopič in slikala po platnu. Nežna in čutna Erotika, ki jo napajo večni izviri ljubezni.
Všeč, zelo všeč.
23.10.2009 ob 15:54
Ostalim vsebinam pa se še posvetim. In še enkrat hvala za vse pesmice na moji strani… tako Binu, kot nagajivki in tudi Lei.
Krasen vikend še enkrat.
23.10.2009 ob 21:22
Br’ večer vsem.
~~~
Lea – #57: Hvala ti za vsa mnenja. In v pravo zadovoljstvo mi je,
da uživaš ob branju trostišij. Tudi meni je branje tvojih/vaših v užitek. Evo ti še enega – (na tvojo iztočnico »vegetiram, torej sem).
~~~
Vegetiranju
dodam žlico Vegete.
Vegetacija?!
~~~
Ta je bolj hudomušen.
)) Zato sem ti hvaležna, ker si me zadnjič izobrazila, da so taki (in drugačni) utrinki bliže sanryu-jem, kot pa haiku-jem. Po pravici povem, da predtem za sanryu še slišala nisem. 
~~~
#58 … hehe … si me nasmejala. Thnx.
Pa naj bo tale za tvojo Maco: (obožujem mačke, svojo domačo (Mumy ji je ime) že prav pogrešam)
~~~
Tam v omari praska, cvili,
Leo spreletava srh.
Čudni zvoki, bog se usmili,
Lea spleza gor na vrh.
Pol pa v strahu, kaj bo not,
če omaro zdaj odpre,
seže v žep po en piškot,
da strašilu ga ponudi,
če mrbit v omari skrit
je le zato, da jo požre.
Pa se Lea opogumi,
končno zarotira ključ,
prej izpljune še čigumi
in prižge ta močno luč.
Iz omare Maca skoči,
se za vrat ji zakadi,
šepne Lei: »Ma ne joči,
naša pasma ne straší!!!«
Lea jo v naročje vzame
in po dlaki jo pogládi,
Maca zleze ji na rame,
saj obe se ‘mata radi.
~~~
23.10.2009 ob 21:30
Bin – #59:
Če me zanese,
bom pa zanesnjaško
prezanesena!?
~~~
Praviš: /”O LJUBEZNI in DVOMU in o občutenju njunega “vibriranja”, odzivanja, zvenenja!”/
Ja, zdaj vidim, da sem se morda malo ‘preohlapno’ izrazila. O ljubezni, dvomu, občutenju … na tak ali drugačen način že ves čas pišemo. Zato bi raje videla, če izbereš naslov. Konkreten naslov (če ti ni odveč?)
~~~
A mi dovoliš, da tvojo pesem o brezčasju (#60) pripnem še na svoj blog? Mi je všeč. Kot dopolnilo moji (pogled skozi dnevna očala)
,
s tvojim anti-podom (skozi nočna)
Tudi ritem si zelo dobro ujel in uporabil nekaj ‘novih’ besed.
Pohvale!
~~~
23.10.2009 ob 21:39
Vilinček – #63:
Praviš: /»kakor, da bi v rokah držala čopič in slikala po platnu.«/
A veš kaj? Tudi v resnici me je med pesnjenjem preveval občutek, kot da pesem »rišem« (in ne pišem).
Zdi se mi, da »slikanje« besed tudi v poeziji vodi interpretacija, ki jo (kdaj bolj kdaj manj) čutimo znotraj sebe. No, vsaj ob tej pesmi sem čutila, da mi je močno »narekovala« melodijo. Melodijo občutij – skozi izrazni način – (interpretacijo).
Morda sem pa med ogledom del v galeriji čist’ padla v slikarjev filing? V občutenje koščka njegove zgodbe?? Se za hip zlila z brezčasnim duhom tega umetnika???
Dragi Vilinček, najlepša ti hvala za mnenje, tvoje oko srca pogosto intuitivno vidi/začuti bistvo in ga zna tudi spontano izraziti.
Tudi tvojo pesem pod #42, bi si zelo rada posvojila, če dovoliš? Pripela bi jo pod »Razum-evam« na eho bit.
Fajn bodi in lepo preživi vikend. Jaz sem današnji zagovor kljub tremi preživela, v ponedeljek imamo še zaključni del in poslovilko, potem se pa vračam domov.
KoMiČaKaM!
Se klikamo še prej. Rtm!
23.10.2009 ob 23:01
Nocoj samo “dovoljenje” nagajivka.
Seveda lahko pripneš! V čast mi bo “biti tvoj nočni ptič”.
Bom kaj preplonkal od drugih. 
Ne vsebine, obliko! 
Naslov?
/… Če me zanese,
bom pa zanesnjaško
prezanesena!? …/
Kaj ko bi raje zaneseno prizanesla???
@Vilinček
Lep vikend ti želim.
23.10.2009 ob 23:14
Bom z veseljem pripela. Hvala tebi, ‘night birdy’.
))
Kaj boš plonkal??? Nič ne plonkaj! Sem lepo povedala, da želim ISKREN odgovor – oz. naslov. V sebi ga najdeš.
Nema tuki plonkanja.
/”Kaj ko bi raje zaneseno prizanesla???”/
Komu?
Heh, zdaj si mi pa dal inspiracijo za še kakšen dodaten stih …
))
23.10.2009 ob 23:35
Komu?
: ISKRENO!
Ko te bo prvič prijelo, da bi koga, pa čeprav sebe, “zanesla”!
Inspiracija za naslov… Ha!!
23.10.2009 ob 23:51
Bin, jst živim za zanesenost!!! (še posebej ob petkih … pudabu?)
Naslov – ISKRENO (okej, ampak – iskreno o čem???) Dej, prosim, bodi malo bolj konkreten. Tak splošen naslov mi ne more bit v izziv.
Pa (če seveda želiš) pohiti, ker že v nedeljo zjutraj zapiram pc za nekaj časa (po povratku domov grem pa s familijo na odklop, ker je čas jesenskih počitnic)
~~~
No, lej mene, kok znam bit konkretna:
Hvala za navdih … čist sem se ufurala v “lik Bina” nocoj.
))
~~~
PRIZANESI:
Nagajivka, ne nagajaj!
To pa res se ne spodobi!
Ne se hecat! Ne razgrajaj
zdaj v pesniški svobodi!
Saj si vendar na obisku
tu pri meni – v moji bajti!
Če podlegel bom pritisku,
bojo zate hudi cajti!
Kožo tvojo dol bom sleku,
da ne boš več nagajála,
v srednjeveški gvant te obleku,
pa seuš hitr’ spametvala!
Jst sm vendar čist spodoben,
zrel in resen, moder mož,
prav nihče mi ni podoben,
redek sem – k’ taužentrož!
Kaj pa misliš, da boš tlele
zgajnala otročarije???
Koj na štrik te zvežem, tele,
iz buče zbijem kozlarije!
Vsak večer ti jh bom napel,
iz bukve plonkal ti levite,
da posipaš si pepel,
da bo nucala molitev!
Maš’, da se lepo obnašaš!
Jasno? Tuki ni debate!
Maš’ da meni prizanašaš
in masiraš mi podplate …
~~~
24.10.2009 ob 00:13
Bin, sporočam ti, da sem medtem, poleg pesmi #60, prenesla na svoj blog še tvojo #254, na temo “sem”, iz Klepeta ~ 8.
Hvala za dovoljenje.
Lahko noč tebi in vsem ostalim pesniškim zanesenjakom.
Konec petka … konec nagajanja …
No, pa saj še jutri kaj ‘prišpegam’ naokoli.
24.10.2009 ob 00:22
Zaneslo me je nocoj razmišljanje o naslovu, daleč daleč me je odpeljalo. Pravzaprav bi te blodnje moral nesti v Trist*, a so tukaj spočete in rojene… Naj pri starših ostanejo.
O ljubezni in o dvomu rad bi čul,
iz tvojih ust besedo, glas srca,
je res, da ni mogoče, se ne da,
živet´ oboje hkrati, niti v snu?
Živim, živim ves čas v tem peklú,
razpet na dvoje v primežu gorja,
ljubezen vre a dvom jo potepta,
tonem, tonem, vztrajno proti dnu.
Verjel nekoč sem v njo, nepremagljivo
moč, ki je nad umom in nad mesom,
verjel v pravico, z vero nezmotljivo,
prepustil nebogljeno krutim besom,
spoznal prepozno, da je vse varljivo,
nje kri prestrežena je “z grešnim lesom”.
24.10.2009 ob 09:35
Pravkar sem pokukala k vam.
Prijetno vas je brat, hvala za napisano, še posebej za meni namenjeno.
Posebana pohvala Nagajivki, ki se je zares potrudila.
Nagajivka je napisala:
Vegetiranju
dodam žlico Vegete.
Vegetacija?!
Lea je napisala:
Dvignjena glava.
Lenoba, sram, umika.
Sem kot se šika.
Ne vem čemu je napisano podobno, drugič bolje.
Pozdravljeni Bin, Vilinček, Nagajivka in še ostali …
24.10.2009 ob 14:30
Pozdrav prostim poljanam in nadaljevanje pesmice.
Naj bo čim lepša sobota za vse.
Nadaljajujem:
http://www.youtube.com/watch?v=h7oZXt_71CE
Želela bi peti
pod oknom ljubezni.
želela v zavetju bi tvojem ostati.
v zarji rdeti, ko jutro se zbuja;
da tvoji blazini …
bila bi ne tuja.
Le nate bi legla
ob hladnih večerih.
Le nate bi dela nebesne svetlice.
Morda ne doseževa prsi tolažbe?
A vsaj, da se grela …
v prelesti bi glasbe.
Četudi pustiva kdaj solzice dnevu.
Četudi se vdajo in sprimejo v mrazu.
Prav kmalu vzletiva,
ko pesem kraguljčkov …
zbudila bo v naju
sen snežnih metuljčkov.
Prav kmalu objeta s poljubom na ustnih.
Prav kmalu zapojem pod tvojimi prsti.
V dišave odeta,
še bližje kot včeraj …
v naročju bi tvojem
ostala za zmeraj.
24.10.2009 ob 14:32
Za ostalo pa še pridem naokoli… Nekaj začela brati, a ne uspela več… me preganjajo
24.10.2009 ob 19:07
Prišla, da vas vse še enkrat breberem. Draga moja Nagajivka, tebi najprej
Seveda lahko pripneš pesem, ki sem ti jo namenila… Saj je vendar zate 
Bi ti jo že jaz pripela… pa nimaš možnosti komentiranja na svoji strani. Tako sem ti jo prilepila le tukaj in na svojo stran. 
Brala sem tudi, da si končala s seminarji in da se vračaš domov oz. te čakajo počitnice. Naužij se in spočij in pridi še s kakšnimi veselimi pesmicami nam naproti…tudi s tisto živo energijo, ki jo nosiš vedno v sebi in seveda poezijo, ki pogreje dušo in srce …
Sem prebrala zadnje pesmice Leina Maca
ful dobro… in seveda še boljši si se odrezala v BINOVI vlogi PRIZANESI 
Super si…
—————————————————–
Da ne pozabim še BIN-a … Ki se je malo bolj črnogledo odzval …
A pesem prav tako enkratna… Krasno sta tole spletla.
—————————————————–
In še seveda LEI pozdrav. Prebrala tudi njen zadnji haiku… Lenoba, sram, umika???
Važno je, da si kot se šika.
Ob enem rojstnem dnevu je nastalo to.
In si me spomnila na eno svoje zelo staro kantavtorsko pesem… ki sem jo uglasbila in spisala svojemu sodelavcu iz razloga, ker je hudo, hudo jamral, da ne bo nikoli spoznal prave punce… in da nima sreče z njimi
In bom jo pripela tudi sem.
Sem pubec, da se šika
sem dosti frajl spoznal.
Kaj briga me olika
vse hitro sem nagnal.
Me vsaka bi zvezala
kot bikca k jaslicam.
Me ohcet nič ne mika
bom rajši šel drugam.
Sem frajer, da se šika
nobene zame ni
le kaj mi bo deklina
na vsaki kaj fali
Ti šmentane fakinke
saj nisem jaz bedak
zakaj bi bil kot mucek
ki padel je v pesjak.
Refren:
Oj (???) (???) ti nekoč prepozno bo.
O naj le govorijo
ne zmenim se za to.
Oj (???)(???) ti vsak se ti smeji.
Le kaj mi bodo čenče,
mi glih vse dol visi.
Sem dedec, da se šika,
mladost sem zaigral.
Že leta so za mano,
prepozno sem spoznal.
Ne bikec, niti mucek,
ostal sem čisto sam.
Sem le ubogi (???)
ko bil bi vsaj kaplan.
Refren: (se ponovi)
Nekaj iz moje kantavtorske mladosti… lušno mi bodite vsi
Krasen vikend vam želim.
Če so kakšne napače
Pa se oproščam… Nimam časa še enkrat brati… me znova preganjajo 
Nagajivki, tebi pa drugič povem naslov… Le odpočij se
Krasen dopust še enkrat. 
24.10.2009 ob 19:36
Še to, da zapišem…
zgornja navihana pesem je nastala pred več kot 20-seti mi leti … tako, da ne bi kdo mislil, da leti nanj.
Le Lea mi je bila inspiracija in sem se v trnutku spomnila nanjo… tako še podlim včasih z vami kak delček daljne preteklosti
ko sem še s kitaro tako malček frčala po svetu 
Uživajte mi… Tudi v tristu sem prebrala pesmice, sploh nisem vedela, da še tam nastajajo vsebine… Še tam v prihodnjem času kaj zapišem.
Krasen dan želim vsem še enkrat
24.10.2009 ob 21:01
Bin – @sonet #73 ………………………………………………………………………
@#83: …
KOMENTAR (z ‘odgovorom’ na sonet) IZBRISAN ~ (by nagajivka)
24.10.2009 ob 21:13
Prenos uvoda izpod #79:
Br’ večer vsem na proste poljane.
Sem se razgibala za ves teden nazaj.
))
Polna vtisov – z današnjega celodnevnega potepanja po mestu.
Davek so pa žulji na podplatih …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Berem dalje …
Lea199 – #74: Ti je naša Vilinčkova tako fletno pesmico pripela, da karkoli bi dodala, bi bilo odveč. Se smejim. Upam, da se ti tudi.
))
Hvala ti za komentar in trostišje, všeč mi je povzetek.
Lep večer in fajn bodi.
24.10.2009 ob 21:31
Vilinček – #75:
Čutna, nežna, hrepeneče-romantična pesem. Prav taka kot si ti!
#77: A takele hudomušne si že pred 20 in več leti vkup klamfala??? Suprca!
)) Res si prava kantavtor’ca … 
))
Hvala ti tudi za prijazen komentar in dovoljenje za kopipast tvoje pesmice. Še nocoj jo pripnem na eho-bit. Skupaj s temi stihi, ki sem jih že zjutraj na pol spletla (v ‘duetu’ s tvojimi) in jih zdajle dokončala.
Prilagam še sem:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~~~
V:
Ne DVOMI kadar te življenje
LJUBI, LJUBI …
te toplo greje
in te boža s poljubi.
Podvomi raje
v črne sive težke čase,
v oblake takrat spleti svoje sončne klase.
(by Vilinček)
~~~
N:
Ni dvoma, ko Življenje ljubi.
Ker takrat ga ljubim jaz.
Z vso bitjo, brez dileme,
se predajam tem občutkom -
kot vodilu skozi čas.
Nič ne dvomim v ta občutja,
zame živ so
smerokaz.
(by nagajivka)
~~~
V:
Naprej še tvoja vedra duša
naj nas hrani …
OBČUTKOV lepih
se nikdar naš svet ne brani …
ko radoživa vsa
prihajaš nam naproti:
Lepo se najti je s teboj na isti poti.
(by Vilinček)
~~~
N:
Lepota sama se poraja
iz občutkov v prepletu.
Tam odnosi medsebojni,
če so čisti, brez nesnage,
dušo silijo k polêtu,
jo dvigujejo, vedrijo,
v inspiracijo
poetu.
(by nagajivka)
~~~
V:
Zapluti v pravljico,
jo v sebi DOŽIVETI .
Čeprav razmišljam kdaj:
»Težko je to DOJETI!?«
A že si tam nekje …
v opravi vsej bleščeči.
Prihajaš k meni princ …
Spoznam te v svoji sreči.
(by Vilinček)
~~~
N:
Je življenje doživetje,
vse od »vzhoda« – do »zahoda«.
Naj bo v pravljici, reali,
igri, snu, al’ sanjariji,
v domišljiji, poeziji,
naj bo kritika, al’ oda,
zame vedno je -
prigoda.
(by nagajivka)
~~~
V:
Ne Vem kaj krivo je?
Ne vem? Ker vse ne štekam!
Spet kdaj v omamo padam
in se opotekam.
Razum po svoje gre,
se klati z domišljijo.
Kar kmalu z njo zabredem v novo melodijo.
(by Vilinček)
~~~
N:
In tako je tudi prav.
Kjer domišljijo vodi vest,
tam ni bojazni, da razum
zapadel bi v mrakobo »dneva«.
Še v znánosti se nje dražest
izliva v znanje – kot spoznanje,
da v razumu je
za-vest.
(by nagajivka)
~~~
V:
ZAVEST mi pravi:
Brž se dvigni z nezavesti!
Iz HOLIZIRANJA
bi mogla čuda splesti …
Še SI, še SEM, še SMO
kot vsi ostali drugi…
Vsi srečni … kadar nas življenje LJUBI, LJUBI.
(by Vilinček)
~~~
N:
Še sem, si, je …
in sva, sta, sta …
in smo, ste, so …
v iskanju sreče.
A če ljubimo življenje,
ga doživljamo kot dar,
ono ljubi nas – Živeče!
… v tej »skrivnosti« je
ves čar …
(by nagajivka)
~~~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Dragi Vilinček, lepo je pesniško sodelovat s teboj ~ in tudi tebi želim fajn vikend ~ v želji po “še kdaj”.
~~~
VSEM skupaj pa še zadnji pozdrav iz Firenc, uživajte v pesnjenju še naprej, dobro se imejte tudi vi ~ lahko noč in srečno!
Stay tuned …
24.10.2009 ob 21:57
Ku ku!
Bodo drugi! 
@Lea
#74 Nisem čisto razumel.
@Vilinček.
Nocoj jo čutim, a je pisker počen. 
Sicer pa??? Je sploh pošteno, da te vedno kot papagaj oponašam? 
#75 Super!
Tista iz “mladih let” je pa tudi luštna.
24.10.2009 ob 22:23
Nagajivka zate pa poseben komentar.
Žulje!!
Izbris vpisa, ki je izgubil korenine. #79 (popravil bin)
Piham noge!
Na srček ti pa ne bom pihal.
Na sinočnjo preobrazbo (dobra igralka bi bila!)
vračam:
ODZANESI:
Bin, le kaj te je prijelo?
s´ mar pozabu kva j´ olika?
Z žensko ž´vet je težko delo
težje jo ukrotiš kot bika.
Če sem gost, maš da me maziš!
Da mi daješ vse po spisku!
Pa na besede svoje paziš,
de nauš jutr v žoltem tisku.
N´č nauš slaču z moje kože!
Se ne dam, k´ s´m fina dama,
raj pejt dol na vrt po rože
ker če ne… bo tle še drama!
N´č ne nakladaj svojih štosov
(zrel pa resen, moder mož???)
še slabš si od pomladnih kosov
okol prenesel me ne boš!
Prav nič heca ne razumeš
nič otroka več ni v tebi
rad pod rebra hitr suneš
le glej, le pazi se …, da ne bi!
Večer bova drugač´ prež´vela.
brez bukve plonkov in levitov,
naprej se bova rada imela
saj za ljubezen ni izpitov.
No sej… masaža bi pa šla!
od podplatov gor naprej.
Bova uživala oba?
Če si za – le brž povej!
24.10.2009 ob 22:26
Še eno, ki “po moji skromni oceni” ni za Trist, bom zalepil.
VČASIH
Včasih te spustim v srce.
Kot svetlo sonce v njem zasiješ.
Plamtiš, ihtiš z menoj, živiš,
v globini, tam utripaš, biješ.
Včasih te ne prepoznam.
Bojevnik v bran nastavim ščit.
Ne vdam se ti, ne popustim,
sem neprebojen grajski zid.
Včasih bi, pa se bojim.
Ne vem zakaj, a me je strah.
Sebe, tebe in ljudi?
Da svet se mi sesuje v prah!
Včasih, kadar mimo greš,
dokler sem živ in zdrav … in trezen,
potrkaj in zašepetaj:
Odpri, saj sem le jaz – ljubezen.
24.10.2009 ob 23:04
Oj , živjo!
Prebrala sem vse in se pošteno nasmejala. Tudi uživala sem ob branju.
Ja Bin 74# se bojim, da tudi jaz ne razumem.
Dvignjena glava.
Ni lenobe, ni sramu.
Sem kot se šika.
Ha, ha, ob takem pisanju je sram.
Še vedno ni niti približno dobro, upam, da vsaj razumlivo. Trenutno res ne znam napisati nićesar. Morda bo jutri bolje.
25.10.2009 ob 13:34
Prebrala sem vas. Lušne, lušne vsebine so nastale tukaj.
A danes se samo malo požulim z vami in pridem kak drug dan zapisat kaj več. Bežim od doma.
Krasen dan prostim poljanam in s tem seveda vsem vam.
RVM ********* Vaš Vilinček
25.10.2009 ob 21:57
Čistuni zamižite!
Danes sem vsaj malo “izpraznil jajca”!(hudobijo)
Po kosilu “pešibus” po hribu navzgor do Vratc, skozi zaselek Pri peči na vzletišče jadralnih padalcev nad Lijakom, proti Skoznemu in nato v dolino.
Na poti navzdol sem se poklonil “znancema”, ki počivata pod srcem. Lahkih nog in še lažjega srca “preko polja vriskajoč” nazaj domov.
Komur so kraji poznani ne bom pravil, za druge pa: skoraj štiri ure konkretne hoje.
Prerojen!
25.10.2009 ob 22:15
@Lea
Danes je že “jutri”. Je kaj bolje? 
V #85 je že lepo razumljivo.
Mokovce sem gledal danes tam pri vas. Kar pogosti so. Vse rdeče je od sadežev ki odpadajo.
@Vilinček
Le kdo te najde, če se izgubiš. Prižgi lučke!! 
Da ne boš predaleč zbežala.
25.10.2009 ob 22:43
Prišla sem se še enkrat šuliti oz. se malo potepam po prostih poljanah in še prebiram vsebine za nazaj. Tudi tiste v prejšnjih klepetalnicah.
Kajti komaj včeraj sem ugotovila, da so nekatere teme še vedno aktivne npr. “Trist”. To mi je nekako ušlo – veliko je bilo vsebin in dogajanja pod novimi klepetalnicami… in mislila sem, da ko se odpre nova tema, da starejših ni več aktivnosti. Moja napaka.
Berem pa še tukaj vsebine.
in prav simpatično prepletla tele verze.
Binova probrazba in ODZANESI … Super sta z Nagajivko. V komediji vama res redko kdo lahko parira… Fajn sta se vživela drug v drugega…
Še enkrat sem brala tudi tvoj sonet BIN … in seveda pesem: VČASIH. Tili vsebini resnično ne sodita v trist … In odličen pesnik si Bin … v kakršni koli smeri že pisal. Moja iskrena pohvala.
Glede papagajstva
Vedno mi je bilo v čast in tudi v veselje, da si se posvetil moji poeziji oz. (ritmu in melodiji moje pesmice) Vsebina pa je bila tako ali tako vedno tvoja.
In pravzaprav je s tem tako… veliko teže je pisati v obliki, ki ti jo zastavi nekdo drug… kakor pa se prepustiti svoji ustvarjalni svobodi. In sem te prav občudovala, da si se tako dobro uspeval prepletati z mano… Tudi nagajivki se še moram zahvaliti za ta del.
Kajti pri meni je tako… jaz se prepustim melodiji, tistemu svojemu notranjemu svetu in nastane kar nastane… Morda sem na koncu samo še kaj dodela.
V čast mi je in se ti še enkrat zahvaljujem za ta del, da si mi oz. tudi nagajivka na tak način bili nekako vzpodbuda… in mi dajali na nek način zagon za naprej.
In če se še prideš kaj preplesti na mojo stran… lahko tudi svobodno v svojem tonu. Vedno mi bo v vselje.
Torkat nisem pesnila… malo sem se posvetila vašim vsebinam… Kar je tudi prav. Nisem posebej pisala o vsebinah… a jih ponotranjila in doživela v sebi.
Morda tudi iz tega še nastane kakšna moja pesem.
Nad vse mi bodite lepo… in še enkrat RVM ****
Še pridem kaj naokoli in pripesnim.
25.10.2009 ob 23:39
Kje bi se izgubila? Na poti skozi začarani gozd?
http://www.youtube.com/watch?v=z6NsvJSGMVk&feature=related
Še enkrat vas objamem. In seveda na lep, nad vse lep začetek tedna.
26.10.2009 ob 03:27
Ena nočna
jutranja.
Katie Melua – ‘If You Were A Sailboat’
http://www.youtube.com/watch?v=x25F3-sR2Yo
Na baržunu noč leži …
Čutim mehek njen smehljaj.
Njenih čudi blag izraz,
me odpira na stežaj.
Ni zidov – debelih sten …
Ne trdnjav brez oken – vrat.
Še obsegaš ves ta svet,
ki te gleda kot takrat.
Najdeš pot do vseh širjav …
V mojih je očeh pokaz.
Na gladini njih jezer
se zrcali njen obraz.
Naj s teboj ga podelim …
ta opojni zrak noči.
Ne ne boj se. Ni teme.
Tam še vedno luč gori.
26.10.2009 ob 08:20
Bin 88# mislim, da sem za v staro šaro.
Danes “žačnem” počitnice, morda bo bolje, ko me razvedri mladež.
Oh mokovec … jaz vem samo za enega, vendar sem zelo pogosto ob njem. Včasih ga pofotkam. Še vedno mi je zelooo všeč.
Hvala za lepe besede, seveda tudi za opozorilo tam spredaj. Ha, ha, saj kopriva ne pozebe ali ne?
Pozdrave prav vsem in eno staro trivrstičnico:
Zakleni realnost…
Predajva se iluziji …
Verjmiva v najino ljubezen.
papa vsem
26.10.2009 ob 22:20
Nocoj me je ena brcnila “tja vmes”.
Ni za Trist, ni za Klepet. “Sem pa sam seb reku” naj bo v obeh.
A bin ni preprost človek. Malo drugače bom razmetal v vsakem predalu.
Kdor pogrunta izvor – pomen naslova, dobi nagrado. Simbolično! Edina izjema, njemu nagrada ne pripada, je (če ga bo prineslo na to stran?) Dare. Bo že vedel zakaj.
PESEM NORCA
Imel sem vrt,
cvetlični vrt.
Izbrane rože in zelenje.
V večer vesel,
večer potrt,
v njem slišal
drobnih ptic žgolenje.
Vrtnar sem v njem bil vedno sam.
Sadil obrezal
žel in plel.
Bil lep je vrt
in ni me sram,
morda bi se pohvalit smel?
Nekoč tam zunaj
v širnem svetu,
sem videl rožo,
krasen cvet.
Dotlej neznano,
meni kmetu,
pobral sem seme,
ves prevzet.
Iz njega vzklil
v pomladni dan,
je drobnih, nežnih listov splet.
Iz časa v čas
bolj neugnan,
je rasel,
rasel v nedogled.
Prerastel bil je že cvetlice.
Zatrl vrtnice,
srobot.
Pregost je bil
za gnezdo ptice,
prav kmalu
segal je čez plot.
Saj cvet,
ne rečem,
bil je lep.
Prav tak kot tam,
kjer sem ga vzel.
Le vrt moj
zmogel ni potreb,
preveč,
preveč sem si želel.
Zarinil sem,
v dno duše strt,
oster nož med korenine.
Obsodil,
rabelj,
ga na smrt.
Preveč zahteva,
naj pogine!
Znova je v vrtu kot nekdaj,
Vsak cvet,
vsak list,
tam
kjer je prav.
Pravi mali umetni raj,
sam Bog
bi slabše zasejal.
V prsih pa mi še cveti!
Kot prvič,
ko sem ga uzrl.
Prelepi cvet
preteklih dni.
Ne,
tam nikdar ne bo umrl.
26.10.2009 ob 22:29
@Vilinček
Še bova pela!! 
Hvala za komentarje in za novo pesem. Nocoj sem v drugih vodah, verjetno ne bo šlo. A kliče!
@Lea
Za staro šaro??
Dobro “pononaj” te dni in verjemi v ljubezen.
26.10.2009 ob 22:59
Jaz rajši ne bom iskala/ugibala, se do zdaj nisem ravno proslavila s tem! :angry:
26.10.2009 ob 22:59
:angry:
26.10.2009 ob 23:00
Evo, še jezni smeško me ne uboga! Grrrrr!
26.10.2009 ob 23:06
Kaj loviš stotko, olna??
Evo, pomagam! :angry:
če se ne bo narisal, imaš dva prosta strela.
26.10.2009 ob 23:58
Hehe, tebe tudi ne uboga! Ampak zdaj si bom za lahko noč privoščila vsaj stotko, lepo, da si me opozoril.
26.10.2009 ob 23:58
Stooooo!
Lahko noč.
27.10.2009 ob 00:20
Jaz pa sem se pripeljala kar z 101 (stoenko)
Nisem čisto razumela kakšen izvor iščeš… ampak me naslov spominja na DREVO ŽIVLJENJA – TAROT KARTE
Delček prepisan iz njih…
Pogonska energija iskanja. neskončnost. Nezavedni otrok.
Toliko zaenkrat za več pa še pridem… In seveda še bova pela … z veseljem
27.10.2009 ob 08:57
Z nasmehom v nov dan/nove dni
To je nastalo pri Vilinčku:
Skozi vrata je
ljubezen priplesala.
Darilo sreče.
***
Zažarele so
oči v bogastvu sreče.
Sanjam lepoto.
***
Srpasta luna
preko neba potuje.
Svobodno nebo.
Zadnjega sem pravkar nekoliko popravila, opazila sem, da se ponavljam. Bodite mi lepo
27.10.2009 ob 11:17
Vam potrkam se zahvalim… za želim lep dan
za kaj več pa še pridem. Danes imam zelo natrpan dan v službi.
Lušno mi bodite vsi
27.10.2009 ob 14:13
Hvala ti Lea še enkrat. Še tukaj prilepim haiku, ki je nastal ob tvojem haiku.
Noč je snivala
in pozlatila nov dan.
Žar privlačnosti.
Nad vse lep dan prostim poljanam.
28.10.2009 ob 00:00
Na #91 Vilinček.
V gladki svili čar noči …
Drobne zvezdice migljaj.
Par bleščic v objemu las,
polnih prsi vroč dražljaj.
Odprta pot v utripu ven …
V istem hipu ženin – svat.
Vate je moj svet ujet,
si resnica mojih nad.
Mesec bo za hip obstal…
Noč bo utišala svoj glas.
Val morja objel bo čer,
rdeči ruj obarval Kras.
Saj veš, le tebe si želim…
Čarna lučka si v temi.
S seboj v nov dan ponesem te.
Tam na vzhodu se svetli.
Ujel??
28.10.2009 ob 02:07
Hvala ti BIN
Nadaljujem.
In vsem prav vsem nad vse lep jutrišnji dan.
Katie Melua – ‘If You Were A Sailboat’
http://www.youtube.com/watch?v=x25F3-sR2Yo
V meni tisoč je vprašanj,
a za vsakim slišim glas …
Tisti glas, ki me bodri,
ki je moji duši spas.
Vsak odgovor nosi ključ …
A kje najti pot do vrat?
Če razgrnem čad neba …
Mar za njimi je zaklad?
Tam se novi dan začne …
Vem … ker srcu ni mejaš.
Z njim življenje se bistri,
ko ga v sebi prepoznaš.
In vse bližje … bližje si
ko zasvetiš se v očeh.
Več ne vprašam … jasno je,
kam bi nesla svoj nasmeh.
Tja, na ustnice ga dam,
Tja … prav mehko ga spustim.
Ne postavljaj se mu v bran,
ker te rada vidim z njim.
28.10.2009 ob 13:50
No pa še sem prilepim… Če pa se boš odločil, da sodi bolj v trist, pa jo lahko tudi tja preneseš…
Moja današnja slika
Ki malo basira po svoje. A takšen je danes moj glas … Krica pa sem že tudi našla.
A bo boljše…
Šmrkava, prehlajena, sama sebi tečna sem se zbudila, ker sem morala v službo. Ampak sem rekla, da se ne dam in je nastala tale pesem.
Ne! Ni nobena nova gripa. Samo en mali navadni prehlad.
——————————————————————————
Vaya con dios – Don’t Cry For Louie
http://www.youtube.com/watch?v=tgUyDhwDFdU&feature=fvw
Včasih težko je življenje,
težke misli,
težek hod …
Pod odejo bi se skrival,
a žal moraš spet na pot.
Nič ne čaka …
ura bije …
Služba kliče:
” VSTANI SE!!”
Čisto malo …
Vsaj še malo …
Kaj je to usmiljenje?
So kanali zamašeni,
v grlu se je vžgala peč,
Mali smrkelj ti nagaja …
Mar ga moraš vase vleč?
Ko lahko bi vsaj počasi …
se zazrl v novi dan,
pa nihče te več ne “špara”:
A, da bi se “šparal” sam?
Iščeš, iščeš vse načine,
a še bolj ti čas brzi.
Vsaj sekundi
bi poklonil,
tiste male radosti.
Kar pač tebi
je poznano,
da te ne odnese plaz.
Rad bi tekel vsaj ubrano,
če že moraš dat` na gas.
Če predolgo premišljuješ;
te odnaša sem in tja.
Kar naenkrat se utrne:
Tudi sonček se smehlja.
Tja na lička ga obesi
in se mal` považi z njim.
Smehec s šmrkcom se bo bratil,
jaz pa v sebi zaživim.
Čisto malo sem lesena
in iz vaje …
Kar je res.
Bi počasi …
pa ne dajo,
a povabim vas na ples.
Pravijo,
da tanko piskaš,
ko te vse bolj stiska čas.
A če sebi zdaj prisluhnem?
Se oglaša kontrabas.
Po debelih strunah tolčem?
Le na slabem glasu sem …
Kar pač pride skozi grlo:
Nisem kriva …
Vam povem!
Zjutraj glava b`la je težka,
a mi znova luč brli.
Tista mala drobna svečka,
ki iz noska mi visi.
Kmalu …
kmalu se poberem,
sem že našla v sebi lek.
Pol si zdravja že vrnila,
ker poslušam stari rek.
28.10.2009 ob 21:10
V nocojšnji večer.
@Vilinček.
Prejšnjo “repliko” sem poizkusil strogo vezati na ritem in končnice vrstic. Ostalo je bilo v vlogi “purša”.
Tokrat bolj po svoje.
Z izvirov tvojih se pojim.
S tvojih polj pobiram klas…
Bodiva si vsakdanji kruh,
moji moki bodi kvas.
V očeh nazrem odsev globin…
Nasmeh na ustnicah cveti.
S cveta biserni metulj,
v sončen dan naj poleti.
V prsih, tam je dneva čar.
Svetlo sonce, nežen sij…
Tam je mir in tam je slast,
nežno k sebi me privij.
V zvenu pesmi je pokoj.
Vse bogastvo novih dni…
S struno harfe tvojih ust,
duša v prsih zadrhti.
V izvir se blažen potopim.
S cvetne brazde srkam prah.
Na prsih tiho obležim…
Lutnjo pevec imaš v rokah.
28.10.2009 ob 21:18
#107
Berem, berem, ne verjamem!
Vilinček zjutraj je zaspal?
Celo noč ni nič zalegel,
le kako potem bo vstal?
V grlu praska, iz nosa teče,
nič ne vleče ga na plan.
Vendar mora, ni umika,
Zjutraj… pridni išče dan.
Malo škripajo zavore,
malo se za njim kadi,
a se kmalu k sebi spravi
in po delu odhiti.
Zunaj se za hribom skrita,
svetla krogla zasmeji.
Skozi krošnjo brž pokuka …
Fuj, iz noska ti visi!
Tenko piska kogar stiska.
A Vilinček je junak!
Strašni medved, brunda brunda,
skozi grlo poje zrak.
Hej vi smrkci in Smrkete!
Vi kurjači suhih ust!
Brž pospravite nesnago
in pojdite na dopust!
Čajčka Vilinček in zvrhan koš dobre volje.
http://www.youtube.com/watch?v=-q7CedD7Eg8
28.10.2009 ob 22:57
Bin, če se bova srečela v katerem od naslednjih življenj in me boš poskušal osvajati, si za takrat zabeleži tole kitico (post 108). Ti bo zelo prav prišla!
Z izvirov tvojih se pojim.
S tvojih polj pobiram klas…
Bodiva si vsakdanji kruh,
moji moki bodi kvas.
28.10.2009 ob 23:23
@olna
Pozabila?
/…
Ah,mislim da znova
iz Lete bom pil,
ko duša se v novo telo
preseli.
29.10.2009 ob 00:06
Sorry, pozabila. Ali pa sploh nisem vedela?
Me spomniš?
29.10.2009 ob 00:22
Hvala ti Bin, še enkrat.
Več sem spisala sicer na svoji strani … a tukaj bom raje še kaj zapela.
Ob taki dozi poezije jutri mora biti bolje
Super. Nad vse čudovit dan želim prostim poljanam in vsem, ki prihajajo na te pisane strani
29.10.2009 ob 14:37
#112
Le spomnila si me s svojim:
Saj ni tako hudo olna, kot je videti iz tistih lunic z usti.
/… če se bova srečela v katerem od naslednjih življenj …/
na pesem.
http://prostepoljane.blog.siol.net/2009/02/08/klepet-5/#comment-4704
Navezal sem jo, kot mnoge druge, na nagajivkin izziv.
http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/03/03/rimarim/#comment-2465
Ne, ne “verujem” v prehajanje duš, v posmrtno življenje v taki obliki. Zgolj kot razlog za razmišljanje sem pograbil mitološko zgodbo.
Pesem je ena od tistih redkih, ki jih grem včasih “nazaj brat”. Zaradi dvojnosti. Poleg sporočila – vsebine je v njej tudi igra enakozvočnic. V prvih treh kiticah.
Glavno sporočilo pa pravi: (moram povedati, kajti vse kaže, da ni bilo prav razumljeno takrat), “Ne želim si popolnega, dokončnega sveta, pa naj bo še tako lep. Čar napredka je v njegovi neskončnosti – nedovršenosti.”
Vem, samo nekoliko si mi polaskala s tistim #110.
Pa sem zgrabil z obema rokama in še z zobmi. 
Saj si trpežna “zver”, boš že zdržala.
29.10.2009 ob 14:42
@Vilinček
#113
Po kapljicah, po kapljicah doziraj!
Zvečer morda dobiš tudi “drugo mnenje”? In temu ustrezno zdravilo.
Vse za blišč vilinskih krilc!
29.10.2009 ob 15:34
Po kapljicah torej
Jaz sem pa hotela spiti kar celo flaško naenkrat 
Saj ne. Ta trenutek me je zmanjkalo za proste poljane – so me odgnali… A še pridem naokoli 
Hvala ti še enkrat.
29.10.2009 ob 16:58
__________________________
(napisal: Bin)
Hej vi smrkci in Smrkete!
Vi kurjači suhih ust!
Brž pospravite nesnago
in pojdite na dopust!
____________________________
Še ena kratka…
predem odhitim na drugi šiht… kuharija. 
Lahko se pohvalim
še vedno sem smrklja.
Mi leta ne vzamejo
smrkavi svet.
Je treba trpeti,
pa vendar se splača.
Še pride ti PRINC,
tja pod okence pet.
Res bližje ne upa,
je tako življenje.
So smrkavi škrati
nemirni preveč.
Se kreše pod njimi,
da iskre letijo.
Divjajo, žgečkajo …
Ne gre jim uteč.
Veseli obiskov,
so vsake bližine.
Morda pa zato,
sem jih k sebi spustila?
Le kdo bi se mogel,
tej sreči upreti …
Jim dala bom čajček
in toplo zavila.
nad vse lep dan želim prostim poljanam… Upam, da še zvečer kaj
Še pridem kaj naokoli
29.10.2009 ob 18:18
Bin 114, hvala za pojasnilo.
Ampak si mi vrgel novo kost, oziroma tistemu malemu Mefistu, ki stanuje nekje v meni:
“Ne želim si popolnega, dokončnega sveta, pa naj bo še tako lep.” (citat Bin).
Se ti ni še nikoli zdelo, samo za trenutek ali dva, da je svet popoln, da je vse na svojem mestu, vse točno tako, kot mora biti? Za trenutek, ali za pol trenutka?
Ostali poljanci, vabljeni da tudi odgovorite!
29.10.2009 ob 19:59
Olna: NE!
In srečen sem, da je tako.
Tu vidiš, se po moje zalomi tisto: “Mislim, torej sem.” Lahko se zgodi v nekem trenutku (tudi dveh), da ne vidim čisto nobenega vozlička v preprogi sveta. V stanju velike vznesenosti – orgazma. A takrat ne mislim. Nisem “sem”. Kadar pa se globoko zavedam sebe, se čutim, torej “sem”, takrat ni popolnega.
Težko?
29.10.2009 ob 20:48
@Vilinček
Nocojšnji odmerek.
Na spolzkem terenu
se lojtra spodmika,
da blizu ne more
kraljevski mladič.
Priplaval iz daljave
bo zvok serenade,
v veselje, tolažbo…
le tebi – brez prič.
Prišel bo med škrate
ko luna se dvigne,
ne bo jim dopustil
več ščipanja v nos.
Le nežno, prav nežno
te smejo pobožat,
čeprav so nemirni,
veš, princ jim bo kos!
Še vedno boš smrklja,
navihana, lepa.
S čajem … in s srcem
boš grela naprej.
Ne bo več ovire
podstavljene sreči,
princeska in princ…
In ljubezen brez mej!
29.10.2009 ob 22:50
Bin 119, ne, sploh ni težko. Približno tak odgovor sem pričakovala.
(Še malo, pa bova postala kot stara zakonca, ki si bereta misli…
Nisem imela v mislih “orgazničmih sfer”, to je preveč podobno učinku droge. Meni se je svet enkrat, in to za celih nekaj dni, zdel popoln. Ko sem se zaljubila. (Kar smej se, ti dovolim). In sicer ne v mladosti, ampak enkrat pozneje, že v zrelih letih. Bila je najbrž tudi – kot si lepo rekel – “velika vznesenost”, vendar povezana z neko, kako naj rečem, zrelostjo. S sposobnostjo, da znam ceniti nekaj, kar se mi je čisto nepričakovano še enkrat zgodilo. Takrat se mi je zdelo, da je preprosto vse uglašeno, nič ne more biti narobe. Tisti občutek, da bi objela ves svet (to je oguljena fraza, takrat pa se mi je zdelo, da sem jo jaz izumila).
Še dobro, da takrat nisem padla v kremplje Mefistu…
Tako, zdaj bom pa končala, preden me zaradi pretirane sentimentalnosti preženeš s svojega bloga!
29.10.2009 ob 23:05
Bin,
vračam obisk.
Tudi zate objem.
30.10.2009 ob 00:28
Hvala ti bin. Tele kapljice pa so vse boljše in boljše.
Zakaj pa mi rogece kažeš? Kdo bi vedel? 
Važno je to, da pomaga 
Nadaljujem:
Bom lojtro držala,
če tla so prespolzka,
še kitice spletla
iz zlatih si las.
Čez okno jih vržem,
če ta se spodmakne …
Ne spletam jih zase
in le za okras.
Ker nočem da padel
bi s take višine.
Le tebi za varnost,
če šlo bi zares,
že šivam in polnim
ti mehke blazine,
iz bisernih puhkov
in svojih peres.
Prav vse bi storila
za svojega princa.
Previdno pripela
sem v dlan ta poljub.
Na ustne ga pošljem
da zdrav mi ostaneš …
Naj čuva te zlega
in tvoj bo kerub.
30.10.2009 ob 13:42
Topel čajček z medom in limono.
Po zlatem pletivu
čez grajsko obzidje
se pnem proti oknu,
se pnem proti raju.
Nič več ne bojim se
globine, višine,
le srečo zasanjal bom
zate, za naju.
V pravljični sobi
dve pravljični bitji,
na mehkih blazinah
si bova postlala,
nad nama bo biserni
soj baldahina
nekje v daljavi
bo glasba igrala.
Mar noč bo prekratka?
Petelin že poje?
Že pravljični čas
se izteka, beži?
S poljubom priklenem ga,
vračam na usta,
kar davi posrkal sem
iz tvojih dlani.
Tisti rogeci (#123) so se od tvojih škratkov naslikali. Niso nič hudobni.
30.10.2009 ob 15:11
Škrati so znova ponagajali…
Pod trist je vsebina, ki spada na tale stran. Hvala ti Bin. 
——————————————————–
Prelest ja. Prelestna melodija se je dvignila v sobane mojega gradu.
Glede rogecov, pa takole. Sem te že hotela včeraj zdraviti, da bi splahneli … nakar sem se premislila in sem pomislila tudi na to možnost … škratovska napaka – najbrž bodo splahneli kar sami
Nadaljujem kmalu
Danes mi je zmanjkalo časa … a še pridem kaj naokoli v naslednjih dnevih.
Nad vse lep dan želim prostim poljanam in vsem, ki prihajate na te pisane strani
31.10.2009 ob 13:13
Nadaljujem
(zapisal: BIN)
Mar noč bo prekratka?
Petelin že poje?
Že pravljični čas
se izteka, beži?
S poljubom priklenem ga,
vračam na usta,
kar davi posrkal sem
iz tvojih dlani.
————————————
Z malo drugačno glasbo.
Damien Rice – The Blower’s Daughter
http://www.youtube.com/watch?v=cR7YRcI9Ifc&feature=related
(zapisal: VILINČEK)
Četudi prekratka,
a kmalu spet prideš …
Nikar se ne boj neprehodnih svetov.
Čez strmi,
divjino …
sem potke speljala,
posula kresnice,
da najdeš domov.
Osvetlila sem zvezde
in mesec na nebu,
da v noči se v gozdu nikdar ne zgubiš.
Pripela na uro
sem večne kazalce,
prav v vsakem
me času
lahko dohitiš.
Zbistrila sem vode
in njene izvire,
če žejen zablodiš, te najde vodnjak.
Z naravo se zlila,
da pil bi lepoto,
ko vodil
te k meni
bo strumen korak.
Objela sem zemljo …
kot vetrič oblake,
da čutil veselje … spet mir bi srca.
Med nežne rosice
sem lomila žarke,
da mogel
bi videt
vse barve sveta.
V mogočno drevo
sem zarisala sonce,
podaljšala veje do sinjih nebes.
Življenju pripela
sem krila ljubezni …
Naj sreča
zlati se
iz njenih peres.
Če bil bi
ne pegaz,
ne ptica,
ne angel,
ne Apolon z metulji,
lahko boš letel …
ne Samorog zemlje,
ne valček delfina,
še pravljice svoje
boš z njo
doživel.
Nad vse mi bodite lepo… se beremo znova drug teden.
31.10.2009 ob 13:15
V tretjem odstavku en mali popravek. Prosim… tipkarske.
“da PIL bi lepoto”
Lušno mi bodite.
Urejeno Vilinček!
31.10.2009 ob 13:48
Pa čudno je razmetana…
Da se tudi drugače zložiti… a hotela sem nekako leteti ob pravljični glasbi 
1.11.2009 ob 20:23
V nocojšnji večer.
Spomini!
Prižgali smo svečke na vaših grobovih,
v objemu granita, nad kupčkom kosti…
Budili spomine v nekdanjih domovih,
vsak svoje spomine, nas »drugih ljudi«.
Zaprta v grobovih ležijo telesa,
a duh je odplaval, dopolnil svoj čas…
Ta v večni počitek, spet drugi v nebesa,
le drobni sledovi ostali so v nas.
Prisluhnimo živi… v molitvi – tišini,
tem drobnim sledovom vseh vaših duhov.
Naj najdejo pot med razuma spomini,
vsaj bledi prebliski vseh vaših svetov.
1.11.2009 ob 23:02
Nagajivka je resno vzela svoj odklop.
http://www.youtube.com/watch?v=uBZCyuLuMEU
2.11.2009 ob 11:09
Haiku, ki se mi je porodil v današnji dan… Brala sem ene zapise “sonce – zemlja” tudi nagajivkino in tvojo pesem.
Izvor življenja
skrit v svetlobi njega.
Prav vsako telo.
Energija, ki
poganja ves kozmus.
Ostaja živa.
2.11.2009 ob 14:07
Gremo naprej!
(zapisal Vilinček)
Če bil bi
ne pegaz,
ne ptica,
ne angel,
ne Apolon z metulji,
lahko boš letel …
ne Samorog zemlje,
ne valček delfina,
še pravljice svoje
boš z njo
doživel.
*************************
(zapisal bin)
http://www.youtube.com/watch?v=fDghJVq2sdY
Naj Pegaz poganja
svoj voz čez ozvezdja,
ptice in angeli svoje peroti,
apolon z metuljčki,
delfini z valovi…
Ostal bom z nogama
trdno na poti.
Na poti čarobni
po pravljičnem svetu,
v naročje te vzamem… se v tvojem tiščim,
kresničke svetlijo
na mehke stopinje,
v tvojem kraljestvu
se nič ne bojim.
Zazriva se v zvezde,
tja v mesec srebrni,
ustaviva čas, ki prehitro beži.
Naj ura počiva
v nocojšnjem večeru,
naj v prsih tiktaka
čarobnost noči.
Napijva se vode,
prav tam na izviru.
Čudežne vode iz globine vodnjaka.
Naj solze izmije,
cvetove zalije,
z mehkobo meglice,
z globino oblaka.
Na zemljo položil
bom svoje bogastvo,
na jaso med praprot v zavetje dreves.
na mavrično zgodbo
poletnega jutra,
odsev hrepenenja
v objemu teles.
Nad krošnjo drevesa
bo sonce obstalo
utihnil bo veter, oblak odletel,
metulj bo na cvetu
posrkal medico,
petelin bo …
pesem ljubezni zapel.
2.11.2009 ob 22:44
Hvala ti Bin… nadaljujem
http://www.youtube.com/watch?v=cR7YRcI9Ifc&feature=related
Prevzeta nad tabo,
ko slišim te pesem,
ko rahlo po vratu
se pneš do ušes …
Počasi se bližaš
in znova odmikaš,
ko s sapico svojo
me vabiš na ples.
Ti drobni darovi
na mojem telesu,
ki legajo name
kot srebro rosic …
So kakor pokloni,
ko jutro ponaša
se v barvah svežine
s čarobnih bleščic.
In jaz jih pobožam,
kot sonce na nebu.
Še bolj zableščijo,
se v mojih očeh …
ko češeš lase mi,
igraš se z njimi …
z milino, ki nosiš
jo v svojih dlaneh.
Se bližaš … odmikaš.
Ne znam se upreti.
Posrkam te vase,
okušam ta slaj …
ko padaš na ustne,
kot kapljica sreče …
Čeprav bi hotela,
a ne znam več nazaj.
Morda me ustaviš …
Morda za trenutek?
Ko segaš v srce
in te v sebi spoznam.
V oči jih prikličeš …
Pa ne z bolečine.
Kar same teko,
ker s teboj zdaj igram.
Prevzeta nad tabo,
ko slišim te pesem.
Naj jutro … bo dan
ali noč nad menoj.
Tvoj glas, ki me kliče:
»Ostani ljubezen!«
V naročju naj tvojem,
zasanjam nocoj.
Prav vsem na prostih poljanah … v najlepše v jutrišnji dan
3.11.2009 ob 14:02
Pravijo da ne gre!!
Bomo videli???
Boo…
3.11.2009 ob 14:09
Deluje? Deluje!
3.11.2009 ob 15:12
Binu… še en preizkus, da bo bolj držalo.
Komu “tote” roge kaže?
Se Siolu je uprl.
Naj verjamem v stare vraže?
A ključavnico je strl.
Znova so odprta polja,
znova se lahko leti.
Z mano je spet dobra volja,
pa vam puščam nje sledi.
In že bežim na teren (so me motili vmes)
Lep dan vsem.
3.11.2009 ob 23:19
Vsaka vrata imajo ključ!
Vsak hudič vsaj majhen rog!
Siol je poln ležernih buč.
Bin je mojster, bin je bog!
Ključavnico kar brž odpre.
Z vitrihom in ne s kladivom,
dobre volje sprejme vse,
s toplim čajem, s hladnim pivom.
Nič več nocoj!
4.11.2009 ob 11:26
Bin upam, da si res tak mojster. Zato sem se povabila na čaj.
Pa prvajmo, če uspe.
Vsekakor bin ni mojster.
Punta se blog, ne sprejema komentarjev. ( WP HaschCash)
Bomo videli, če gre skozi nadzorno ploščo??
4.11.2009 ob 12:54
Če ne gre s ključem, bo macola zapela!
Gospodje SIOL-ovi, nekaj ga sračka. Morda bi se spodobilo kakšno obvestilo javnosti? Je bilo, pa sem prezrl?
No, da ne bom v prazno mlatil, prilepim še Vilinčku eno v megleni dan.
Kot s toplo odejo
pokrivaš me pesem.
Med žametne rjuhe
polagaš svoj čar…
Dišiš po toploti
po varnem objemu,
v laseh si blag vetrič
a v srcu vihar.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Lovim te na kapljah
bleščečih rubinov,
soj jutranje zarje
na pajčevini…
prepuščam škrlatu
večernih opalov,
da z njimi potoneš
v noč na gladini.
Pobožaš me ptico
drhtečo v nemiru,
ponujaš mi gnezdo,
v krošnji zavetje,
vablijva semena
za nove rodove,
v tvojem naročju
je večno poletje.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
S teboj bi zaplesal
v globine življenja,
orkester besede
že valček igra,
za harfo triangel
pozavni odzvanja,
poslušam stvaritev
z ušesom srca.
Za hip se ustavim
popotnik v iskanju,
za hip me prevzame,
s teboj bi zapel…
Okorno in plaho
in čisto potihem,
bom kdaj za trenutek
sozvočje ujel.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Kot s toplo odejo
pokrivaš me pesem.
Glej zunaj je zima
neurje in mraz…
Mar res je, mar sanjam
v večeru meglenem,
»Ostani ljubezen!«
še slišim tvoj glas.
4.11.2009 ob 13:41
Kar “če v tri leve” en komentar. Za preizkus.
4.11.2009 ob 14:20
Hvala ti Dragi Bin… tudi moji dragi Nagajivki se na tej strani še enkrat zahvalim. Res sta me danes presenetila v ta dan. Sicer padajo z neba dežne kapljice, a v srcu mi je zelo, zelo toplo.
Še tukaj prilepim pesem, ki je nastala v današnjem dnevu in se obem na tak način zahvalim. In seveda še pripesnim s čim novim
In seveda vse najlepše prav vsem, ki prihajate na te strani – tukaj sodelujete, pesnite, nas berete
—————————————————-
Dire Straits-Why Worry
http://www.youtube.com/watch?v=_03uXQiz6eY
Kadar iščeš me z nasmehom,
kadar iščeš me z veseljem,
v tvoj čolniček brž prisedem
in po reki se zapeljem …
dveh potočkov,
ki sta eno.
Žuborijo tvoje misli,
z njimi plešejo poljubi,
v svetle kapljice stopljeni,
ko moj princ me znova snubi
in želiva si
le eno.
Čez oči zapiram veke,
ker po njemu se mi toži,
da kot v slapu razpršijo
nežno se po moji koži
ter združujejo
v eno.
V jezera … v morja čustev,
v širi duše in globine;
biserčki, ki zavrtijo
lepših juter sončne mline …
Mar jih slišiš?
Še sva eno.
4.11.2009 ob 23:33
Joj, kako ste pridni!!
Mene že nekaj časa ni bilo tu in samo debelo gledam, koliko ste ta čas napisali!
Vse lepo pozdravljam!
5.11.2009 ob 08:37
Macola poje,
čudežno nam blog odpre.
Spet smo veseli.
***
Proste poljane
sonce pošilja v jutro
vam bleščeč pozdrav.
***
Hrib se oblači
v poslednji škrlat. Topla
svetloba žari.
***
Prepričana v moč macole te pozdravljam, pomah tudi vsem ostalim.
5.11.2009 ob 14:51
Tudi sem sem prišla pustiti še en pozdrav … vas malo prebrati.
Krasen dan vam želim
5.11.2009 ob 22:15
Vilinčku #141 in nagajivki za skupno strugo njunih rek.
Žal je nagajivkina pesem samo na njenem in Vilinčkovem blogu.
Kamnit branik je na sotočju
dveh prečudovitih rek,
ki zlivata se v tok mogočen,
k morju, prek vseh zaprek.
Prva teče uglajéno
v gladki strugi skozi gaje
nežno žubori ljubezen
ne pozna hrumenja, svaje.
Druga divja in globoka
nosi v sebi čar iskanja,
v temnih tesnih prekaljena
svetlo sonce išče, sanja.
V objemu njunem, ki jo boža,
v mehki vodi te in one,
v sledeh vrtinca, bele pene…
skala se drobi in tone.
Odplava z reko del drobirja
vsak dan znova tja k izlivu,
vabijo ga pesmi njune
kako bi uprl se izzivu?
Nekoč v davnini je ločíla,
njuni strugi v dva tokova,
danes z drobnim prodom béli
skupne reke dva bregova.
Le srčni kamen še ostaja,
kot v mlinu zrno tam v sredini,
pozna njun dar, pozna njun čar
in … riše vzorce na gladini.
Lepe dneve in prijetne noči obema! Pravzaprav vsem, ki jih bo ta želja dosegla.
5.11.2009 ob 22:26
@Ana
Tudi na tvoji strani je jesen bogato obrodila.
@Lea
Kdo bi vedel? Mogoče pa petelin zjutraj s svojim petjem resnično dviga sonce nad obzorje??
Na zadnje trostišje pa:
Slačiš rdeči plašč.
Je res že čas za spanje?
Veter prepeva.
Špegavci/ke pazite na prepih!
5.11.2009 ob 22:42
Verjamem, da “muc” že spi, zato ne bom čakal polnoči.
Mirko
Vzel sem te v srce, prijatelj.
Svetlo lučko v noč iskanja.
Jasno misel, trdno smer,
brez silnih hval in modrovanja.
Le tu in tam kak komentar,
postavljen tja, kjer kaj zaleže.
S prešerno iskrico v očeh,
razbija jezo, smeh odveže.
V sproščenih zgodbah zlate ure,
na Ptuju, kjer si nas gostil,
v skrbi za naš lepi jezik,
v vsem tem bi ti prav rad sledil.
Ostani še naprej MIJAU.
Preprost, globok, kot ste Ljudje.
V srcu mlad in čimbolj zdrav,
prijatelj, vzel sem te v srce!
Veliko lepega ti želim MIJAU.
6.11.2009 ob 12:16
tudi jaz se priključim s svojo/ z našo
reko. Pozdravim vas prav vse … Bina, Leo, Ano, Olno, Nagajivko, našega slavljenca Mijau … če sem še koga spustila mi naj ne zameri. Prav vse … prav vse 
glasbena podlaga: Dire Straits-Why Worry
http://www.youtube.com/watch?v=_03uXQiz6eY
Veličastno teče reka
ko se v sebi ne deliva;
vez bregov v zrcalu glaja,
ki s poljubi se pokriva …
most gradila
je ljubezen.
Kaplja v kapljici spočeta,
drug v drugega stopljena;
med pretoki in prelivi,
s tvojim bistvom prepojena …
ker zajemam
te ljubezen.
Ki si vzniknila iz zdencev,
kjer so najina zavetja;
še neslutena obzorja
in enkratna doživetja:
Ko poneseš
me ljubezen.
Da v smaragdnih bi tolmunih,
zmogla skrinji v šir odpreti;
med natoki lepih čustev,
si rubin, ki vse bolj sveti
in mi poje:
Sem ljubezen!
************************************************
kakršno koli že vreme – naj bo dobro razpoloženje.
In še pesem dneva za lepši vikend vseh nas
Love Is All Around
http://www.youtube.com/watch?v=ofL5iVIu4oI
Gori doli … spet sem tukaj,
ker pač tisto v meni pravi:
Ne upiraj se naravi
in še večkrat v svet pokukaj,
ki te boža … osrečuje.
Za trenutek obmiruješ
da ga čutiš čisto blizu;
a spet valčki so v nizu,
ko predaš se in potuješ …
med življenje, ki zbližuje.
ker takrat ne vidiš meje;
ne pregrade … ne ovire …
Vsak dotik v dišavah mire
še bolj toplo te ogreje
In prav nič ti v njem ni tuje …
6.11.2009 ob 13:44
Za lepši vikend Vilinc!
Kuka v svet kot miš iz moke,
svetle očke si pomane,
stresa šale neugnane
kupil smeh bom na obroke…
Nje bogastvo je veliko.
Čas na cvetu se ustavi,
bel metulj razpira krila,
srka med resnic – slepila,
vse pohrusta, vse prebavi,
riše sonce v svojo sliko.
Spet se dvigne čez ograde,
poletí z vetrovi srečen,
svet njegov je lep, je večen,
v vsakem dnevu ima mlade…
Vsak nov stih novo obliko.
Garaški pozdrav tudi vsem ostalim.
6.11.2009 ob 14:42
Tokrat kratko a sladko: HVALA TI!
Kaj pa to pomeni? Zakaj jezik?
Lizala sem sladki med, pa še je nekaj na njemu ostalo
Šalim se…
To je pravi obraz! Tudi temu se priklonim … 
Tega pa nočem poznati
… potem je boljši tale 
Najlepši pa je tale
Pa drugi teden znova kaj več …
Lep vikend še enkrat vsem prav vsem na tej strani
6.11.2009 ob 21:48
O rekah smo se razpisali.
Naj tečejo po dolini
http://www.youtube.com/watch?v=z_fy-EI5ej4
Lahko noč.
7.11.2009 ob 21:09
Danes na praznovanju.
Šestdeseta obletnica sestričnine poroke.
Vtisi?
Bila si, kakor češnjev cvet.
V belem krilu čar življenja.
Cvetni prah za sladki med,
vir strasti in hrepenenja.
Bil si steber mojih sanj.
Zate sem tedaj cvetela.
Zasanjala sva skupni panj,
jaz drobna cvetka, ti čebela.
Še vedno si kot češnjev cvet.
Obraz krasi ti krona bela.
V očeh ljubezen, v toku let,
ni čisto, čisto nič zbledela.
In še si steber mojih sanj.
Še vedno zate bom medila.
Čarobni princ, verjamem vanj,
še dolgo bova se ljubila.
Zdaj pa pridno spat! Do 60 je še daleč.
8.11.2009 ob 12:17
Krasno. To pa je obletnica.
Čestitke tudi iz moje starani zanju. In še kakšno za 70 … 80??? lahko tudi v dalje… Če je zdravje, če je vse tisto kar mora biti…
Vse najlepše tebi Bin – lepo ga praznujete in prav vsem na prostih poljanah
8.11.2009 ob 22:35
Dežuje!
Reke ne usihajo, temveč postajajo kalne.
Teci, teci reka
dalje čez ravnine,
le mulj in korenine
tam bodo ti zapreka.
******
Razlij v širino svojo moč vodovja,
drevesa senca več te ne prekrije,
v plitvini toka bistra si, prozorna
do dna, do dna te sonce spet presije.
Izpolnjena so davna hrepenenja,
ko si v globačah sivih skal rohnela,
v temačnih logih k soncu pot iskala…
Si zdaj ponosna, si morda vesela?
Voljno tečeš slavna in mogočna,
proti morju, svet se ti priklanja.
A vsaka drobna kaplja v tebi kliče,
nazaj, nazaj k izviru, v pot iskanja.
Zbežale bodo kaplje med meglice,
da svetlo sonce dvigne jih v oblake,
z južnim vetrom znova nad vrhove
se zgrinjajo, poznajo že korake.
V dolini, tam v sotočju, kamen čaka.
Izpran, okrušen kamen, v njem spomini…
Valov objem, slovesa bolečina …
In vedno novi vzorci na gladini.
Prijeten “Martinov” teden vsem.
10.11.2009 ob 00:16
Pustim še tukaj zahvalo in pozdrav. Nisem pesnila, sem se zaklepetala danes s prijateljico. Če bo dež ne vem?
bo pa v naslednjih dneh kaj.
Ampak tudi to je včasih treba
Hvala Bin
se še kaj oglasim… in seveda pozdrav prav vsem na prostih poljanah 
10.11.2009 ob 16:15
Nadaljujem v svoji smeri…
pač vilinček 
Dire Straits-Why Worry
Naj čista voda se življenju klanja,
da v njej ugledal bi obraz ljubezni.
Četudi slišiš kdaj … kaskad bučanja,
ko silna moč ponese jo čez brezni …
A najdi v njih uteho in veselje;
trenutek lep, ki vsakič te očara …
Igrivo … duša se po njih zapelje:
Nikar v sebi ne ugasni žara …
Ki daje zrak in še pusti verjeti
in nosi vedno nove ti darove,
da znova … znova si želiš zapeti,
ko skupaj času snameta okove.
Četudi bi se zameglila slika,
ker kalna tekla bi po svoji strugi …
A v sebi tam še vedno se svetlika:
Ni kriva kar polagajo v njo drugi!
Spet bistra v tvojem srcu bo in duši,
ko gledal vanjo boš z očmi jasnine.
Nikoli lepih sanj si ne poruši,
naj bo blažilo tvoje bolečine.
Odžejaj se v vodah, kjer izvira;
igraj se z njo, ko živo v dan priteče.
Četudi kdaj na poti se upira …
okopaj v toplih se tolmunih sreče.
10.11.2009 ob 23:07
Nekje se bova zlila Vilinček.
Buči, hrumi v strženu divje reke,
za njenim besom nič ne bo ostalo…
A glej, ob robu, v senci stare smreke,
kristalno čist tolmun kot ogledalo.
Blestijo v njem cvetovi z roba trate,
na dnu se prod s cekini spogleduje,
soncu v krošnji krade žarke zlate,
star list, kot barka na gladini pluje.
Za hip bom tu postal, na svoji poti,
požirek vode srknil iz tolmuna,
morda uidem toku reke, zmoti,
prekletstvu divjega boga – Peruna?
Gladina vode tvojo sliko nosi.
Neskončno lepa si in večno mlada.
Nikdar te nisem videl, a vem kdo si!
Bučanje v prsih te izdaja – Lada.
11.11.2009 ob 00:04
tudi tukaj se zahvalim in obtačkam
Moram ti povedati, da si me kar močno potegnil v svoje vsebine… sem začela razsikostavi po slovanski mitologiji in bogovih. Ti so mi nekoliko manj znani, kot grški in rimski… Čeprav bi se morala nekje svojih korenin bolj zavedati. 
Saj ni važno… Všeč mi je pesem in ti seveda vrnem nazaj. Mogoče že jutri, danes pa se počasi odpravljam ??? Kam? Naj pove priponka. 
http://www.youtube.com/watch?v=VtlgmfnRHK0&feature=related
Nad vse lep jutrišnji dan tako tebi Bin … kot seveda vsem na tej strani.
—————————————————–
12.11.2009 ob 23:57
VICE
Odprla si srce
veš, čutim!
Ne zame!
Ne za nekoga,
ki ga ne poznam.
Vase si odprla pot,
v globino vere
brez vernikov
le bog
in satan sam.
Ne bom odpiral vrat
ne bom te motil!
Tako si lepa
v sebi
utópljena v molitev.
Neposvečen
v preddverju raja
čakam jutra
izid spopada,
končno odločitev.
Za “intermezzo”.
13.11.2009 ob 11:16
Bin, če bi bila jaz tvoja žena (ali tvoja ženska) bi bila kar naprej ljubosumna. Oziroma ne bi smela brati tvojih pesmi.
(Ampak bi me verjetno preveč žrlo, kaj pišeš, in bi vseeno prebrala…in potem bi bila spet na tem, kar sem napisala v prvem stavku.)
13.11.2009 ob 13:14
John Travolta & Olivia Newton-John : Summer nights
http://www.youtube.com/watch?v=lZeeELBWkJc&feature=related
Naj zapredem te v sonet?
Rubiatu dam zalet?
Se v gazelo prelevim
ali z gloso dohitim?
Mar kar v prostem slogu bi?
Še razmišljam: »Kaj bi ti?«
Iz treh črk naj vpišem PIN?
Težka bo … povem ti BIN.
Tvoja želja? Moj ukaz!
Ga poveznem čez obraz.
Za začetek, brez poplav.
Vsega malo … A bo prav?
*********************************
Mike Oldfield – Muse
http://www.youtube.com/watch?v=M4KxgMgy9K0&feature=related
Besede … besede … na tisoč besed …
iz črk izvezene »Jih sprejmeš v pristan?«
neslišne spet glasne za jutrišnji dan …
bi vate zaplule, objele tvoj svet.
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.
Besede … besede … zložene v paket …
Izvij jih iz bube … želijo na plan!
Nemirni metulji na tvojo bi dlan …
begavih pogledov … te iščejo cvet.
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.
Besede … besede … kdaj sladke kot med …
Izbrane dišave … Ti vonj je že znan?
Ne vprašaj: Za koga? Je zate buket!
Besede … besede … njih zven je poslan.
Iskrive, igrive … še dam jim zalet …
Naj srečo položim ti v prsi poljan.
Besede … besede … na tisoč besed …
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne! Najdene vsakič, ker puščajo sled.
******************************************
Dragi Bin. Jaz pa tebi puščam nekaj nebes
Vse najboljše za te.
Prehitevam… a z razlogom, jutri bom najbrž zelo pozno prišla na net.
Danes pa mi je tudi zmanjkalo časa za več.
A upam, da se še kaj čez vikend oglasim.
Lepo mi praznuj oz. praznujte. Krasen vikend tako tebi, kot tudi tvojim bližnjim in družinici … še posebno pa mali Manci – ta ti je najlepše darilo
———————————————–
13.11.2009 ob 13:17
Joj… razmetalo mi je vsebino. Oprosti.
Ni bilo namerno… ponavljam. Malo prirejen sonet. 
Ampak je iz srca. Še enkrat vse najboljše za te.
Mike Oldfield – Muse
http://www.youtube.com/watch?v=M4KxgMgy9K0&feature=related
Besede … besede … na tisoč besed …
iz črk izvezene »Jih sprejmeš v pristan?«
neslišne spet glasne za jutrišnji dan …
bi vate zaplule, objele tvoj svet.
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.
Besede … besede … zložene v paket …
Izvij jih iz bube … želijo na plan!
Nemirni metulji na tvojo bi dlan …
begavih pogledov … te iščejo cvet.
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.
Besede … besede … kdaj sladke kot med …
Izbrane dišave … Ti vonj je že znan?
Ne vprašaj: Za koga? Je zate buket!
Besede … besede … njih zven je poslan.
Iskrive, igrive … še dam jim zalet …
Naj srečo položim ti v prsi poljan.
Besede … besede … na tisoč besed …
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne! Najdene vsakič, ker puščajo sled.
13.11.2009 ob 23:07
@olna #160
Z razlogom! 
“Moje ženske” zaupajo!
13.11.2009 ob 23:13
Vilinček HVALA!
Res si mojstrica!
Tako z uvodom, kot tudi z “jedrom” si me pobožala. Celo nekoliko preveč. Sedem je število Boga! Ti pa si sedem BIN-ov vpela v akrostih. 
Pridi na poljane kadar moreš, vedno te bom vesel.
Manca me je danes spet razvajala.
14.11.2009 ob 00:07
Izjemoma izza plota vdiram na tvoj vrtiček … Bin … Dober večer!
Danes je tvoj
Rojstni dan.
Apolon … čin! … privzdigni čašo!
Gorko? … Sladko? … Trpko? … Kratko? Ah …
Izberem raje daljšo mašo:
Pridi bliže … pred
Ekran.
Soseda
Naga je na obisku.
In zapleši ča-ča-ča,
Kot nekoč si plesal v disku.
Bin … brez heca … in brez
Iluzije … VSE
NAJBOLJŠE TI ŽELIM!
Veselja
Smeha
Empatije
Naj ti v pesmi podarim.
Amforo ti jubilejno
Jivka drugo leto splete …
Bode ti takrat
Okrogla …
Letos v vazo dam tri cvete:
Jorgovan – da boš dišal,
Šentjanž – za olje tvojih pesmi,
Encijan – na zob bi dal? Ni bolje
Tavžentrož za dlesni?
In še malo zimzelenja:
Želim ti melos v svetlih stihih …
Eliksir so tvoj … življenja … in
Lebdenja … ob navdihih, v
Impresiji poezije
Milosrčnega čutenja.
~~~
Lepo praznuj, s tole skromno pesmico ti iskreno želim vse vse najboljše. Naj ti tvoj dan – v znamenju Martinove sobote – nakloni čimveč srečnih, nepozabnih trenutkov in prijetnega vzdušja v dobro razpoloženi družbi tvojih najbližjih – s teboj na čelu.
Čestitam – in en velik pesniški objem – samo zate. (((
)))
14.11.2009 ob 00:42
Berem vsebine, ki sem jih zamudila … in se režim …
Olna – #160! Kaj se pa ti puntaš?! Saj je Bin vendar napisal “VICE”. In ti v #163 lepo pojasnil, da gre za razloge. On je pa ja od nekdaj bil za vice! Za hece, da ne bo nesporazuma … Če pa to ni dovolj dober razlog … pol pa tud jst ne vem kaj je …
Bin – #159:
saj veš, da se nočem preveč “naglas” vtikovati v vsebine tvojih pesnitev, a ob tejle nekako ne morem ostati tiho. Čisto me je prevzela. Lepa. Res.
p.s.: tista z Bogom in Satanom by themselves together … je pa sploh odlična! Like it very much!
Vilinček – #162: Čudovit in bogat sonet. Tako idejno skozi igro besed, kakor tudi po vsebini.
Ljubezniv vikend želim vam trem – in pozdravljam VSE, ki radi prihajajo na proste poljane.
Dragi slavljenec – tebi pa namenim še tole skladbico – za lahko noč –
in za – ljubezni poln dan – praznik – v objemu kroga tvojih najdražjih.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=BnXKRwezQaw&feature=related
~~~
14.11.2009 ob 11:49
Ej Bin, vse najlepše tudi od mene, vključno virtualnega lupčka – cmok!
14.11.2009 ob 12:18
Pozdravljene proste poljane in seveda s tem pozdravljam tudi vse obiskovalce njih
še posebno pa tebe BIN
Sedem! Vem, da je pravljično število
a da bi bilo tudi božje? Tega nisem vedela. In če verjameš ali ne, tudi nisem štela (hudo se mi je namreč včeraj mudilo – bil je zelo nartpan dan) kolikrat sem se ti poklonila 
Sonet je pač nastal, kakor je nastal …
tako mi je zneslo oz. ratalo, čisto spontano. Me veseli, da sem se ti poklonila v božjem imenu oz. sedemkrat razsvetlila tvoje ime 
Kar pomeni … kakršno koli število bi že pokukalo na površje bi moralo svetiti. 
Če je to dobro? Ne vem? A v meni so bile dobri nameni, lepe misli in s tem tudi želje
Ker sva pa že pri številu sedem … Ne vem veliko o numerologiji, ker nisem raziskovala, tudi ne vem če je to moje osebno število … me pa velikokrat spremlja tako v življenju – kot tudi v poeziji.
Največkrat čisto naključno oz. nenarčrtno. To sem pa že nedaleč nazaj ugotovila. Da se je pa za nova pojavilo. Potem je že moralo biti tako. 
Vse najboljše še enkrat BIN.
Pozdrav tudi Olni in moji nagajivki, ki je posula nate same zdravilne tvari. Super je.
Tudi glasba.
Nana Mouskouri – Parlez moi d’amour ena njenih lepših skladbic
Čudovit dan je (sončen, jasen, topel) preživite ga kar se da lepo
tudi jaz se grem malo potepati na sonce.
14.11.2009 ob 21:41
@nagajivka
#165
Back door Jivka??
Hvala za misli!
A zakaj??? Zakaj ravno tam? “Brez iluzije”??? 
Saj vendar veš, da je iluzija neodtujljivi del bina.
Res najlepša hvala za obisk in še bolj za voščila. Nekaj smo že udejanjili, drugo še pride. Nana bo nocoj še nekajkrat nina preden me zaziblje v počitek. 
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
No, šalo na stran!
Veliko uspeha v “biznisu” in čimbolj prijetne urice prostega časa … Na eho~bit pa še pogledam. Vem, da me ne boš razočarala.
14.11.2009 ob 21:43
@olna
Cmok nazaj!
Dozo domačega tamifluja so mi vsilili, torej se ni bati gripe.
14.11.2009 ob 21:51
@Vilinček
Saj si vendar pravljično bitje božanskih navdihov! 
Če pa tebi ni sedmica usojena…
Pri nas je bilo danes cel dan cmeravo, smo le v oštariji praznovali. Vseeno je bilo lepo. Najlepše darilo? Knjižica o vlaku, da jo bom lahko Manci prebiral v zimskih popoldnevih.
Prihajam tudi na tvoj blog!
15.11.2009 ob 04:22
Dež?
Mi smo pa imeli danes v bistvu fantastičen dopoldan (jasen, sončen, topel) in še delček v popoldan… kasneje se je malo zoblačilo… a brez dežja in še vedno nam je tako sonce delalo družbo… Sam večer pa je tudi bil zelo lep… (malo pisano nebo) sicer pa sem naredila nekaj slikic kar z GSM aparatom.
No, zdaj pa je znova jasno nebo… posuto z zvezdicami
No. Važno je to, da ste se imeli lušno
Knjižica o vlaku? Super darilo – knjiga je vedno dobro darilo.
Vse, vse dobro še enekrat
15.11.2009 ob 06:02
Dan se po jutru pozna
dobro jutro vsem 
15.11.2009 ob 23:01
Vse najboljše Bin,
malo pozno, pa tembolj iz srca.
Upam, da si lepo praznoval.
Pozdrav prav vsem.
15.11.2009 ob 23:35
Vilinček, noah, Lea,
Počasi v stare tirnice.
Nepoboljšljivi železničar.
Večna pesem
Ugasnil je plamen
presahnil studenec…
Kdo prt bo pogrnil,
kdo spletal bo venec?
V globini še svetlo
in vroče žari,
v globini se kaplja
na kapljo cedi…
V novo pomlad bo
nov plamen sijal!
Studenec bo
s polnimi usti grgral…
Zapeta bo pesem globine…
Prvenec!
Kdo prt bo pogrnil,
kdo spletal bo venec?
16.11.2009 ob 01:24
Vas vse pozdravim. In en priložim venčku, ki ga je spletla lea še svojo pesem.
Nad vse mi bodite lepo
ADAM LAMBERT – TIME FOR MIRACLES
http://www.youtube.com/watch?v=toR6e061hWY&feature=related
Tvoj čas še prihaja …
ker v sebi ga čutim.
Vse tisto ostaja …
in ne le da slutim;
koraki v prihodnost … med zlatimi vezi,
ki stopajo sami po stezah prerokov;
v očeh so otroka … zapisi v genezi …
vsa glasba, ki pada z nebesnih obokov,
ko sonce podarja ti svojo svetlobo
in v svojih globinah mu božaš podobo …
Vse tisto ostaja …
Tvoj čas še prihaja …
Ljubezen njegova …
želi te objeti;
da znova in znova …
bi mogel verjeti;
ko z lepimi čustvi se ljubijo žarki
in tvoji izviri se v njih lesketajo …
Kjer spet boš ugledal na svoji jo barki;
še v noč bo utrinjala zvezde na glaju …
Ker ona je dar, ki žari najsvetleje,
in v čas, ki prihaja … želiš si da greje …
te znova in znova …
Ljubezen njegova.
16.11.2009 ob 08:58
vsem lepe pozdrave
binu še posebej kot praznujočemu
17.11.2009 ob 22:37
Nocoj en šov_in_humor_istični triptih.
Ni za Trist*!!!
Mož
Mož bi moral biti hrast!
Mogočen varuh vraščen v rob grebena.
Pred žgočim soncem, vetrom in pozebo
zaklad njen varovat´, od klice do semena.
Mož bi moral biti vrt!
Plodna zemlja zvrščena v gredice.
Jagode, krompir, …, a brez plevela,
naj vrt rodi in pred vsem… Cvetlice!
Mož bi moral biti zrak!
Brez otipa, vonja in okusa.
Povsod na voljo, čist in nov, voljan…
A brez želja, potreb… Brez »svoj´ga musa«.!
17.11.2009 ob 22:41
@Vilinček
Lepa pesem, ki je globoko “sedla”. “Kdaj drugič” bi že kaj stihoval na njeno vsebino, tokrat pa čakam ščuko.
@Ana
18.11.2009 ob 02:01
NO jaz pa sem danes “nežno” tristala.
Lep jutrišnji dan prostim poljanam 
18.11.2009 ob 11:34
Skozi okno gledam rože.
Cvetje v jeseni? Res že dolgo niso tako dolgo v jesen cvetele – preživele. Pa se človek zamisli… (Ne, ni ga “emotkota” ki bi ustrezal!)
VRT
Venijo rože v vrtu med plevelom.
Nič ne pomaga kramp in trdna roka,
sto teorij, skrivnostni vid preroka,
skesan poklek v molitvi pred razpelom.
Pridelal bi krompir z marljivim delom,
saj zemlja je bogata in globoka,
mlad sladki grah bi dal dva dobra stroka,
Spomladi zgodaj skrbno skrit pod velom.
A rože vedno se zasaja v dvoje!
Njegova moč in um in nje milina,
ta gre na sonce, druga spet v osoje,
nje skrb je cvet, njegova korenina.
Ta vrt pogreša njega, njo? Oboje!
Zaraščen vrt nekdanjih sanj… spomina.
18.11.2009 ob 11:36
Hvala vilinček za “nežno tristanje”.
18.11.2009 ob 12:54
Vilinček 176, ta je pa ena od tistih, ko bi človek skupaj z verzi poletel…in z njimi kar lebdel.
(Mimogrede, pred kratkim sem napisala Binu, da če bi jaz bila njegova žena ali njegova ženska, sploh ne bi smela brati njegove poezije, ker bi bila kar naprej ljubosumna.
Če bi bila tvoj mož ali tvoj moški, tudi!)
19.11.2009 ob 10:31
Nagajivka,šele zdaj opazila tvoj 166.
Puntam se, ker so Binove (ljubezenske) pesmi preveč…no preveč take, da bi mu verjela, da jih piše “virtualni” dami in ga imam vedno na sumu, da jih piše eni konkretni, in sem frustrirana, da to nisem jaz! Evo, si zdaj zadovoljna???
No, saj ne, da jaz ne bi imela kakšnih pesmi, posvečenih meni (poleg ene Binove). Objektivno najbrž ne bi bile ravno za Nobelovo nagrado, subjektivno pa…saj veš, kakšne so pesmi, s srčno krvjo napisane!
19.11.2009 ob 15:05
Še tu pustim en pozdrav. Sem vas prebrala.
A je zmanjkalo časa za več. Pa se vas bom znova samo dotaknila…
Hvala olna za lep kompliment.
Berem tudi tisto od spodaj?
Zapisal bom to: Umetnost, pa naj bo slikarstvo, kiparstvo, glasba, proza, poezija oz. arhitektura itd… Svoboda duha. Je pa res, da je včasih težko, ker v šir odpiraš duha in srce (en pogoj pri ustvarjanju) V vsebinah se prepleta realnost, domišljija… preteklost, sedanjost, prihodnost, vizije. Vse mogoče. Zradi te odprtosti, pa je lahko tudi občutljivost večja, kdaj (kdaj nihaš, razčiščuješ v sebi in se znova osvobajaš) – zato si nekako želimo biti sprejeti.
Brala sem Bin tudi tvojo pesem. Ne bom sedaj nič, se pa zvečer kaj vrnem nazaj
22.11.2009 ob 00:17
V tej noči bom zalepil kar je pač na voljo.
Saj je še nekaj, a tisto je še za Trist* prehudo.
Jeseni na vrtu
Z drevesa pade list na gredo cvetja.
Ta hip je nova barva zažarela,
rumeno–rdeče-rjava, močna, zrela,
na izpranih tonih poznega poletja.
Vse manj je sonca, ptičev in njih petja.
In barva listja je čez noč zbledela…
Na gredi plast je vsak dan bolj debela,
duši se zadnji cvet pod kupom smetja.
Razmislil bo vrtnar o tem drevesu.
Njegov je vrt, le on to sme in mora.
O cvetu, sadu in o krhkem lesu…
O tem, je breme večje kot opora?
Le nekaj dni prijetno je očesu,
mar res je vredno truda in prostora?
Malo sem “listje grabil”, na vrtu in v sebi. Pa se človeku kaj pokaže, česar že dolgo ni videl.
Pozdrav vsem!
23.11.2009 ob 22:05
Z Vilinčkovega bloga, (hvala Vilinček!
) lepim del poezije. Ostalo je dostopno tam. Saj poznate pot? 
By Vilinček:
Le kam odnašaš me … le kam?
Mar res krotiti se ne znam?
Pa nočem vstran …
Več nočem vstran!
Ostanem naj zavedno tu.
V omamo vlečeš me opoj.
Nemir je v duši in spokoj.
Mar res si moj?
Vsaj malo moj?
Ostanem naj za vedno tu.
Želim si te … še bolj kot prej.
V objemu mehkih sem odej.
Ne čutim mej …
Ne! Ni več mej …
Ne vprašam več zakaj, čemu?
Odprl si mi poti sveta.
V globine čutim te srca.
Na topla tla …
Na tvoja tla …
Ne vprašam več zakaj, čemu?
V očeh na tisoč je kresnic.
Povzdigni me do plamenic …
Je tvoj? Moj klic?
Je najin klic …
Ljubezen varen bo kanu.
***
Ne vprašam več zakaj, čemu?
Ostanem naj za vedno tu.
Četudi v snu …
Mar je le v snu?
Ljubezen varen bo kanu.
*******************
By bin:
Odnesel bi, če bi le smel…
Ah, kaj odnesel, odletel!
Na krilih sna
tja v svet želja…
se v tvojih solzah lesketa.
Vse kar imam bi tam ti dal.
V naročju nežno pestoval.
S poljubi pil
studenček živ
se v tvojih solzah lesketa.
Objemi me, če ti je prav.
Ker našel sem kar sem iskal.
Že tisoč let
v temo zaklet…
Potoček čistega zlata.
Izlij se nežno mi v srce.
Opral sem ga, izlil gorje.
Le zate tam
je čist in sam…
Potoček čistega zlata.
Še slišiš klice iz globin?
Še vedno je svetal spomin?
Odpri srce
ne boj se me
letela bova do neba!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Potoček čistega zlata
se v tvojih solzah lesketa.
V deželi sanj
potonem vanj,
letela bova do neba.
********************************
Naj vsem razločno zakričim,
kot jaz sem z Njo, je ona z Njim.
Trdo na tleh
in brez pregreh
ljubimca sva le v svetu rim.
Drugič (ali drugi?) še kaj več.
23.11.2009 ob 22:30
Nikjer drugje ne bi bilo prav.
Nocojšnje igračkanje z besedami. Naj bo kot majcena uganka, kaj sem hotel preizkusiti?
Igrarije
Najmanj kar nam naklanja glas,
aplavz za vas, za nas, za čas.
Preveč je teže, melje me,
res več ne vem, če vse se sme?
Izmislil bi si živ izziv,
iz iskrih misli in igriv.
Modro ponosno v svoj obstoj,
ohol v okov grobov spokoj.
Suh kruh hud duh v sum ust usul,
v umu strup… pust, gluh guru.
Naslada, krst, veselje smrt,
prikriti srh, pod odrom prt,
vnuku v uk prežrt in grd.
Morda pa še kaj v prihodnjih dneh?
24.11.2009 ob 00:11
Bin 188,
…stanu se svojega spomni…
(Sem uganila?)
24.11.2009 ob 00:47
a e i o u
vnuka ni dumu
24.11.2009 ob 09:38
@ olna
Sedi pet!
@A? No, ni mus!
A če bi moj vnuk “pršu dumu”,
cajta več bin sploh n´b mu.
Lepo sta to našla. No. saj ni bilo težko.
Poigraval sem se z učinkom poudarjenih samoglasnikov na zven, vzdušje, ki ga ustvari v tekstu. (Nekaj o tem je pisala Nevenka, mislim da na “pesnik.net”? )
Poleg klasičnih samoglasnikov pa čutim še šesti “zvočnik”, to je “r” s predglasom ki je blizu polglasnemu “e”. Pa vendar se mi od nekdaj prikazuje kot poseben, zelo trd samoglasnik.
Želel sem nabrskati besede z enakimi samoglasniki in jih zvezati v smiselne verze. Ni mi najbolje uspelo, saj je čas zelo omejen. Pri “R”-ju pa sem sploh obupal, zato sem pred njim v trojnem verzu nanizal spet AEIOU.
Nič pretresljivega torej, le raziskovalno igračkanje.
Pozdrav vsem obiskovalcem poljan.
24.11.2009 ob 12:28
Bin 191, ravno sem se razveselila pohvale, pa si me sesul, da saj ni bilo težko.
Hecam se, seveda ni bilo težko, igro samoglasnikov bi pa res še naš hrček moral opaziti.
Je pa zanimivo takšno prepletanje poezije in – recimo – tehnike. Ali kot si rekel, raziskovalno igračkanje. Svojevrstno mojstrstvo, ker so hude omejitve zraven. Se pa šele pri takšnih pesmih, oziroma pri posameznih kiticah, prav zavemo oziroma začutimo vzdušje, ki ga ustvarjajo določeni samoglasniki.
24.11.2009 ob 15:15
prebrala tudi proste poljane. Za sedaj samo to. Hvala Bin, ker si prilepil tudi mojo pesem nanje. Tudi jaz še kaj pripnem. Hvala ti tudi za pesmice na moji strani
Pozdravljam prav vse na teh poljih in vam zaželim nad vse lep dan.
Čisto malo bom postala,
se na okno naslonila,
da ne bom le pesmi brala,
bom še svojo poklonila.
Včasih teče kar po svoje,
se razliva v širine.
Ko srce veselo poje,
radost veže se v vsebine.
Kamorkoli že potuješ,
vse bolj složni so koraki.
Leva? Desna? Ne modruješ …
ker ne iščeš se v napaki.
Čisto malo sem postala;
dobra volja se ponuja.
Sem na poti jo pobrala,
naj nikdar ne bo nam tuja.
24.11.2009 ob 15:19
Tam kjer piše: “ker ne iščeš v napaki”
Je ena mala napaka
ampak 
“ker ne iščeš SE v napaki”
Manjka seeeeeeeeeeeee
boje, da grem… Da ne najdem še kakšne
(bin)
Popravljeno Vilinček!
24.11.2009 ob 21:51
Naj ti še tukaj “odgovorim” Vilinček.
Čisto tiho bom poslušal
tam pod oknom tvojo pesem.
Bi pritegnil, a bom fušal,
slab je glas in ves se tresem.
Raje bom kar z njo zaplaval
k poljem radosti, veselja,
nič ne bodem zabušaval
in ne čakal nič povelja.
Krepko bom korak zastavil.
Z desno, z levo? Po vojaško!
Nič se obiral, onegavil…
Brez napak… naprej junaško.
Čisto tiho sem poslušal,
<3
že srce je zadonelo.
Kdor je kaj v življenju izkušal,
ta bo vedel da… Veselo!
24.11.2009 ob 22:02
@olna
Tebi, ki si trpežna, bom še malo naložil. #192
Zanimivo, da se značilno vzdušje “pokriva” z zvenom medmeta smeha.
Tale pa je za lahko noč! 
Ha, ha = sproščen vesel smeh
He, he = hudomušen, tudi malo privoščljiv
Hi, hi = zaničljivo izzivalen
Ho, ho = porogljiv
Hu, hu ? sploh ni več smeh, temveč odraža nekakšen strah
Hr, hr
24.11.2009 ob 22:07
Še eno vam nocoj privoščim, da ne bo preveč smrčanja.
Kako te iščem
Kako te iščem, svetla zvezda…
Mali zvezdek tam na nebu.
K tebi poletim v višave,
krila izprosim pri galebu.
Kako te iščem, bela školjka…
Mali školjček v dnu zaliva.
Dvigni val, oj blagi vetrič,
skupaj v njen objem hitiva.
Kako te iščem, plaha srna…
Mali srnek na poljani.
Vse poti sem že prehodil,
vsi koraki so mi znani.
Kako te iščem, zven besede…
Mali pevček stiha, rime.
Rad bi pel, le tiho čivkam,
zmrzel vrabček sredi zime.
Čiv, čiv…
25.11.2009 ob 15:56
Lep dan prostim poljanam
Hvala ti BIN.
Vilinček pravi:
Pink Floyd “Shine On You Crazy Diamond”
http://www.youtube.com/watch?v=vyqgjCKm9nQ
Ob tebi,
ob tebi …
so zvezde svetlejše,
utrinjajo v meni se tvoje luči.
Že tam sva bila …
Le dotakni se sreče,
ko v meni zasiješ …
postajam nebo.
In vračam
in vračam …
ti žarke ljubezni.
kot sonce razvejam se v tvoje oči.
Na sinjem lazuru …
zdaj tvoje planjave,
preliva se duša
s telesa v telo.
***
bin pravi:
Pojdiva,
pojdiva…
v večerne meglice.
Po skritih stezicah, širokih poteh.
Ni treba luči,
le v oči ti pogledam,
kam moram, kam hočem…
Tam piše lepo!
Žarijo,
žarijo,
kot jutranja zarja.
Kot roj meteorjev v poletnih nočeh.
V jutro prebujaš me
z vonjem ljubezni…
Pojdiva, pojdiva
spojena v nebo.
***
VILINČEK pravi:
Ob tebi,
ob tebi …
še veter se smeje,
nalahno mi boža in kodra lase.
Na moji si koži,
z dlanimi pajčolana,
ki s čustvi in čuti
pokriva moj vzdih.
In vračam
in vračam …
ti nežnost miline,
ker sapice tvoje ne vežejo me.
Kot belo snežinko
loviš me med prstke …
topim se med njimi
in nočem več z njih.
25.11.2009 ob 22:25
Pozdravček
Lepo in sproščeno mi je pri vas.
Veterček, ki kuštra lase … oh, kako bi ga bila vesela v tem mrtvilu vlage.
Moj smeh je vedno ha, ha, ha = sproščen, vesel smeh, torej z mano ni tako slabo ali ne?
Pesmice se mi bodo zapisale drugič. Upam!
25.11.2009 ob 23:52
Vračam nocoj Vilinček.
Jutri, se bojim, ne bo zneslo. 
Ostani,
Ostani!
V objemu vzdihljajev…
Za vselej ostani v križišču vetrov.
V zanosu bučijo
prešerne napeve,
ko prsti ti spletajo
kodre v nasmeh.
Topijo,
topijo…
Se beli kristali.
Topi se v milini ledeni okov…
Na tvojih bom rokah,
svoboden kot ptica,
zamahnil s perutmi,
pel… s srečo v očeh.
26.11.2009 ob 00:05
Pozdrav tudi Lei!
Najlepši je tisti smeh. 
Kar smej se z “a”!
Kadar te bo “zatiščalo”, na poljanah je vedno prostor za pesmi.
26.11.2009 ob 15:23
Lep pozdrav prostim poljanam
Nadaljujem.
Ob tebi,
ob tebi …
Mar slišiš? Mar čutiš?
V višave se dvigam in vežem med strune.
Vsak zven pod rokami
ljubezni in tebe …
najlepši napevi
zdaj nama sledijo.
In vračam
in vračam …
se v večnost za naju.
Prihodnost se zlila med zlate je rune.
Čas pisal bo vanje,
ker našla sva sebe …
Med sončnimi loki,
vsi sni zaživijo.
26.11.2009 ob 21:23
Nekako mi je uspelo.
(Ujeti vse koščke razbitega vrča v eno vrečo.) Piskrovez že sestavlja.
Hvala Vilinček.
V objemu…
V objemu
se harfa prebujaš.
V blagem sozvočju vseh strun ki drhtijo.
Ko tiho zapoješ,
o tem, kar občutiš,
kot balzam se zliješ
na vroče spomine.
Ne hiti.
Ne hiti!
Ostani še malo.
O večnosti pravljice naj govorijo.
Zapisane v runah
na platno omame
nikdar ne zbledijo.
Ljubezen ne mine!
26.11.2009 ob 22:29
Vilinček 198 in Bin 200, vajin duet pride v moj zasebni izbor. Krasen je. Kot bi slišala še tiho glasbo v ozadju…
26.11.2009 ob 23:09
bin,
samo toliko, da se oglasim.
da nimam časa, je krivo tole: http://www.vlatka.si
LP
27.11.2009 ob 00:59
Še en pozdrav prostim poljanam.
za tako lep komentar.
in seveda še Binu, ter nagajivki, če se kje tu blizu potepa 
in še komu, ki prihaja na te strani.
Hvala ti Olna
Pozdrav tudi Vlatki, Lei
Lep jutrišnji dan vsem
Ob tebi
ob tebi
se češejo valčki,
med belimi puhki zaplešem s teboj.
Prisanjaš dišave
mi mehkih poljubov,
ko vejeva skupaj
čez polja vonjav.
In vračam,
in vračam …
ti rajske svetlice.
V naročju si mojem … Nikar se ne boj!
Vzletela sem s tabo,
če bol bi te vzela,
da skupaj odpreva
temino okov.
27.11.2009 ob 14:38
Petkova postna “porcija”.
Drobijo,
drobijo,
se ječe okovi,
ko »sonce« zasiješ v temino samice.
V dišavah pomladi
lebdijo poljubi
pod belim pokrovom
še spečih planjav.
Vzbrstela…
Vzbrstela
so nova spoznanja.
Kot seme so padla na sveže gredice…
Že ženejo klice
za nove cvetove,
da v tvojem naročju
bom šopek bahav.
30.11.2009 ob 11:52
Se oproščam ker sem te pustila malo čakati (vikend in kdaj se posvetim tudi malo drugim svetovom)
A danes je tukaj nadaljevanje. In seveda pozdrav prav vsem, ki prihajate na proste poljane
Ob tebi,
ob tebi …
strahovi bežijo,
četudi povedel bi v mračen me gozd.
Oprimem se roke,
ki varno me vodi …
Le tvojim korakom
sledim brez vprašanj.
In vračam
in vračam …
ti plavne božljaje,
sprijete dlani si zgradile so most.
Čarobnost odeva
me v svetle tančice,
ko vidim pred sabo
cvetočo prostran.
30.11.2009 ob 14:03
Kam naj, Vilinček? V Trist*?
Čudno moč ima ta jesenski čas. Pa saj boš razumela?
Bleščijo,
bleščijo
se kapljice rose,
v jutranjem soncu na tvoji svežini.
Dehtijo cvetovi
podlesnih vrtičkov,
s tajinstvenim vonjem
prvinskih hotenj.
Prihajam,
prihajaš,
v dolino življenja.
Premrzli snežinki z ognjem v globini.
Dva drobcena puhka
vetrovi podijo…
Roka v ročici
za ceno življenj.
2.12.2009 ob 13:45
Samo košček za lepši svet
nadaljevanje zgornje pesmice, pa še sledi.
Nad vse lep dan prostim poljanam.
Naj še jaz zapišem rimo,
da bo lažje skozi zimo,
da se svet nam ne poruši
in toplo bo v vsaki duši.
Naj nam lepši čas poteče,
reši nas temin in ječe.
Če so v srcu svetle jase,
sreča dobro volja pase.
Po planjavah in dolinah,
tudi tam bo na strminah …
med vasi in večja mesta,
kamorkoli pelje cesta.
Brž na smučke in na sanke,
da poneseš jo čez planke,
tja med pravljične gradove,
med snežake … lepše snove.
2.12.2009 ob 22:02
Sončen dan je bil danes.
Za lepši svet Vilinček.
S tvojo rimo čar jeseni,
riše se na moji steni,
svetel plamen na ognjišču,
srečen svet v otroškem vrišču.
Temne sence že bledijo,
burja poje melodijo,
ozkih ulic, širnih gričev,
belih puhkov, zimskih ptičev.
S toplo jopico in kapo,
na potepu s staro klapo,
iščem dobro voljo, špas,
da ju razdelim med vas.
Iz snega veliko kepo…
Ne korenčka, dolgo repo!
Rdečkast naj bo nos snežaka,
komaj čakam, komaj čaka.
3.12.2009 ob 04:04
Kdor pač čaka … ta dočaka!
Je pregovor ali vraža?
Res, da nas ne vabi plaža,
a če zima v čas koraka
in že snegec mora biti,
naj se v svetlih barvah kiti …
od snežinke do snežka.
Nad vse lep dan želim
3.12.2009 ob 04:44
Ob tebi,
ob tebi …
se nežijo ognji.
Oplajava z njimi se v zarjah želja …
V kaminu si grejeva
sanje zlačete,
v objemu svobode
zadiham s teboj.
In vračam
in vračam …
ti zrak, ki ga daješ.
Svetlobo zanetim, da v noč plapola.
Pod tvojo odeje,
se tiho prikradem …
Morda me ne vidiš,
a tam sem nocoj.
3.12.2009 ob 13:56
Vračam nežnosti Vilinček.
Objemam,
objemam
v vročičnih prividih,
vso srečo, vso blaženost skupnega bitja…
Poprosil neskončne bom
sile vesolja,
naj traja, ne jenja
ta noč pod odejo.
S toplino,
s toplino
prihajaš mi v sanje.
Vzajemno se grejeva vse tja do zlitja…
S telesom, željami,
se v eno topiva,
na nebu se
zvezdice nove prižgejo.
V zimo bova zakoračila kasneje.
Hvala za vse vsebine na poljanah. Uspešen in prijeten dan želim tebi in vsem obiskovalcem.
3.12.2009 ob 17:12
Še tu se ti zahvalim in kmalu povrnem
3.12.2009 ob 22:29
Pa naj se še jaz zahvalim obema. Verzi, ki božajo. Ravno pomislim, saj ne more biti še več in še lepše, pa mi takoj dokažeta, da je lahko.
Če bi morala ocenjevati vajine pesmi, bi bila to prava muka. Pri orodni telovadbi je najvišja ocena 10, in mnogo mnogo let je ni dobil nihče. Eden od sodnikov je to utemeljil z mnenjem, da vendar ne more dati desetke, ker lahko sledi še kaj boljšega, in potem ne bo mogel dati še višje ocene.
Tako je z vama. Ko sem prebrala Vilinčka 213, sem začutila mravljince. Desetka. Potem sem prebrala Bina 214. In mravljinci so zaplesali…
Ocena? Vdam se.
3.12.2009 ob 23:31
Naj ti bo v tolažbo olna!
PESEM
Lepoto nje, njegove slavne boje,
opeva pevec ode, epopeje,
hladna priča družbene norije.
V svetu lire, nežne melodije,
ki včasih zaboli, spet drugič greje,
tam veš, tam “pesem pevca poje”!
4.12.2009 ob 09:45
Hvala ti Bin, za zadnjo pesem. Tukaj sedaj le to, da sem prilepila na svojo stran, en najin preplet – ker si mi ubodil en spomin – na eno najino prepletanje
Tukaj pa še kaj pripesnim tokom dneva. Ta trenutek moram namreč v službi malo pohiteti, a se vrnem nazaj. 
Lep, lep dan tako tebi, kot Olni oz. vsem, ki prihajate na te strani
4.12.2009 ob 10:41
Uh, Bin, odlična “razlaga.”
Še enkrat hvala in pozdrav obema.
4.12.2009 ob 13:04
Tudi zgornjo pesem še bom nadaljeva… ampak tole pa je rodilo tisto … OD KOD???
Od kod?
(sonet, ki ni pravi sonet… malo drugače)
Mike Oldfields Single 2009
http://www.youtube.com/watch?v=nxyah4xqIww&feature=fvw
Mi praviš: »Od Kod?« Le kdo bi to vedel …
Ko v tebi oglaša se večni napev?
Si črn? Rumen? Si rdeč? Ali bel?
Si mavričen? Siv? Kdo vate je sedel?
Le kdo bi to vedel … A čutiš se živ …
Naj vprašam: »Od kod?« Me stih je zavedel …
ko puščaš svobodi, da v njej bi zavel?
So modra semena? Morda je plevel?
Preveč si igriv? Morda si se zmedel?
Le kdo bi to vedel … A čutiš se živ …
Od kod? Le od Kod … ko v svilo zapredel
si čustva globoka in dan si rodil?
Zemlja? Si voda? Si mar res zabredel,
ko nosi ljubezen ti sončni izliv.
Na krilih morda te zrak je povedel
Spet ogenj želja se je v noč zaiskril?
Le kdo bi to vedel … A čutiš se živ …
******************************
Mi praviš:
»Od Kod?«
Le kdo bi to vedel, ko v tebi oglaša se večni napev?
Si črn?
Rumen?
Si rdeč?
Ali bel?
Si mavričen?
Siv?
Kdo vate je sedel?
Le kdo bi to vedel …
A čutiš se živ …
*
Naj vprašam:
»Od kod?«
Me stih je zavedel, ko puščaš svobodi, da v njej bi zavel?
So modra semena?
Morda je plevel?
Preveč si igriv?
Morda si se zmedel?
Le kdo bi to vedel …
A čutiš se živ …
*
Od kod?
Le od Kod …
ko v svilo zapredel si čustva globoka in dan si rodil?
Zemlja?
Si voda?
Si mar res zabredel, ko nosi ljubezen ti sončni izliv.
Na krilih morda
te zrak je povedel?
Spet ogenj želja
se je v noč zaiskril?
Le kdo bi to vedel …
A čutiš se živ …
*****************************
Nad vse mi bodite lepo
4.12.2009 ob 13:11
Joj, joj, joj… danes ga lomim … se vidi, da hitim in brzim
Napačno glasbeno priponko sem pripela izgleda sem imela še eno odprto od prej.
Popravi prosim BIN. Ob tej glasbi je nastajala zgornja pesem.
Mike Oldfields Single 2009
http://www.youtube.com/watch?v=nxyah4xqIww&feature=fvw
Urejeno Vilinček!
Vse lepo še naprej in hvala za sonet. 
4.12.2009 ob 16:26
In še tale delček pripnem. Lep vikedn prostim poljanam
Ob tebi,
ob tebi …
kdaj solzica kane.
Sij večnih fontan je predramil izvir.
Vsa vzhičena vzamem
si ustnice tvoje,
da nase položim
si jagodni slad.
In vračam
in vračam …
ti sladke darove.
Na vreli sem jedrih le tvoj eliksir.
Povzdignjena skupaj,
prihajaš … prihajam …
v čas, ki te gledam
in v novo pomlad.
4.12.2009 ob 23:59
Tik pred zdajci!
Pravkar bo polnoč.
Sprejemam,
Sprejemam
Vse tvoje izvire.
Mehčaš me z nasmehom, s solzami topiš.
Kot glina sem v rokah
za skledo ljubezni…
Pregneti, udelaj me
v gladko testo.
Popustil,
popustil
bom v tvojem objemu.
Še kamen, če hočeš, s poljubom zdrobiš.
V kelih me zgneti
na prsih me speci…
In vzamem te vase
kot čisto zlato.
8.12.2009 ob 11:42
Sinoči na predstavitvi vvooodnarkine prvenke.
Knjižnica Domžale.
Ne bom ponavljal, saj je že Ana od srca napisala.
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=110173
Vsekakor je bilo lepo poslušati pesmi iz ženskih ust, v recitacijah in petju. Veliko uspeha in navdihov še naprej vvooodnarka, in ne pozabi na nas, blogarje.
8.12.2009 ob 21:22
Bin,
tukaj se pa moram ustaviti malo.
Zelo sem vesela za vodnarko. In privoščim ji vse najboljše in najlepše, saj si zasluži.
Tudi jaz sem bila povabljena, a žal je bilo to, v tem trenutku in ob tej uri, malo predaleč za nas.
Upam pa, da bom spomladi prišla v Ljubljano.
Čestitke vodnarka in vsem vse dobro.
10.12.2009 ob 09:25
Tudi prostim poljanam pustim pozdrav. Malo sem se vmes ustavila. Ne pa izgubila
Nad vse lep dan vam želim.
10.12.2009 ob 12:04
Oj Vilinček!
Kaže da časi niso ravno naklonjeni pesmicam? Pa bo že. Še bomo rimali, še bomo gledali v sonce skozi jutranjo roso!
Zdaj pa te grem iskat tja, kjer sem te nekoč našel.
10.12.2009 ob 20:33
Oj pozdravljen!
Pokukala sem sem, malo prebrala … no ne vse. Bom nadokladila.
Pozdravljam tebe in vse, ki pokukajo sem, predvsem Vilinčico, Nagajivko, Ano …
11.12.2009 ob 20:51
Pogrešam Nagajivko.
11.12.2009 ob 22:03
Pozdravljena “dekleta”!
@olna
Mogoče pa le kaj pride? Četudi kot Božiček. 
Tudi jaz jo pogrešam.
@Lea
Kar počasi! Saj ne bo nikamor zbežalo. Vsaj upam tako?
Ostalim obiskoval(ka/ce)m pa pozdrav. Tudi Vlatki!
11.12.2009 ob 22:07
Nekaj me prijemlje danes, pa ne vem iz katerga “nadstropja”?
POVEJ
Povej, kam skriješ vso svetlobo,
zvečer, ko svet v temo zaide?
Ko zgodnji mrak
speši korak…
Noč za ljubezen? Noč za spanje?
Povej, kam izzvenijo pesmi?
Vse tiste lepe melodije?
Šepet morjá,
drget neba…
Dveh vročih src pritrkovanje.
Povej, kam vonj teles zaplava?
Mehak omamni vonj Izide?
Kam se zgubi,
da več ga ni…
Le v gluhi temi še iskanje.
Povej, boš zjutraj znova vstala?
V dišeči spev spet luč zasije?
Ko se zbudim
te doživim?
Si res? Si mit? Le blodne sanje?
Pa sami presodite.
12.12.2009 ob 03:37
napisal bin
Si res? Si mit? Le blodne sanje?
———————————————-
Tako sredi noči… Kdo bi vedel?
Ob tebi,
ob tebi …
kipijo hotenja,
ker v sebi začutim vrtincev nebroj.
Vsesajo me vase,
ko vežeš me z žejo
in segaš v zajetja
s koreni prvin.
Vračam
in vračam …
ti draži kipeče,
v rastočih spiralah zaplešem s teboj.
Presilna so čustva …
ne znam ga krotiti …
utrip, ki dviguje
moj klic do višin.
Lep pozdrav prostim poljanam
Hvala ti Bin za pesem.
12.12.2009 ob 11:59
Lep pozdrav tebi in ostalim ustvarjalcem na tem blogu.
Vedno, kadar me misli ponesejo v obdobja našega druženja me pot zanese tudi na tvoj blog kjer najdem v teh vaših pesniških vsebinah del, ki mi daje moč in me pomirja.
12.12.2009 ob 21:37
Najprej “odgovor” Vilinčku.
Zapleši,
zapleši…
Na mavričnem loku,
tvoj ples mi pričara globine neba.
Poklekam brez boja,
pod mečem opoja
vsak klic je udarec…
še več jih želim.
Zajemam,
zajemam…
V globinah prelestnih.
V vrtincu ljubezni je kelih za dva.
S kipečim napitkom
te vodim k užitkom…
Glej, ves se ti dajem
in vso te dobim.
Lepo nedeljo želim Vilinček.
12.12.2009 ob 21:42
Pozdravljen drmagnum.
Vesel sem tvojih obiskov in v veselje mi je, če najdeš pri nas vsaj majčkeno lučko zase.
V upanju na ponovno druženje pozdrav tebi in Neni.
12.12.2009 ob 21:51
Na blogu Ane od srca
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=110479
sem “odmeval”. Pa naj bo še tukaj zabeleženo.
NOČ
Ne išči luči
oljenke, voščenke…
Olje se zlije
in stenj dogori,
le v sebi poišči
svetlobe, topline
in v njem, ki le zate
tam daleč brli.
S svojo svetlobo
boš našla stopinjo,
za danes, za jutri,
da več ne boli.
V njegovi brlivki
pogum, potrditev,
da pravo izbereš
iz nešteto poti.
14.12.2009 ob 16:46
tudi jaz pošiljam pozdrave prostim poljanam … prav vsem, ki prihajate na te strani
Prebrala sem vsebine in seveda nadaljujem. Hvala ti bin, še enkrat za ta preplet
Ob tebi.
ob tebi …
nebesa odkrivam,
ko nežnost in strast skupaj stečeta v kri.
V spokoju le tvojem
premočno doživljam,
kot bog me ustvarjaš …
moj čisti si dej.
In vračam
in vračam …
ti male skrivnosti,
spontanim korakom prepuščam poti.
V razsežnosti njene,
še neraziskane,
v prelesti predaje …
ne iščeva mej.
14.12.2009 ob 22:59
Hvala Vilinček. Zelo čustvena pesem.
Moja “brzina” naj ne terja od tebe ničesar. Kakor in kadar boš ocenila da je prav, se oglasi. 
Že nocoj odgovarjam.
Pojdiva,
pojdiva…
Po poti v neznano.
V skrivnosti telesa, skrivnosti srca.
Po mehkih livadah,
robatih grebenih…
bosonoga ljubimca
notranjih svetov.
Ustvarjam,
ustvarjaš…
Vse tiste trenutke…
V iskanju zapojeva spev do neba.
V tolmunih strasti
si umijeva duši,
telesi razneži
blag vetrič z vrhov.
Morebitni dušebrižniki pa zamižite na eno oko. Privoščil sem si “pesniško svobodo”. Napuh?
15.12.2009 ob 22:29
Pozdravljene poljane!
Končno sem spet tu.
Lepo in veselo je tu.
Še burje se ne bojim tako zelo.
Lep večer in lahko noč.
16.12.2009 ob 01:17
Tudi jaz vas pozdravljam prav vse na prostih poljanah. Lep jutrišnji dan želim
In seveda nadaljujem:
Ob tebi
ob tebi …
se ustne plodijo.
Na njih se prižiga polteni sijaj.
Oživljaš globine,
ki v meni so spale,
ko nudiš mi čašo
medenih obljub.
In vračam
in vračam …
se žejnimi brsti,
da z njimi izpijem tvoj vroči vzdihljaj.
So mar sramežljive?
Ne! Zate rdijo,
ker dale bi sebe
za en sam poljub.
16.12.2009 ob 10:08
16.12.2009 ob 11:13
Ku-ku.
16.12.2009 ob 20:59
Ku ku olna.
Vilinčku pa v trdo zimo malo pomladi.
Budijo,
budijo…
Se vroči sokovi.
Kot vetrič pomladni zaveješ prek polj.
Pojil bom brstičje
s kapljami mane
postlal jim bom s puhom
postéljo opoja.
Cvetite,
cvetite…
Cvetovi pomladi.
Dehtite kot sreča, ljubezen, … in bolj!
Metulje bom spustil
na vaše krasote
v brazdo jih sprejmite
nežno, brez boja.
18.12.2009 ob 09:20
Pri Vilinčku sem še eno poleno na ogenj naložil. Da ne bo zeblo.
Naj se še v ta arhiv spravi.
(Na željo Vilinčice lepim tudi njeno iztočnico.
A še vidim v lepše čase …
(prosta poezija rime)
Anoushka Shankar & Norah Jones – Easy
http://www.youtube.com/watch?v=VCdL-UD0×3g
Naj posujem te z dragulji,
ki svetloba jih rojeva
in me z upanji preveva,
ker še vidim v lepše čase.
Se ti zdi,
da gledam nase,
ko ponesem te z metulji,
tja na sinje sončne jase,
ki jih rišem le za naju?
**
Spet sva skupaj v drugem kraju …
tam tančice ti odgrinjam
in med zvezde se utrinjam,
da prihodnost v sreči sije.
Mar so videnja?
Vizije?
A zrcališ se na glaju,
v duhu čiste harmonije,
kjer še bistra so jezera.
**
Moja, tvoja, naju vera …
Ko v nama vzplamenijo
in se v novi dan iskrijo
neugasle tihe želje.
Naj me tvoja roka pelje
ker jaz svojo ti poklanjam …
Pravljica,
ko naju sanjam?
A še vidim v lepše čase.
***********************
By bin:
Naj ponesem te v višine
na perotih silne želje
tiha prošnja, ne povelje
naj te v lepše dneve nosi.
Naj z biseri
se pot natrosi,
svetla pot tja med sipine
kjer začutiš kaj si, kdo si,
nov začetek vidiš v kraju.
****
Dve rožici na trati v Maju
dva metulja v frfotanju
dva studenčka v brbotanju
v svetle čase pohitiva.
Mar je greh
če se drživa,
za ročice kot v raju?
Vse je prav, nič nisva kriva,
le svoj svet sva posvetlila.
****
Še naprej bova hodila
po poteh, ki jih poznava
pod nogami mehka trava
v prsih mavrični odsevi.
V pravljico prihajam …
drevi
naj se sanja uresniči.
Ti in jaz, metuljčka priči…
Naj ponesem te v višine.
18.12.2009 ob 10:51
Jaz si ga pa ne upam – bi bilo preveč vroče.
18.12.2009 ob 14:28
Naloži, naloži Niko.
))
Kdaj pa, če ne zdaj, ko hlad razsaja.
Le popazi malo, da ne bo povsod okrog po podu žerjavica letela.
Vem da znaš kuriti. Si nekoč že zapisal o tem, ko smo pri nas še cele noči zračili.
18.12.2009 ob 16:37
Pozdravljam proste poljanah … tudi Nika, ker ga vidim
in seveda nadalujem, še s prejšnjo pravljico. Več mi ni uspelo, med službenim časom 
Ob tebi,
ob tebi …
oživljajo slike.
Tvoj čopič je sonce – ljubezen slikar.
Ko z mehkimi gibi
jih name nanašaš,
z bogato paleto
življenjskih sokov.
In vračam
in vračam …
ti tone čutljive.
Pastele polagam na najin oltar.
Spet živo obarvam
ti svet pred nogami …
Tja bosa prihajam,
ker slišim tvoj zov.
18.12.2009 ob 16:38
Pojedlo mi je VSE… vse pozdravljam na prostih poljanah, čisto vse…
In seveda Bina pa bi skoraj morala omeniti, ker je gospodar tega bloga 
Krasen vikend želim vsem…
18.12.2009 ob 17:21
No, Bin, tule zgleda naloženi paclni celo ostanejo na žerjavici.
18.12.2009 ob 21:19
Dober večer vsem,
sama sem se spet ozirala skozi okno, opazovala lepote iz tople kuhinje.
Zapisano je tako:
Utrinek
V cerkvi zvoni.
Iz sosedovega dimnika se dviga dim,
prekriva pogled na cerkev,
vidim jo … nejasen obris.
Nad dim se dviga zvonik.
V jasnini neba vidim križ
ob njem oblaček.
Lep pogled in zven
združena v utrinku.
Vaši zapisi so lepi, lepo je brat in verjetno mi bo ob naslednjem obisku še topleje.
Lep večer in lep vikend tebi Bin in vsem ostalim.
18.12.2009 ob 21:45
Oj Lea, pravijo, da bova jutri o nedolžni belini pela.
Verjamem, da imaš lepe razglede skozi okno “tam gori”.
No, za malo kurjave pa tukaj z Vilinčkom skrbiva. Mogoče bo še Niko kdaj kakšno konkretno poleno primaknil? Tisto prej še trski ni podobno. Se ni nič posvetilo.
19.12.2009 ob 20:54
Oj, Bin
Res sva lahko opevala nežno belino. Zrla v snežinke, ki jih je burja v divji ples ulovila. Bilo je lepo, le nekoliko grozlivo se je šlišalo. Burja je letos prišla na svoj račun, kot že dolgo ne.
Lepo se je v takih dneh, še bolj večerih pri vama z Vilinčkom gret. Niko naj se kar zmiga in pristavi obljubljeno poleno.
Pozdrave tebi, Vilinčku, Niku, ki za kurivo skrbi in prav vsem prijateljem in znancem, ki pridejo mimo.
Še nekaj ti moram povedat, spet sprejemam komentarje s Poljan v mojo e-pošto. Hura!
19.12.2009 ob 21:56
Pa naj bo en moj pacl, preden grem v kurilnico v peč naložit:
Čudna je sreča: v vrsti jo je težko čakati, mimo vrste pa je ni.
19.12.2009 ob 22:00
Pravo zimsko idilo smo doživeli danes. Vsaj tako, skozi okno gledano. Pa se človek razneži…
Drhtijo…
Drhtijo
mi stene telesa.
V frekvencah ljubezni iz tvojih godal.
Zvenim z melodijo
neskončne miline
pod tvojimi prsti
do zadnjega diha.
Utapljam,
utapljam
se v ritmih opojnih.
Po mavrici pleševa bosih stopal.
Dva bela oblačka
v sinjini poldneva…
Kaj mar je oblakom
kam veter zapiha?
Vilinček, raje na sanke kot v pesnjenje jutri!
Zdaj je čas za radosti. 
19.12.2009 ob 22:06
@Lea, si moraš tista okna iz reklame kupiti. Tista, skozi katera se nič ne sliši.
Za pošto pa… Kaj vem? Sinoči sem ponovno urgiral pri tehnikih, mogoče je to? Čeprav mi nekaj drugega pa še vedno ne dela. Upajmo, da bo šlo naprej v redu.
@Niko
Hja, čudno je srečo čakati. Nikoli ne pride, (razen tiste na dveh nogah) temveč jo je treba poiskati. Prijeten večer!
20.12.2009 ob 01:23
Pozdravljene proste poljane
Hvala ti Bin za nadaljevanje.
In nekaj sem pozabila priložiti na tole stran.
Se bo pa našla še kakšna druga vsebina 
Pod 244, lahko priložiš … še tale moj del poezije oz. vržeš na ogenj še eno poleno
Tukaj nisem pisala nadaljevanj … da ne bo preveč tega
Nadvse mi bodi lepo in enako vsem na tej strani
****
A še vidim v lepše čase …
(prosta poezija rime)
Anoushka Shankar & Norah Jones – Easy
http://www.youtube.com/watch?v=VCdL-UD0×3g
Naj posujem te z dragulji,
ki svetloba jih rojeva
in me z upanji preveva,
ker še vidim v lepše čase.
Se ti zdi,
da gledam nase,
ko ponesem te z metulji,
tja na sinje sončne jase,
ki jih rišem le za naju?
**
Spet sva skupaj v drugem kraju …
tam tančice ti odgrinjam
in med zvezde se utrinjam,
da prihodnost v sreči sije.
Mar so videnja?
Vizije?
A zrcališ se na glaju,
v duhu čiste harmonije,
kjer še bistra so jezera.
**
Moja, tvoja, naju vera …
Ko v nama vzplamenijo
in se v novi dan iskrijo
neugasle tihe želje.
Naj me tvoja roka pelje
ker jaz svojo ti poklanjam …
Pravljica,
ko naju sanjam?
A še vidim v lepše čase.
20.12.2009 ob 22:50
Niko 253 in Bin 255,
ni nekdo nekoč rekel, da je do sreče vedno samo še en korak?
20.12.2009 ob 23:12
Bin: sreča, ki pride na dveh nogah, jih ima narazen.
20.12.2009 ob 23:17
@olna
V katero smer?
@Niko
Težko je hoditi z nogami narazen.
20.12.2009 ob 23:29
Bin,
v smer domnevne sreče.
Zdaj si pa pod 259 ti meni ukradel komentar, ki sem ga hotela dati na Nikov 258.
21.12.2009 ob 00:20
Oj, kaj se mi je zgodilo! V “vsiljeni pošti” sem našla obvestilo za komentarje tukaj! No, vesela sem, da sem končno spet pokukala sem!
Vsem vse dobro!
21.12.2009 ob 21:07
Bodite mi lepo
21.12.2009 ob 21:12
Hoj Lea, kako si mu pa to dopovedala? Me prav zanima, saj mi celo sporočanje o prispelih komentarjih na vsiljeno meče. Mogoče nas naučiš?
Ne znam. 
21.12.2009 ob 21:16
Bin, saj nisem napisal, da pride z nogami narazen – PREBERI ŠE ENKRAT.
21.12.2009 ob 21:25
Eh Niko, nekateri z gosjim peresom, drugi s krampom.
Potem se boš pa nekaj nad pupanjem zmrdoval? 
Je treba oštrikat dokler je še mlačna, kasneje se lahko opečeš. 
21.12.2009 ob 21:32
Upam, da ne bom čez dva dni jokala, da ne morem brat vaših komentarjev. Saj veš, živemu človeku se vse lahko zgodi.(mrtvemu vsaj umret ni potrebno še enkrat) ha, ha, ha, ;D
21.12.2009 ob 21:35
Moram takoj probat!
Pa hvala že vnaprej!
21.12.2009 ob 22:22
Naj se pohvalim.
V lokalnem časopisu so objavili del (začetek) “Strani”, pesmi ki sem jo pred časom dal vam v oceno.
Nocoj sem dobil v roke prvo svojo pesem v tiskani obliki.
Vesel? VESEL!
21.12.2009 ob 22:26
Kera pesem je to, Bin? Ja, saj se je spomnim … ampak, daj bodi toliko prijazen do sebe (pa tudi do nas), pa nam jo daj še enkrat semkaj na ogled.
In seveda – se veselim s teboj!
ČESTITAM!
21.12.2009 ob 22:39
Že samo zato ker si ti, nagajivka, ti bom ustregel.
Hvala! 
<3
STRAN
Mogočen hrib, pod njim vasica,
gosposki grad ob njej stoji,
tam na zahodu je Gorica
mesto slave in moči.
~
“Stran” se v starih knjigah piše.
Kdo ve… po legi, po namenu?
Gospoda “kmečke marnje” briše,
prida jo k svojemu imenu.
~
Težka zemlja – sladek sadež,
v Gorici plac, kupcev vrvi.
Srebrni tolar, lačna mladež,
Marjuči se srce smeji.
~
Ni zapustil kmet kmetije,
ni zapustila zemlja njega,
rodila se, kot vse norije
v kraljevskih krogih je nadlega.
~
Zbira se vojska, na fronto koraka,
od hiše do hiše hiti njihov sel,
pojdite od doma, tujina vas čaka,
naša trdnjava bo vaš Škabrijel.
~
Dolgi so jarki se v skale zarili,
v kavernah možaki, vojaki, ljudje,
k istemu bogu vsi so molili,
pa vendar drug drugega klali – gorje!
~
Izginja prekletstvo vroče krvi,
izpraznil je cesar svoje blagajne,
le zemlja nemočna tiho ječi,
granate so uničile njive in gmajne.
~
V razrušeno hišo, … na kamnu ni kamna,
vrača se mati s kupom otrok,
“Tu je moj dom”, je misel omamna,
edina, ki zmore ustaviti jok.
~
Prijel je za kramp bosopeti fantič,
starec svoj bolni je hrbet zravnal,
gradila sta dom, vse znova, iz nič,
njun rod bo ponovno na svojem zaspal.
~
Počasi, počasi je v stare tokove,
teklo življenje … in tekel je čas.
Tam daleč, za mizo, že nove bregove,
postavljal je tujec med nas in med … nas.
~
Še vedno je Ivan z Marijo šel spat,
za hišo je jablana stara cvetela,
v Gorici, na placu, ko šel je prodat,
nadzorniku v knjigo je pisal: la mella.
~
V črnih so srajcah prišli razuzdani,
s cofom na kapah kričali “duče!”
Ivan je moral postati Giovanni,
v zibelki Jožek po novem Pepé.
~
Skrivaj je donela pesem v domovih,
regljale so Vinkove žabe s Palud,
budili so starši v svojih sinovih,
do črnih hudičev sovraštvo in stud.
~
Že drugič se v prah je sesula oblast,
prežível je kmet in propadel veljak,
ker v zemlji je moč in v delu je čast,
brez dela požanješ … koprive in slak.
~
Znova so risali meje gospodje,
vzeli Gorico in Trst, Benečijo,
velikega brata slepo orodje,
pristali so naši v … “kravjo kupčijo”.
~
Novo Gorico si bomo zgradili,
večjo in lepšo, državi v ponos,
tja boste svoje pridelke vozili,
staro borelo zamenjal bo voz.
~
Gradili so mesto, gradili tovarne,
gradili na zemlji nekdanjih kmetij,
brigade mladincev, zagnane, udarne,
za blagor države, za blagor ljudi.
~
Počasi je Ivan iztrošil podplate,
Jožek je v Meblu službo dobil,
prodala sta zemljo za nove “obrate”,
zdaj si boš ata, lahko odpočil.
~
Življenje je teklo, kot vedno naprej,
mleli so stroji vse dni in noči,
na polju pa kupi robide in vej,
zemlja brez kmeta … pač trnje rodi.
~
Še tretja država je vzela slovo,
na žulje brigad so mogotci se usedli,
trgovci ponujajo tuje blago,
domače tovarne so “pufi” pojedli.
~
Zaprli so Meblo, zaprli so MIP,
v mogočnih dvoranah prodajajo kič,
je kdo sploh pomislil, čeprav le za hip,
da tam, na policah ne zraste prav nič?
~
Pod hribom še vedno vasica stoji,
polja počasi spet zelenijo,
v ljudeh je še kaplja nekdanje krvi,
ponosno vzravnani za Kromberk živijo.
Tam do “med nas in med … nas.” je objavljeno. (se nadaljuje) piše zadaj.
22.12.2009 ob 10:27
Bin, čestitam.
Sicer pa je bilo samo vprašanje časa, kdaj boš postal JAVEN, a ne?
22.12.2009 ob 11:13
Bin: zakaj ni smeška, ki bi ploskal?
22.12.2009 ob 13:45
Niko, saj je bil, pa so ga ljudje tako pogosto sami sebi pošiljali, da se je čisto obrabil.
22.12.2009 ob 14:15
Pa so ga res morali pošiljati kot nori – do mene ga ni bilo niti toliko, da ga bi videl.
Olna, imaš kakšnega na zalogi?
22.12.2009 ob 14:47
Čestitam Bin!
Sem se že spraševala ali je že objavljena.
Tudi jaz bi tistega ploskavčka gor pripela, če bi ga imela.
Tako naj bo samo smeško.
22.12.2009 ob 14:54
Niko 274, žal nimam, ti pa lahko povem, kje jih imajo na tone.
Ampak iz spoštovanja do gostitelja tega bloga ne bom dajala kakšnih iztočnic, ki…
23.12.2009 ob 08:35
Hvala vsem za prijazno nastrojene komentarje, kaj več pa, ko bom imel čas.
23.12.2009 ob 13:03
Lep pozdrav prostim poljanam in s tem tudi vsem njenim obiskovalcem.
Malo sem manj aktivna te dneve … a še vedno prihajam. Tokrat lepim tudi nadaljevanje, pesmice ob tebi. Hvala ti bin za ta del, tudi za obisk na moji strani. 
Zdaj pa vas še preberem 
Ob tebi,
ob tebi…
osvajam vrhove.
Povzdigneš gejzir me do svojih višav.
Pomlaja se v naju
studenec dvojine,
okronan z biseri
njenih slapov.
In vračam
in vračam …
ti čari dehtive,
prežeta z vonjavami tvojih oktav.
Doživljam omamo
od vzhita vzdrhtela,
kot nifa rojevam
se s tvojih valov.
23.12.2009 ob 13:23
Še en topel pozdrav vsem obiskovalecem. Tebi pa bin čestitke za pesem pod STRAN 270 in ki nosi tudi tak naslov “STRAN” Čestitke za objavo v tiskani obliki. Čeprav je objavljen le začetek nje – najbrž bo sledilo še nadaljevanje? Sem jo prebrala. In jo bom najbrž še enkrat, takrat tudi bolj poglobljeno … a lahko le še enkrat čestitam in se poklonim mojstru poetu in njegovi / tvoji zgodovinski pesnitvi, ki zajema tudi današnji čas
istočasno se dotikaš … politične ureditve različnih obodbij … socialne problematike, življenja ljudi, dogodkov, tudi osebnih doživetij in še kaj.. Veliko delo je to.
Bom spremljala, še naprej… tudi nadaljevanje
Vse vse najlepše še enkrat prostim poljanam, da bi čim lepše preživeli te praznične dni
23.12.2009 ob 13:31
pardon, pardon…
Še enkrat sem jo namreč šla brati.
Se oproščam, malo sem včasih zaletava 
oz. sem najprej narobe razumela spodnji pripis… A ko sem se še enkrat poglobila v vsebino… se mi je razjasnila slika 
Nekaj sem spregledala.
Tukaj si objavil celotno pesnitev.
Le v reviji so objavili le prvi del //Tam do “med nas in med … nas.” // Drugi del pa najbrž še pride?
Ponosen si lahko na to svojo pesnitev. Z navdušenjem jo pozdravljam.
23.12.2009 ob 22:49
Posvetila si v ta deževni dan Vilinček.
Z veliko svetlobe. Seveda pa je tudi voda… mnogo vode tukaj pri nas. Tako nastane mavrica. 
Hrumijo,
hrumijo
valovi besneči.
Iz pene se dvigaš v moj svet Afrodita.
Božanska podoba
v večernem škrlatu…
Veš, zate bi kradel
še ogenj bogov.
Gorijo,
gorijo
globoko v drobovju…
Svetlijo kot sonce, ko zjutraj zasvita.
V gejzirjih bleščijo
se tvoje svetlice,
v vseh mavričnih tonih
nebesnih mostov.
24.12.2009 ob 00:22
Bin – si se vrasel v okolje, v katerega si prišel kot že zrel človek . . . no, o tem sam največ veš – sadje je zrelo tik pred padcem, s človekom je drugače.
24.12.2009 ob 01:51
Nadaljujem
Ob tebi,
ob tebi …
sem kakor boginja.
Varuješ me budno
in čuvaš ko spim.
Kot angel navdahneš
me s svojo lepoto,
s peresno mehkobo
dotikaš se lic.
In vračam
in vračam …
ti rajske zlatice.
Na tvoje jih veke
v to noč razpršim.
Pod zglavnik ti dam
še svitinjice male,
da jutri sijal bi
iz tvojih bleščic.
Nad vse lepe božične praznike vsem
naj vam vsem prinese kaj lepega 
24.12.2009 ob 16:45
Še tukaj nasujem nekaj svetlih želja .. Naj se ponavljam? Sreče, veselja, zdravlja, sonca, blaginje… naj vam bo tak tudi prehod v nova obdobja…
Večni izviri
žuborečih studencev.
Pojejo s teboj?
25.12.2009 ob 20:12
Nekoliko pozno, pa temboj iz srca:
Vesele praznike in
srečno novo leto 2010!!!
Želim tebi, tvojim domačim in vsem, ki prihajajo tvoj blog.
25.12.2009 ob 20:25
Naj se ti v tej zapoznelosti pridružim Lea.
Blagoslovljen Božič (komur to kaj pomeni) in veliko sreče v letu 2010 želim vsem. Prav vsem!
Nekoliko se bom potepal med temi prazniki, zato tudi na blogu(ih) ne bom prisoten. Če ne pride kaj vmes? Saj bo šlo tudi brez bina, kaj??
V novem letu pa s polno paro “čufa čuf …”
25.12.2009 ob 21:19
Bomo držali položaje, medtem ko gre poveljnik na (zaslužen) oddih.
Imej se naj naj!
25.12.2009 ob 22:38
Tudi jaz vse pozdravljam in želim take stvari, ki pustijo prijazen pečat v srcih.
Bin, upam, da te voda ne ogroža!
Lea, in tebe.
Ko gledamo posnetke, nas je kar strah.
Danes smo se peljali na moj nekdanji dom, Gradaščica je čisto do ceste …
Vse dobro!
26.12.2009 ob 21:47
Oj,pozravček!
Ana# danes je vse v redu. Seveda se mi ni bilo bat poplav, sem previsoko. Je nekoliko stiskala grlo bojazen glede plazu. Zaenkrat je nehalo deževat
Vse dobro prav vsem.
28.12.2009 ob 13:35
Dotik, pozdrav, objem…
(malo brzim služba, praznični dnevi, vse na kupu)
Še enkrat vse najlepše prostim poljanam in vsem njenim obiskovalcev – in veliko sreče v novo obdobje
29.12.2009 ob 22:58
Şrečno bin in čimveč potepov!
29.12.2009 ob 23:01
Čimveč potepov , ja …tistih med verzi in rimami in tistih tapravih. Srečno!
31.12.2009 ob 10:50
Je leto pred koncem,
pa pesem zapojem.
Pobožam vas soncem,
ki v srcu je mojem.
Prav nič vas ne vprašam …
prihajam z željami.
V njih srečo prinašam …
Naj vedno bo z vami.
Prav vsem na prostih poljanah … vso srečo v 2010
31.12.2009 ob 13:03
Prihajam z malim popravkom
moram želeti nam vsem 
Vso srečo še enkrat.
***
Naj
NAM VSEM
še enkrat zaželim
vsega tistega najlepšega
v življenje in veliko, veliko …
SREČE v 2010
***
Je leto pred koncem,
pa pesem zapojem.
Pobožam vas soncem,
ki v srcu je mojem.
Prav nič vas ne vprašam …
prihajam z željami.
V njih srečo prinašam …
Naj vedno bo z nami!
31.12.2009 ob 16:16
Vilinček, haval. Kakšni preprosti in polni verzi.
Tudi tebi vse dobro in še veliko inspiracije za obiske med nami poljanci!
31.12.2009 ob 16:17
Ups, seveda hvala in ne haval.
1.01.2010 ob 01:26
S R E Č N O ~ 2010 ~ VSEM PROSTOPOLJANCEM!!!
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=0uCTJ7hkX-k&feature=related
~~~
Čez poljane še veliko plesa,
prek’ neba navdihov,
med iskrive ritme kresa,
do morja vzvalovanih stihov.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=a-L1cQKSm-I&feature=related
~~~
1.01.2010 ob 21:05
Srečno!
2.01.2010 ob 22:15
S * R * E * Č * N * O
2 * 0 * 1 * 0
Nekoliko pod paro še nocoj.
(“pod paro” je bil strokovni izraz za premalo pare v lokomotivi.)
@olna
Hrabro si držala položaj.
@Ana, Lea
Tudi pri nas je plazenje verjetnejše od poplav. Vendar ni bilo hudega. Vsaj v primerjavi z drugimi kraji.
@Vilinček
K tebi se še vrnem.
@mile, dare
Cele dneve sva se potepala z mojo drago. Smučke pa so se prale in sončile na prtljažniku avtomobila. 
(Miletu še posebej dobrodošlica!)
Le kako sta vedela?
@Vilinček
Tvoja pa je lepa. Res lepa! 
Manjka pare nocoj za nove pesmice.
@olna #296 Tisto zadnjo besedo sem prebral “HAVAI”.
Bi bilo čisto v stilu preživetih počitnic.
@nagajivka
“I tebi buonđorno seko. Tri puta!”
@Ana
“Čeprav malo pozno, vendar iz srca…”
2.01.2010 ob 22:25
Nekaj se je pa le utrnilo tudi med temi prazniki.
Na Vilinčkov izziv iz prejšnjih časov:
Naj ljubim,
naj ljubim te
kakor boginjo.
Brez žgočih vulkanov mesenih hotenj.
Kot Zevs si te vzamem
s pravico despota,
v brezčasje Olimpa
rodiva nov mit.
Naj ljubim,
naj ljubim te
vročo in krhko.
V objem bolečine in strah hrepenenj.
Z dolžnostjo metulja,
ki seda na rožo…
Dve goli telesi
le ena je bit.
Tačas si že nekaj novih lepih pesmi napisala Vilinka. Samo preletel sem nocoj, pa drugič več.
4.01.2010 ob 01:19
Bin,
vračam obisk.
vse lepo: Tebi in vsem Tvojim najdražjim. In vsem, ki Te obiskujejo kjerkoi in na tej strani.
Lp in objemča v lepše leto
5.01.2010 ob 12:08
Tudi v to leto vas obiščem, da vas preberem, kaj zapišem in se malo požulim z vami
Najprej bi se zahvalila tebi Bin, za vso poezijo, ki si nam jo podarjal v lanskem in tudi letošnjem obdobju.
Prav tako ti hvala za gornji preplet.
Si mojster v pesniških vodah, še posebno poezija pisana v rimah…
Moram se ti pokloniti.
Ujel si se tako z melodijo, kot ritmom, z rimo in tudi z vsebino mojih pesmic. In vem, da ni lahko (sama pišem in ustvarjam) veliko težje se je vezati na nekoga, kakor pa plesti samostojno – tam imaš svobodna krila, tukaj pa si se moral vezati ozirati na moj preplet.
Da se obrnem še na pesem, ki je nastajala v zadnjem obdobju…
in upam, da se še najdeva v kakšnem prepletu. Tudi jaz se kdaj povežem s tabo, z vami.
Skupaj sva spletla 26 delov, kar ni malo.
Naj tako ostane in ne bom nadaljevala.
V novem obdobju pa bomo spisali kaj novega
Še enkrat vso srečo v novo obdobje, vsega tistega najlepšega za vse nas in veliko veliko pesniškega navdiha.
Objem od vilinčka.
5.01.2010 ob 22:05
Hvala za obisk vlatka.
Le pridi še kaj okoli.
5.01.2010 ob 22:21
Pozdrav tudi tebi Vilinček.
Hvala za vse kar si mi dala. Pesmi, vzpodbude, občutke da sem lahko zapel. Hvala!
Veš, saj ni tako težko zazveneti v tvojih tonih. Lepe, zanimive teme in oblike najdeš v svojih pesmih. Bin pa ima včasih premalo časa, da bi se zamaknil v svoj trans, pisal iz najglobljega kotička srca. Preprosto se prej izteče “spodobna ura” in moram spat. Na “že postlanih blazinah” pa se ti z veseljem pridružim.
Kar precej je že teh prepletov med nama. Saj jih ne štejem v “visoko umetnost”. Tu in tam pa se le najde kaj takega, da je vredno ponovnega branja. In seveda! Še se bova kdaj našla – prepletla.
Veliko sreče in navdiha želim tudi tebi Vilinček, le moj objem bo bolj rovtarski.
7.01.2010 ob 13:56
Hvala tebi Bin
In danes pripenjam še sem oba dela.
Čudovita poezija. In sem že na svoji strani zapisala…
poklon velikemu pesniku in mojstru. Čisto za res.
Nad vse lep dan tako tebi … kot tudi vsem, ki prihajajo na proste poljane
******
Bližje k tebi …
(prosta poezija-rime)
The Power Of Love – Frankie Goes To Hollywood
http://www.youtube.com/watch?v=LdnAbtIF3YM
**
Še o njej mi šepetajo,
sapice iz tvojih usten …
Še je v meni tista pesem,
ki z metulji me osvaja …
pa čeprav že noč pokrila
te s čarobno je odejo.
A jo slišim …
slišim
v sebi,
ko te spečega milujem.
Kam s poljubi naj potujem?
Pridem bližje?
Bližje
k tebi …
Tih korak prestopi mejo
v čutnem šelestenju svila …
ki se pod vzdihljaji vdaja,
ko zaveješ ves peresen
in dišiš do mojih usten …
Še o njej ti šepetajo.
********************
avtor: bin
Tam v globini še gorijo
s tihim žarom, kot vulkani…
Tam se noč ni poslovila
z jutrom lepša je postala,
ko na zlate kodre tvoje
sonce bisere poseje.
V zraku pesem,
pesem nežna …
ni še čisto izzvenela.
Vse sva dala, vse si vzela.
Dva metulja sva
breztežna
se spustila na odeje,
spet v nebo med zvezdne roje
se v objemu popeljala.
Nisva nežnosti izpila …
z novim žarom, kot vulkani,
naj v globini še gorijo.
7.01.2010 ob 13:57
9.01.2010 ob 15:55
Danes pa sem se jaz prišla malo požuliti
krasen vikend prostim poljanam.
9.01.2010 ob 21:09
Hvala Vilinček.
Nekoliko sem zanemaril poljane.
Pa naj nocoj neke čudne rožice zasejem za prihajajočo pomlad. (Pri nas ni snega in na vrtu že lepo brsti teloh.)
Klic
Odšla si.
Kot sonce zvečer za obzorje se skrije.
Ko ravno…
Ko zmoreš objeti z očmi vse barve svetlobe,
da več ne boli.
Odšla si.
Kot zlata jesen se v sivino prelije.
Neslišno
za listom se listek z drevesa poslavlja…
Po snegu diši.
Odšla si.
Kot davno odšle so mladostne vizije.
Nedolžne,
igrive cvetlice življenja zvenele so
v vencu skrbi.
Odšla si.
Kdaj vrneš se?
Z jutrom, pomladjo, med vnukov norčije?
In vame, kdaj znova,
ljubezen,
povrneš svoj
svet iluzij?
Odšla si!
9.01.2010 ob 21:15
Tudi sma sem prišla pokukat in lepo pozdravit.
Upam, da si z nocojšnjo pesmijo poklical pomlad, čeprav pišeš:
***
Nedolžne,
igrive cvetlice življenja zvenele so
v vencu skrbi.
Bodi lepo, enako vsi ostali
11.01.2010 ob 20:03
Pa še jaz prinesem nekaj pomladi na proste, pa še malo poletja… mogoče pa nam bo s skupnimi močmi uspelo:)
Vse, vse najlepše želim prav vsem v ta teden
Karunesh-The day begins/Rays of hope
http://www.youtube.com/watch?v=aXYZL2XJEnI
Obrisala solze bom s tvojega lica,
vedrina z osvitom
naj čas obžari.
Ker nočem, da čutil bi žalost ob meni,
v iskrivem pogledu
so srečne oči.
S poljubi vzletela bom k tebi svetlica,
da željam prilijeva
njen večni sij.
Ko združno potečejo zlati prameni,
se z njimi izpolniva
v jutrišnje dni.
Razpira se v prošnji dveh src bisernica,
ko leže v nov dan
med sprijete dlani.
Toplo sva pokrila v globini se njeni,
kjer naju ljubezen
vse bolj biseri.
11.01.2010 ob 22:25
Vilinček, le kje jih jemlješ, kdo ti jih daje, od prihajajo k tebi…?
Kot prasketajoče poleno v kaminu na ta hladni večer. Hvala.
12.01.2010 ob 20:46
Naj se pridružim olnini prispodobi.
Debel hrastov štor bom priložil k plamenečemu polenu. Kadilo se bo, a nekaj topline je tudi v njem.
Pojil se bom v biserih tvojih izvirov,
prislonil bom ustne
na belo telo,
poljubil metulje v drhteči globini
dehteče cvetlice
naj zanje cveto.
Spet najine bodo vse zarje večerov,
cvrčanje škržatov,
škrlatno nebo,
valov šepetanje, sprehod v mesečini,
košata črnika
in klopca pod njo.
Preplet valovanja dveh žgočih nemirov,
v sozvočju predaje
vse strune pojo.
Tja, v večnost se pišejo zlati spomini,
po licih pa
solzice sreče teko.
Hvala Vililnček za tako čutno pesem.
12.01.2010 ob 21:50
Pozdravljen,
vesela sem, da lahko berem, uživam. Pidna sta oba z Vilinčkom.
Sama sem noco skovala ta dva drobižka.
Odsevi
Splet sončnih kril
ujetih v mehkobi oblakov.
Tekoča modrina neba
odseva v vodni kotanji.
Kamen
Sanja kamen sredi blata.
Z ostrino belih robov
dvignjenih visoko v nebo
hrepeneče stremi po mehkobi.
Novem stanju …
v želji, za vedno ostati kamen.
Lep večer tebi Bin in vsem, ki k tebi pokukajo.
12.01.2010 ob 22:20
Dober večer Lea. Ne vem??? Tvoj kamen ima čudne sanje.
Tudi blato jih ima. 
Zasanjalo blato
je ostre robove,
čvrste oblike,
bele obline,
potonil bo kamen
v glinene tokove,
stremeč po mehkobi
neizmerne globine.
SANJAJMO!
14.01.2010 ob 12:57
BIN
berem še enkrat tvojo pesem.
Lepa je, prelepa je.
Hvala ti zanjo.
S čutečimi in toplimi peresi oz. žarki, ki sijejo iz njih,
si se dotaknil spečih cvetlic, lahnih metuljevih kril,
pravzaprav vse narave pod belo odejo…
Kličeš pomlad.
Hrastovo poleno? Ne.. Notranjost je tista, ki poje in greje.
Tokrat bom zapisala znova le en haiku, me namreč že preganjajo (veliko sem na terenu te dneve – služba in vozim blago naokoli) Naj bo torkat le misel, pa drugič znova kakšno pesem
Ne osvetljuješ
le sebe … tudi druge.
Kadar si sreča.
Vse najlepše ti želim v dan .. in vsem na prostim poljanam.
18.01.2010 ob 13:54
Hvala ti za prelepe stihe, ki so se toplo dotaknili zgornje pesmice. Tokrat se ti znova zahvalim z haikom.
Lahni metulji
na blazinicah prstov.
Sončeve strune.
Nad vse lep teden tako tebi, kot vsem na prostih poljanah.
19.01.2010 ob 15:15
Pisala se je
in še se bo pisala.
Brezčasna pesem.
Lep pozdrav na proste poljane
znova se vas malo dotaknem…in vam zaželim nad vse lep dan. 
19.01.2010 ob 22:35
Hvala, Vilinček, ne veš, kako se pred koncem dneva (polnega proze v dobesednem in v prenesenem pomenu) prileže nekaj korakov po prostih poljanah. In nekajkrat globoko vdihniti tvoje rime.
Kadar ni novih verzov, skočim malo nazaj, ko sta v decembru z Binom spletala venec, kjer se je vsaka pesem začela z dvema enakima vrsticama. Ne vem zakaj, ampak tisto mi je bilo nekako posebno blizu.
Pa lahko noč za danes, tistim ki bodo morda še stopili sem, in vsem ostalim.
20.01.2010 ob 01:35
Bin
“Splet” (okoliščin) me je prinesel naokoli…, in če sem kje v gosteh, vsaj pozdrav pustim. Tudi z listkom na vratih.
In kot pravi Ana: vse dobro želim.
20.01.2010 ob 07:25
Tudi jaz pozdravljam!
Vsem vse dobro!
20.01.2010 ob 12:47
Vilinček, Bin,
popravek k mojemu komentarju 318.
Sem se šla še malo nazaj sladkat (obtačkat!) in popravljam – s ponovljeno vrstico se ne začne samo pesem, ampak tudi druga kitica.
20.01.2010 ob 13:07
@bin, “mladi” člani literarnega društva RIS se predstavljamo v petek 22.1. ob 18h (osemnajstih).
, vendar sem prej omenjal 19 uro pa ne bi rad povzročal kakšne zadrege. Saj jo bo še tako zagotovo dovolj. Lepo pozdravljen!
Saj ni mišljeno ravno kot ne vem kakšno vabilo
20.01.2010 ob 20:42
Dare hvala za obvestilo. Če bo le zneslo…
Vilinček, hvala tebi!
Se še kaj v vilinskih logih oglasim.
Olna, Ana, vlatka, hvala za trkanje.
Sem spal. 
20.01.2010 ob 21:52
Da mi je…
Da mi je biti sončni žarek…
Z ljubeznijo bi zlil se v hlad somraka,
naravnost na srce premrzlo, strto,
vroči ogenj, ki ga željno čaka.
Da mi je biti hladna senca…
Zakril bi nežno lice pred vročino,
le božal bi oči z mehkobo svile,
čarobne slike spuščal jim v globino.
Da mi je biti prah na poti…
Na tvoji dolgi poti v lepše čase,
prekril bi trdi kamen, trnje, blato,
vse grdo, bolečino, …, vzel bi nase!
Da mi je biti drobna ptica…
Zapel bi pesem, te zazibal v sanje,
o lepih dnevih, sreči in ljubezni,
ker dobro vem, da še verjameš vanje.
22.01.2010 ob 16:48
Hvala ti Bin še enkrat za prelepo pesem na moji strani..
Še jaz nekaj priložim.. Naj bo po dolgem času znova en sonet – glasba, pa je nagajivkina.
In seveda prav vse lepo pozdravljam.. Čudovit vikend vam želim
***
MI MANCHI – Andrea Bocelli live
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c
So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.
Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.
Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,
da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.
23.01.2010 ob 21:51
Ne bom delal konkurence nagajivki, ki je lepo “odgovorila” na tvoj sonet Vilinček.
Zato pa bom zapisal nekaj svojega. Nekaj me čudno grize in ne vem kaj naj storim? Naj bo tako:
uTRIP SOBOT NI TIH
S teboj spoznavam čare poezije.
Vsak nežni klic razburka sanj gladino,
v zavetju tvojem svetlo rastje klije,
med brsti rož spet ptič žgoli v tišino.
Apolon, a ne bog, le plah metulj
želim si biti v tvojem čarnem gaju.
Na krilih igra krogcev in krivulj
za vse ljudi in malo še … za naju.
25.01.2010 ob 20:31
Samo zalepim dve iskrici z Vilinčkovega bloga.
Vsak brizg krvi poslan v napete vene
pogled, objem, vsak nežen stik telesa,
svoboden gib ujet v prvine plesa
zaklepa dušo v mrak, med temne stene.
In vendar prav ta mrak jo znova žene,
sprosti se zubelj iz globine kresa,
zasije v dnu priprtega očesa,
v globino biti človek znova krene.
Kam vodiš duša moj korak tresavi?
Si palica, korenček…, si oboje?
Kje naj meso svoj divji ples ustavi?
Kje je v globinah konec varne hoje?
Kje si duša? V prsih, morda v glavi?
Kjerkoli si,v življenje greva v dvoje.
**************************
Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
so formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???
Več? “Ne danes, kdaj drugič.”
25.01.2010 ob 21:16
Oj, pozdravljem,
spet sem prišla uživat na poljane, lepo je brat.
Prišla sem se tudi pohvalit. V soboto sem našla prvi zvonček, ker nisem imela časa. Sem nočoj nalepila fotko na mojem blogu in ji dodala haiku.
Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.
Tako zapis je tu, fotko bo potrebno iti pogledat na moj blog.
Lep večer tebi in vsem prijateljem, ki pridejo mimo.
25.01.2010 ob 21:27
Hoj Lea, pomladnica!
Naj ti takoj vrnem.
Prinašaš pomlad.
Hladni so žarki sonca
na tvoji belini.
26.01.2010 ob 18:00
Bin,
vračam obisk.
Brala pa ne bom, ker nimam časa.
Na obisk si pa itak vedno vabljen, ne glede na “zunanje dejavnike”.
LP
26.01.2010 ob 18:42
Žal, vlatka, dokler bodo stvari stale tako, kakor sedaj stojijo, na obisk ne bom hodil. Hlače so drage, plača pa majhna. Mogoče bom kdaj na okno potrkal, kadar se bo mačka sončila pred vrati?
27.01.2010 ob 15:00
Nagajivka se je na svojem eho~bitu tretjič pojezila.
Tam ne morem, pa bom zato tukaj zaploskal. Bravo nagajivka!
Dovolil si bom, ker ima še vedno tukaj “začasno bivališče”, iztrgati zaključek njene pesmi. Zametek himne vseh zdravopametnih ljudi.
Ne dobiš, kar ti pripada??
Pa zahtevaj! Z vso pravico!
Tam je v službi ZATE vlada!!!
Jo plačuješ vsa ta leta …
vse bolj drago – z davki ‘futraš’
… zdaj levico … zdaj desnico …
Ožirata te do skeleta!!!
Priporočam branje celotne “himne”.
Bravo nagajivka!!
27.01.2010 ob 20:08
Bin, hvala. AMPAK!!! Kaj ti bo samo ploskanje!? Razen, če to počneš z namenom, da si ogreješ dlani, se razpištoliš – in preko tipkovnice izstreliš še kakšen svoj del vizije, ne?! Sej pa ne mormo poeti kr naprej samo romantiko zgajnat, no.
) V bistvu pa … v takih “himnah” ni nič manj Ljubezni. (Če ne še več??)
Ale. Gremo. Akcija. Čas je za (r)evolucijo !
(Individualno, miroljubno, duhovno. Tâko, da se vsakmu dvigne. Zavest, se razume.)
Hitim, mudi se mi na neko prireditev. Se beremo.
Pozdrav vsem na tej strani.
27.01.2010 ob 22:04
Žuljave so nocoj dlani, nagajivka, premrzle pa niso. S ploskanjem sem si jih ogrel in se razpištolil nad tipkovnico. ŠUS!
Čas je za kavico!
Nekoč bilo je »vedno znova«,
zdaj je bolj »again, again«,
leva lista, desna stranka,
mi smo Eden, oni pain.
Preprost sem kmet, nič ne razumem,
a vem, prav vsak hotel bo vzet,
snop klobas in mernik žita,
in ključ, ki odpira vinsko klet.
Tja bom šel, med tiste škatle,
obkrožil bom ime soseda!
On je pošten in kmet, kot jaz,
ni kakor drugi, … Se zaveda!
A čudno glej, na vseh papirjih,
(z njimi bi napolnil skedenj)
nikjer njegovega imena,
da križec bi narisal predenj.
Razmišljam kaj mi je storiti?
Naj vse prekrižam, počečkam?
Naj tja v tri dni nekoga volim
čeprav ga niti ne poznam?
Ne, nisem sam pred tem vprašanjem.
Ko gledam frise vseokrog,
le malokdo odločno gleda
ves narod zmeden je, ubog.
Naprtil nam je »demokrat«,
vso odgovornost za uspehe,
kot ljudstvo izbiramo oblast
in krivi smo za nje pregrehe.
Bi rekel NE? Od teh na spisku,
nihče si mesta ne zasluži.
Ta je požrešen, drugi tat,
tretji se s hudičem druži.
A vsak od njih ima svoj glas!
Še mama, žena in sinovi,
pa vinski bratec ga obkroži,
že je rojen poslanec novi.
Poznam ljudi, ki bi jih volil!
Ljudi z razumom in moralo.
A čudno glej, na tistih listih
njihovo ime ni stalo.
Da bil bi na volilni listi,
kaj mora človek narediti?
Mar res, kot se od daleč vidi,
nekomu gledati iz riti?
Kot včasih Gubec, Robespierre,
morda Ivana polna vneme,
boril se bo »neposvečeni«,
s stoglavim zmajem brez opreme.
Kdo ve? Morda nas je dovolj?
Dovolj enotnih v tej viziji,
da se povzpnemo na okope
z ljubeznijo in ne v moriji.
Kje si sonce v zimskem dnevu?
Za oblaki, za obzorjem?
Ne vidim te, vendar te čakam,
za novo setev njivo orjem!
Evo ti ga na! Se dviga.
http://www.youtube.com/watch?v=Ky5jLFSaAZE
28.01.2010 ob 16:46
Bin, dobr’ si se ti to razpištolil! In to brzinsko …
14 kitic??? – to pa ni taka šala mala!
No, v bistvu mi je všeč, kako si se “ufural” v vlogo bolj “preprostega” volivca, ki razmišlja na način, kot ga opisuješ.
Sinoči sem se zelo pozno vrnila, pa Klepeta nisem odpirala. Sem ga pa zato prejle, in med “ora di pranzo” sklamfala še nekaj rim na temo. Med drugim tudi zato, da malo raztolmačim kaj sem v tisti svoji “himni” imela v mislih pod “prepereli bidermajer potrebuje SVOJ obraz”:
~~~
Slovenija – dežela mala.
Člov’k bi rekel – brez moči.
Češ …
»kaj bi se sploh ven metala,
ko pa vendar v zavetju
svoje mame EU ždi.
Zadolžena naj pač kima,
vsa pohlevna pridno uboga,
itak šans nobenih nima
znotraj te zaveze kroga.«
Naj še naprej, prodana duša,
obrt na starih tirih fuša???
Naj kar troši v kvantiteto,
nemeneč’ za kvaliteto???
A ne pride ji na misel,
da bi imidž si zgradila,
svojevrsten – sebi lasten
smisel našla, ga odkrila ???
Kdaj bo čas?!? Sedaj je čas!
Slovenija rab’ »SVOJ obraz«!
Naj gre v šolo – za začetek!
Naj poišče mlade ume,
genialne, perspektivne!
Investira naj v izume,
kreativnost motivira,
željne znanja naj podpira!
V svoje vrste naj privabi
vizionarski lik značajev –
hrbtenično-karakteren,
ki zaupanja ne izrabi,
(kot je to del običajev
pri aferah in zlorabi).
Na idejnih potencialih -
vlada naj ta narod vodi!
S PREPOZNAVNOSTJO DRUGAČNO
NAJ PO SVETU »ZAME« HODI!
~~~
Zdaj porečeš: “sanjaj, dete” ???
A ČE VEŠ KAJ SI ŽELIŠ
in če vedo še strici, tete … :
KAR IZVOLIŠ – TO DOBIŠ!!!
~~~
Pridem zvečer še kaj naokoli … preverit kako kaj “dviguješ svojo zavest” …
Lp tebi in vsem.
28.01.2010 ob 22:24
Vsak po svoji strani doline greva nagajivka. Tam gori visoko je most, na njem se srečava.
Bila je pupka kot se šika,
po zakónu polnoletna,
vsak je rad za njo pogledal
in prav res bila je fletna.
Bistro glavo, polna nedra,
v zibel so ji položili.
Po prezgodnjem so porodu,
jo krepka mačeha dojili.
Zdaj bi rada šla po svoje,
kamor jo srce povleče,
v starem domu, trhli hiši,
več ne najde svoje sreče.
Veže si popotno culo.
Par klobas in košček kruha,
marelo še za slabo vreme,
za ponoči čista rjuha.
Mat´ so jo cel čas učili:
lep izgled srce odpira.
Par oblek bo torej treba,
v kamri pestra je izbira.
Komaj dobro culo zveže,
se na pragu mat´ prikaže,
kam pa kam, otrok nesrečni?
Moj deklič ni »tiste baže«!
Hišo treba je pomesti.
Kdo bo cvetni vrt zalil?
Mleko v skledico naliti,
mucek je že vse popil.
»Pa bi šla«, veli deklina.
V vaši hiši ni več zame.
Svojo srečo bom iskala,
nežen glas in čvrsto rame.
Se odpravi proti vratom.
Stara zgrabi borno culo,
kar bilo je v njej nabrano,
se je zdaj po tleh razsulo.
Misliš kar tako nalahko,
mojo last za svojo vzeti?
Če že pojdeš, pojdeš prazna,
nazaj v svoj revni svet prekleti.
To je moje! Moja dota!
Starši so jo prislužíli!
In takrat, ko ste me vzeli,
so jo meni zapustili.
Ha ha, ha ha, kaj govoriš!
S katerim misliš sem denarjem,
plačevala vse račune,
do zadnje sveče pred oltarjem?
Prodala si, čeprav ne veš,
vse, kar si vrednega imela,
zdaj pa razmisli, preden greš,
od česa boš naprej živela?
»Grem!« Praznih rok s ponosom v svet.
Z bistro glavo in vizijo.
Četudi kdaj ne bo za kruh
nazaj nikdar v to norijo!
28.01.2010 ob 23:46
Hoj Bin. Prihajam od Vilinčka … pa je še kar vse tiho z njene strani. Ma kod hodi ta naša vila?!
A je gozdna??? Zimsko spanje pa to?? Aha. Pol pa razumem.
~~~
S kere galaksije sem pa jaz danes padla na PP, da se počutim
kot bi ‘zalutala’???
Berem tvoje iskrive rime. Zanimivo. Pravljično. Najbolj se mi dopade vsebina zadnje kitice … (v bistvu je ta tudi edina, ki jo ta hip razumem … verjetno sem ob tej uri že malo utrujena?)
Ampak veš kaj … grem jst rajš nazaj v svoj čošak še malo
“(r)evolucionirat“.
Fajn pesni še naprej in lahko noč.
30.01.2010 ob 21:32
TIH SOBOTNI TRIP
Brezgrešno se beseda v venec vije.
Njej poješ slavo, eni in edini,
večni nosilki sreče, harmonije,
mar njen izvir v tvoji je globini?
Izpraznil Amoret je zlati tul.
Nič več puščice v srcu ne skelijo.
Iztekel se je čas popotnih cul,
a v njenih tonih sanje še zvenijo.
Sobota je, pa še polna luna.
31.01.2010 ob 03:13
Malo sobotna – malo pa že nedeljska / pravzaprav že bolj nedeljska / Zgodnja jutranja ura…
Hvala za pesmice Bin, prav tako tebi draga Nagajivka.
In seveda čudovit vikend prav vsem na prostih poljanah.
***
Aerosmith – Crazy(HQ)W/Lyrics
http://www.youtube.com/watch?v=m7zB2eXu_Vw&feature=related
(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)
lastna fotografija
Včasih se čutiš svoboden kot ptica,
saj krila so v krilih nebeških poljubov.
Raznežijo lica
se v žarkih zlatečih …
kot bil bi v prelesti
serafov … kerubov,
a sebe si našel v najlepših povestih …
Drastljiv dišav, ki v hotenjih dehtivih,
hotele vsak delček bi tebe obseči.
V peresnih razlivih,
z deviško lepoto …
ki kakor slapovja
želijo poteči
in zleči se v sladka medena satovja …
Da v njih se medila bi kapljica vsaka,
ko z vrha privre in preliva se čezenj.
Vsa voljna se staka
ter v eno združuje …
ker vsakič naproti
ji pride ljubezen,
ki v soju sončave se loku bohoti.
***
4.02.2010 ob 21:57
Molitev
Ti, ki vidiš mi v globine,
tja, kjer luč razuma ne brli,
zadrži zase prosim, ne govori,
že to kar čutim, me preveč boli.
Ti, ki veš kje misel se potepa,
poznaš utrinke sanj, in strah noči,
zadrži zase prosim, ne govori,
že to kar slutim, me preveč tišči.
Ti, ki si luč v globini, sončen dan…
Postoj za hip, le kam se ti mudi?
Lupino školjke zate sem razprl,
v njej bolečina zate biseri!
5.02.2010 ob 23:59
KAMEN
Kamen. Trden temelj,
na njem mogočen grad.
Ne stre ga silni ogenj,
ne val, ki se zaganja vanj.
V oboke vpet
je ščit, zavetje,
prijatelj, varno gnezdo,
princ iz sanj.
Kamen na stezici.
Nekdo bo stopil nanj,
mu bo opora,
spet drugemu bo muka,
strah, nadloga,
ne sprejme ga, a z njim živi,
ker mora!
Kamen, kamen v srcu.
Kot hladna gmota
nič ne vsrka vase,
boleč je vsak dotik
luči, topline, …
Za luč in zanj,
sedaj
in za vse večne čase.
Le kamen sem
v življenja potni torbi.
Moji, tvoji, tretjega človeka…
Temelj,
stopinja,
hladna bolečina?
Vse preveč
le breme in prepreka.
Seb´logama rovtarji
6.02.2010 ob 00:00
SOBOTNI TRIPTIH
Na breg ukročene reke sonce sije.
Ponižno tečem dalje proti morju.
Prešlo hrumenje je, prešle norije,
že kaže cilj se, v zarji na obzorju.
Iskri tvoj stih se v produ, kot dragulj.
Preprost, a brez temin, kot cvet zlatice.
Povsod drugod je v reki blato, mulj,
v brzicah tvojih rim so še bleščice.
Vse najboljše Vilinček! <3
6.02.2010 ob 13:04
KaMbeck”
Have a nice weekend.
7.02.2010 ob 21:33
ZaBecco”
Tudi tebi vse lepo David.
7.02.2010 ob 21:48
Pesem je
Pesem je
vse kar vem.
Ljubezen,
vroča solza,
kri,
gorje.
Ona in on,
radost in bolečina,
nož in srce.
Pesem je,
ko dvigne me v naročje
nemočno smet,
viharju me otme,
a tudi kadar v srcu
strup zaseje …
Pesem je.
8.02.2010 ob 12:53
Oj, pozdravljen!
Pravkar sem nazaj, bila sem na dolgem sprehodu do cerkve na Vitovljah. Bilo je nadvse lepo. Nisem pozabila stopit do meni ljubih dreves in jih na kratko pozdravit.
Se mi prav smilijo, gola v teh zimskih dneh.
Lepo mi je bilo, ko sem lahko prebrala tvojo zadnjo pesem “Pesem je”. Lepa je in dotakne se duše. Hvala ti zanjo.
Lep praznični dan ti želim.
Pozdravljen
Lea
8.02.2010 ob 21:28
Pridna Lea!
Kaj kmalu si bodo prva začela nadevati svilene tančice.
S “karocelo” sva popoldne uspela narediti severovzhodni krog (Ledine, Grčna, Pri hrastu, Ledine). Potem je Manca postala lačna in sva odrajžala domov. Bom jutri “not prinesel”.
Me veseli, da ti je pesem o pesmi všeč. Nekatere občutke – vzgibe zaznaš, ki so mnogim drugim skriti.
Za drevesa pa ne skrbi. So ena od redkih “žensk”, ki se ne branijo, da jih gledamo pri oblačenju.
9.02.2010 ob 14:42
Prihajam pozdravit!
Pogledam sem velikokrat, samo nekako se čutim premalo kulturna, da bi objavljala svoje stvaritve!
Vsem vse dobro!
9.02.2010 ob 22:40
Ej Ana, na poljanah ne gojimo nikakršnih kultov.
Urni ali počasni, vsi enakopravni.
Le “pridi” kdaj s svojimi stvaritvami, saj so (vsaj za moj okus) vse lepše. Bi tudi pri tebi kaj več komentiral pesmi, a mi zmanjka časa.
Z lepimi željami na tvojo stran.
10.02.2010 ob 11:36
tudi tukaj se vam malo dotaknem. Prvič, da se vam zahvalim za voščila tako tebi Bin, kot tebi Lea …
Hvala vama za prelepe želje
Patudi zato sem tukaj, da sem prebrala zadnje vsebine in poezijo.
Prelepe vsebine.
Nad vse lep dan želim prostim poljanam
12.02.2010 ob 14:04
Nekaj sem se s črkami skregal.
Kmalu bo Valentin. 
Pust razsaja, na poljanah pa post.
Vilinček tudi tebi nad vse lepe dneve.
14.02.2010 ob 17:31
In ker je Valentinček že tukaj. Se še enkrat zahvalim tako tebi Bin, Lei, Nagajivki.. v bistvu vsem sodelujočim na prostih poljanah.
Dragulji srca
lesketajo ljubezen.
Lepota poljan.
***
Nevidne očem,
a najdejo pot do nas.
Svetlice časa.
Čudovit dan vsem in naj bo tak tudi teden.
15.02.2010 ob 15:53
POzdravljam vse!
In čakam na pomlad!
Želim si goro sneženih kep,
takih po pomladi dišečih in belih!
Želim si videti otroke lic veselih,
želim, da tekajo okrog žarečih oči,
želim, da zemlja spet oživi!
Želim si goro sneženih kep,
takih, ki po pomladi dišijo!
Lepe so rože, ki okna ledenijo,
a tako srčno rada bi,
da prave spet zacvetijo.
Svet je vedno lep.
A jaz si želim
pomladnih snežnih kep!
15.02.2010 ob 21:58
Hvala Ana za Hrepeneče čakanje.
Rad imam pomlad!
V cvetovih nosi snežno nam belino,
rumenokljune snubce v črnem fraku,
rdečino lic otroških, src toplino,
opojen duh solzic v zgodnjem mraku.
Rad imam pomlad!
Rad imam poletje v žgočem soncu,
jesen v zorenju, barvah in venenju
in zimo, belo starko, duh po koncu,
ki vedno znova vrne nas življenju.
15.02.2010 ob 23:31
Snežna odeja
prekriva popke cvetlic.
Pomlad prihaja.
Tudi tebi Vilinček in vsem gostom prijetne korake v prve pomladne upe.
16.02.2010 ob 00:41
Škoda, da ne znam pesniti. Danes je sredi zasneženega vejevja v parku en ptiček tako prepeval, da sem se ustavila in ga kot prikovana poslušala, dokler ni odletel. Uh, kakšno pesem bi mu napisala, če bi znala, v zahvalo za tisti občutek vedrine in topline, ki mi ga je dal sredi mraza in snega.
Mogoče bom pa v katerem od naslednjih življenj znala pesniti. Upam, da se takrat spet srečamo. Mislim mi, na teh poljanah. In tisti ptiček iz parka.
25.02.2010 ob 00:01
Še enkrat ti hvala Bin za prelepo pesem.. Tudi sem lepim vse dele, tudi tvojega..
In seveda čim več lepega v pomladne dni tako tebi kot vsem na prostih poljanah
*************************
glasbena podlaga: Reamonn – Only when you sleep
http://www.youtube.com/watch?v=ykjPmEH-SsE&feature=related
***
avtor: vilinček
Naj ti zvezde šepetajo,
ki jih skrivam pod blazino,
ko ljubkujem lepe sanje,
da z resničnostjo se zlile bi kot čustva in občutki …
porojeni iz ljubezni.
Lahni, topli, mehki, nežni …
nepozabni kot trenutki,
kadar vzhičena prevzeta jadrava čez sinje planje,
nad jezeri čistih misli
in se božava z milino.
Od izvira pa do časa …
vse od veka pa do veka,
kjer se pravljica začenja.
Mar sva vedela že takrat ter od nekdaj se poznala?
Nate čakam vse življenje …
Ne ugasne zvezd iskrenje,
ker za srečo sem jih brala,
da pod tvoje vzglavje dela bi njih žar, ki ne pojenja …
saj razžarja se za naju,
ko se duša v dušo steka.
***
Kot ozvezdena rečica,
čez nebesni svod preliva
se svetloba pradavnine,
iz studencev večnih vznikla … z njo semena zasadila
sva v črnilo oceana.
Prvobitna – čista prana,
prvi vdih – življenjska sila …
da bi mogla v njem kaliti in pognati v korenine,
svojim bistvom greje, hrani,
daje zrak in jih zaliva.
Le prepletiva jih skupaj,
ko darujeva se nadi,
da razvejejo se v širi …
s stebelca v mogočno deblo, ki viharjev se ubrani …
Naj usliši naju prošnjo.
Rastiva v bogato krošnjo,
ki kot popek v tvoji dlani,
ko brstim le zate ljubi, v vsej celoti svoji zbiri …
se razvila bo v cvetove
in dišala po pomladi.
****************************************
avtor: bin
Naj te kapljice svetlijo,
ki polzijo po obrazu,
ko te dvigam vedno znova,
tja kjer zame si žarela v barve mavrice objeta…
bel metulj na rdečem cvetu.
Svoj kamen bom zaupal dletu,
naj kleše čustva vanj ujeta,
da zasijeva v ljubezni brez bojazni, kot bogova,
v soju zvezd, v objemu groma
na žgočem soncu, v zimskem mrazu.
Čas bo svoj korak ustavil
in priklonil se spoštljivo,
pred podobo večne sreče.
Za trenutek bova stala na oltarju kot daritev,
ki jo ogenj použije.
Dvoje src en ritem bije,
v eno samo izpolnitev,
nedosežene globine, med vulkane plameneče,
med valove oceanov…
v eno dušo naju zlije.
25.02.2010 ob 11:12
Uh, škoda da nisem sinoči – oziroma v prvi minuti čez polnoč – še vrgla pogleda sem na poljane. Takšni stihi mi ležijo, preden zaspim…
Bin, kot ubogo ne-pesniško paro me spet zanima nekaj “tehničnega”. Zakaj po en podaljšan verz v vsaki kitici? Pri branju – boljše rečeno, pri sprejemanju – nisem začutila nobene razlike, tudi če sem iz tiste ene vrstice v mislih naredila dve.
25.02.2010 ob 20:45
Oj, pozdravljeni vsi skupaj.
Poseben pozdrav Binu in Vilinčku
Lea
26.02.2010 ob 10:45
Pozdrav Vilinčku, olni, Lei in seveda vsem ostalim obiskovalcem.
Najprej Vilinčku nekoliko deževno nadaljevanje. Hvala ti Vilinček za pesmi, vzpodbude, za lepljenje na poljane, …
Blestiva sled se vame zlivaš,
trosiš bisere v globino,
zvezdni soj v črni prsti…
drobno seme bo vzkalilo, se pognalo proti soncu
z vročo željo neustavljivo.
Razprl se bo list igrivo
dajal svoj začetek koncu,
srkal sok iz korenine, vse do vej posutih z brsti
neizpetega življenja,
v novo srečo – biserino.
Vse temnjave bom odstrl
in odprl vse pregrade,
pil sokove iz studencev,
ki na svoji temni poti vase spirajo rudnine…
Plodna prst cvetlici sreče.
Oh kako… kako me vleče
tja, s teboj, v objem topline,
med metulje, drobne ptice, v družbo čarnih cvetnih vencev,
tja v omamni vonj pomladi…
Izpij moj sok, izpolni nade.
@olna
Tehnično.
Nimam pravega odgovora. Kot papagaj sem posnemal obliko Vilinkine “predloge”, ker mi je bila všeč. Še zdaj mi je všeč! Morda bo Vilinček vedel kaj več povedati?
A tudi če ne… saj sem tudi nekatere prejšnje “pesnitve” z izrazito ritmično strukturo razbil v krajše skupine besed. Tudi sonet ni nujno brati “lajnasto” s presledki in poudarki na koncu vrstice.
Konec lekcije.
Pozdravljena Lea. Mogoče najdem čas tudi za obisk pri tebi?
26.02.2010 ob 11:13
Bin, aha. Všeč je tudi meni, zanimalo me je le, če je to stvar nekega trenutnega navdiha ali če je zadaj kaj “tehničnega” (madonca, smo prozaisti prozaični).
Vilinček, imaš ti kaj povedati na to temo? Razen če ne gre za kakšno strogo varovano skrivnost pesniškega “ceha”?
28.02.2010 ob 18:12
Naj bo tu!
Pesek
Nocoj sem znova sanjal.
Pomlad in sončen dan.
In dva metulja
frfotava,
cvet rdeč,
v srcih
plam.
Sam
sem tu
brez tebe.
Jesen in hlad.
V prsih temen žar,
sled neugaslih nad …
Nocoj sem znova sanjal.
28.02.2010 ob 18:24
Ne znam več!
Včasih sta bili v nadzorni plošči dve možnosti urejanja, zdaj pa druge ne najdem. Kako naj prejšnji komentar postavim “sredinsko”? Moral bi imeti podobo peščene ure.
NA POMOČ!!!
28.02.2010 ob 18:51
To je pač moderna peščena ura. Važno je, da gre.
28.02.2010 ob 23:07
Jezen nase, ker ne znam, vas bom z Gregorčičem zatolkel.
Doslej mi še nikoli ni padla v oči ta njegova pesem. Pa je tako drugačna …
PROJEKT
Da sončece božje je zláto,
da mesec je čisto srebró,
kdo hotel o tem bi dvomiti?
Saj pevci pojo nam tako!
Oh, da so mi dane peruti,
kako bi jih naglo razpel,
vzletel bi na one svetove,
na njih bi obsedel vesel.
Prekóval bi v tolarje luno
in sonce v cekine suhé,
morda bi z obojim poplačal
državne in svoje dolgé?
Kot bi ne bila pisana sto in več let pred današnjimi časi.
1.03.2010 ob 20:37
Oj, pzdravljen!
Pesem je lepa, ne glede na obliko. Morda bi ti uspelo, če bi pred črke na levi napisal pikico.
Naprimer
. tako.
Ni čisto v redu, bi pa nastalo nekaj podobnega peščeni uri, le pikica na začetku bo nekoliko motila.
Še drobižek, ki je nastal današnje jutro. Bila sem nad meglo, ki se je kodrala v bele valove in se počasi dvigala v nebo.
Sonce
nežno rine
v bele kodre megle,
jih rahlo dviga visoko
v nebo.
Lep večer tebi in vsem, ki pokukajo k tebi. Lea
1.03.2010 ob 20:54
Lea, imeniten predpomladni drobižek.
3.03.2010 ob 20:26
Nocojšnji prispevek k splošni slovenski …
But-al-ični izdelek iz kovačnice umetnostne obrti.
Čez polja
Čez polja tečem reka * * * * * * v mirnem spodnjem toku
pojim robove njiv * * * * * * * * tam živa radost mine
z njih gnoj se vame steka* * * * dušim se v lastnem soku
ves truden sem, smrdljiv * * * * *glej, kelih sem grenčine.
Nekoč tam v gorski grapi * * * * v objemu cvetnih trat
sem stkal življenja nit* * * * * * v bogastva čar zazrt
tam sulci, tukaj krapi* * * * * * (krap je zelenozlat)
moj lišp so, moj nakit* * * * * * ponos, mrtvaški prt.
Ha!???
(Še vedno ne znam oblikovati besedila. Namesto zvezdic bi morali biti presledki, prazen prostor. Tak žal namesto brezhibno steklo gledate pesem skozi mrežo – rešetke.)
7.03.2010 ob 15:31
Kaj če bi Lein nasvet še dopolnil?
…Nocoj sem znova sanjal…
….Pomlad in sončen dan….
…….In dva metulja…….
……….frfotava……….
………cvet rdeč,………
……….v srciih……….
…………plam…………
………….Sam…………
…………sem tu……….
……….breez tebe……..
……..Jesen in hlad…….
…..V prsih temen žar,…..
….sled neugaslih nad……
…Nocoj sem znova sanjal…
(pikice lahko predstavljajo peščena zrna, ki jih je treba samo nasipati v peščeno uro.)
7.03.2010 ob 20:55
Pozdravljeni,
Olna# hvala.
Bin# saj ni važna oblika, dobra pesem je vedno dobra ne glede, kako je napisana.
Mijav# čestitam! Luštna pesem, ki si ji dodal lepo obliko. Super si pogruntal.
Sem hotela dodt mojo zadnjo pesem, vendar mislim, da sodi v TRIST.
Lep večer
Lea
7.03.2010 ob 23:27
Hvala za čas, ki ga namenjaš moji uri mijau.
Nocoj pa je čas za Leo in vse druge moje žen(sic)e.
Jutri bo dan žena. Voščim!
Za praznik
Ubral bi ti rožo, bel cvet za darilo.
Rožo za strast, za nežnost belino.
Ubral bi, a se mi je milo storilo,
ker vem, tudi roža pozna bolečino.
Sprejmi v tem jutru za vse, kar ponujaš,
le nežen poljub na speče oči,
želim, da se mirna in srečna prebujaš
in roža še dalje za naju cveti.
8.03.2010 ob 20:22
Hvala Bin,
lepa je pesem, ki jo nam ženskam poklanjaš.
Vsebina pove to, kar sama mislim. Sem velika nasprotnica trganja, rezanja rož.
Včasih katero fotografiram, drugače jih občudujem v naravi.
Lep večer
Lea
10.03.2010 ob 12:24
Prebrala sem zadnje pesmice,
tako pod tristom, kot pod klepetalnico.
Dobre vsebine.
Kljub sneženju in burji … želim čim več lepih trenutkov prav vsem na prostih poljanah.
In seveda na čimprejšnjo pomlad
12.03.2010 ob 19:02
Tudi tukaj bom zalepil “Vilinčkovanje”. Vilinčkovo pesem in svoj odmev.
(avtor Vilinček)
Prišla bo v najin svet,
prišla …
odprla popke bo cvetov,
da bi ponesla zrak dehtiv,
ki širi z rajskih se vrtov,
kjer čas ljubezen je spojil …
Le nežil bo nemirna tla.
Čeprav še njen razcvet,
čeprav …
se skriva v krošnji golih vej,
ki se pojijo z lepih sanj,
sva našla skupni vzdih v njej,
s kresnicami prihaja v dan …
Že sluti vonj se nje dišav.
Le žar objetih src,
le žar …
dotakne se luči neba.
Z vrhov pa vse do korenin,
ker v eno skupaj sijeva …
iz jedra v jedro globočin,
razliva se nebeški dar.
V izvir pretaka se
izvir …
z napoji hraniva svoj raj,
življensko moč – sokove nje,
ko vračava si vse nazaj
in rasteva v sinjino dne,
ki združil najin bo vsemir.
************
(avtor bin)
Bel cvet bo kukal vanj,
bel cvet …
nedolžno nežen, nebogljen,
bo v toplem vetru zadišal,
nemir v globinah prebujen,
se bo sprehajal preko trav
snubec, v svilo ves odet.
Razkril se bo, saj veš,
razkril …
v mehkobi mačic, v petju ptic,
v šumenju reke, kot oblak,
kot dva ljubimca rdečih lic,
dve vroči srci, en korak
in en utrip neustavljiv.
Vzplamtel bo v njem te dni,
vzplamtel…
mogočen plamen iz globin,
v katerih je vso zimo spal,
sanjaril svod neba modrin
in zvezde, ki jih bo prižgal,
vse zvezde …, kdo jih bo preštel?
Midva? Kje bova tedaj
midva…
v pomladi, ko vse zaživi?
Zlat žarek sonca v beli dan,
potoček, ki prek polj hiti,
spev ptic v ljubezni igro vtkan?
Vsemir naj z nama se igra!
13.03.2010 ob 11:06
Hvala ti Bin za čudovito pesem prebujajoče pomladi.
Pravkar sem prišla, da bi prilepila zadnji pesmici, pa si že ti to storil.
Še enkrat ti hvala in seveda krasen vikend tako tebi, kot vsem na prostih poljanah
13.03.2010 ob 23:46
Hoj Vilinček, prebudila jo bova, prebudila, to pomlad.
Malo pa me le skrbi.
Erato
Povej Erato, muza moja usodna,
je zmota le naključje tvojega imena,
ali si bit, steber, srčika njena,
bleščeč privid zanosa, sanja blodna?
Na tvojih krilih duh v jutranje zarje
zleti v objem svetlečega plamena,
kaj mar mu z juga sivkasta koprena,
kaj mar mu za vetrove, za viharje?
Blesteča, mehka krila nežne ptice
lovijo blage sape med vrhovi,
ki v zlatih barvah lažejo resnice
vsakdanjih dni, kjer hladni, zli duhovi,
na dušah, srcih puščajo modrice.
Errato, zmotni najini so snovi.
15.03.2010 ob 23:57
Te dni sem imel prebavne težave (rota-virus?) in ker nisem mogel drugega početi sem “masturbiral” na pesmi Lili Novy.
Kar naenkrat me je manj sram nekaterih svojih razvad.
Eno za pokušino tudi vam prepišem:
OGENJ
Takrat, ob tisti uri
bilo je vse svetlo,
na vrt odprte duri,
ožarjeno nebo,
in ogenj med drevesi
in ogenj sred srca,
strasti plamteči plesi,
plamteči spev duhá.
Takrat sem začutila,
da vse živi, živi,
goreča, slastna sila
mi je planila v kri;
vse je postalo plamen,
zelen, modrikast, zlat,
še hladni, sivi kamen
je zažarel v škrlat.
In od tedaj za mene
nikjer temote ni,
za večno osvetljene
so radostne stvari;
in vrata so odprta
v večer, na žarni vrt,
in rožna sredi vrta
se mi smehlja še smrt.
16.03.2010 ob 23:48
(Brez komentarja, samo pogled vrgla pred spanjem).
17.03.2010 ob 21:56
Mogoče sem se zmotil??
Tega prepleta z Vilinčkom ne zasledim na poljanah. Nastal je že pred dvema mesecema. Naj se tudi tukaj ohranja. Že samo zato, ker (vsaj moj del) ne “teče kot olje”.
avtor: Vilinček
**
V svetlih očeh,
ki jih gledam pred sabo …
S tabo sem,
s tabo …
Pa saj vem, da to veš.
V svetlih očeh …
Le kaj se v njih skriva?
A živa je,
živa …
ko v njih sonca uzreš.
Pogled, ki mi daje,
da vso me zajame …
Zame so,
zame …
je ljubezen njih dar.
Pogled, ki mi daje…
se vame prelije,
ker sije mi,
sije …
v mojih jedrih tvoj žar.
**
avtor: bin
V nežnih dlaneh,
ki po licu drsijo…
Tlijo še
tlijo…
Kot mogočen vulkan.
V nežnih dlaneh…
Se kot sonce zasmeje!
In greje me,
greje…
Skupaj greva v nov dan.
Dotik, ki mi daje
vse čare opoja…
Moja si,
moja…
Vse v ljubezni je prav.
Dotik ki mi daje,
ki dajam mu sebe,
da tebe bi,
tebe…
Znova tja popeljal.
Pozdravček vsem!
18.03.2010 ob 12:11
Prebrala zadnjo poezijo in vsebine … tako v klepetalnici, kot v tristu.
Potegnila me je pesem Errato. Šla raziskovati pomen in ugotovila ta delček:
**********************
Erato je bila muza ljubezenske poezije v grški mitologiji. Običajno je predstavljena z liro. Imela je sina Azana. Bila je ena od 9 muz, ki so spremljale grškega boga Apolona, ter ga navdihovale.
**********************
Tako sem si pesem nekako še bolj približala.
Hvala ti, da si pridal še zadnji preplet.
Naj tudi jaz priložim še eno pesem, ki je nastala na moji strani.
In seveda prav vsem na prostih poljanah čudovit dan, tudi vikend, ki že trka na vrata
********************
Rast
glasbena podlaga: Mike Oldfield – Animus
http://www.youtube.com/watch?v=Yujk1IjCzAc
S harfo se zlila je večna ljubezen,
ko veter z viharji je jadral čez čas;
čeprav so se s peskom stopili sledovi,
iz gluhe puščave se dvigal je glas.
Z neba so zlatili se sončevi lati,
prepletli se laski so z žarom srca;
molitev je segla v nedra svetlobe,
poneslo je glasbo do sončnega sla.
Le kaj mi prinaša skrivnostni popotnik,
s piščaljo pastirjev, nebeških oči?
Na ustnice moje položil je pesem,
ki v duši sanjavi od nekdaj živi.
Svoboda igrala je z lahnimi prsti,
toplota je dila iz jeder globin,
iz kapljic izvirov rojeva se jutri,
ko rasteva skupaj v splet korenin.
***
18.03.2010 ob 20:07
Pozdravljena Vilinčica.
Lepo pesem si spet napisala. Vabi v meditiranje.
O Erato in errato. O muzi si že izbrskala. Hvala. Izraz “errato” pa pomeni v italijanskem jeziku (prenešeno iz latinščine) “zmotno”. Latinski rek: “Errare humanum est” pomeni “motiti se je človeško”.
Pesem je nekakšno razmišljanje o tem, kakšno mesto ima, koliko zaupanja si zasluži sanjarjenje pod krili muze ljubezenskega pesništva.
Je res, da je podobnost črkovnega zapisa in trde življenjske realnosti samo naključje? Ljubezenski zanos = zmota?
19.03.2010 ob 09:49
četverokotnik diagonali da
da trikotnik ne
premice so vesolju predane
http://www.youtube.com/watch?v=bHs93nTGvSI
19.03.2010 ob 10:29
Bin, da mi NIKOLI VEČ nisi enačil ljubezenskega zanosa in zmote! Niti z vprašajem na koncu!
http://www.youtube.com/watch?v=B6qXoFfIuEQ
19.03.2010 ob 12:35
@štulič
Mi je odprlo varnostni ventil, pa še vedno ne razumem (tukaj). Ne ne, nič ne zahtevam – pričakujem od tebe. Mi bo že prišlo. Hvala za stimulans “sive kepe”.
@olna
Vprašanje ni enačenje, sprejemanje, predaja! Vprašanje je temeljni kamen nasprotovanja ali dopolnitve. (O stvareh, ki jih z vsem srcem čutimo in sprejemamo se ponavadi ne vprašamo.)
http://www.youtube.com/watch?v=2GmVajkqLNU&feature=PlayList&p=CD83B0713BCD2A5C&index=0&playnext=1
19.03.2010 ob 21:34
Pozdravljen Bin!
Vaš klepet in pesmi berem kar na moji e – pošti. Nocoj sem se pritepla naokoli z namenom, da te pozdravim.
Prelivajoča šepetanja vetra
utišajo velika hrepenenja
brez odvečnih besed.
Pa še ta drobižek ti pustim.
Pozdrav tebi in tvojim prijateljem.
19.03.2010 ob 21:48
Pozdravljena Lea!
Čuden ritem imam te dni, zato se ne oglašam pri tebi. Pride čas!
Drobiž iz tvojega “čentežima” vračam.
Nežna meglica v kotanji
je hrepenenje.
Zakriva blatne usedline
in čudovite cvetove.
Veter šepeče soncu,
meglica se poslavlja.
Brez besed.
20.03.2010 ob 23:24
Še malo, pa bo!
Uradni začetek pomladi. Jutri!
Jutri pa bo tudi praznovala obletnico rojstva
Vlatka
V tvojem naročju sem gnezdo si stkal
Letal kot ptiček po tvojih sem logih
A šla si za soncem, za bliščem višav
Tvoj svet ni več svet nas, preprostih, ubogih
Ko vrneš nekoč se iz objema bleščav
Išči, poišči me v zemeljskih krogih.
23.03.2010 ob 23:11
Še slabo uro do polnoči. Jutri bo praznovala nagajivka, a bin ne bo imel časa in priložnosti …
Zato voščim že zdaj.
Želim ti vse!
Veselo praznovanje,
potoček neugaslega navdiha.
A le šumoč naj ti izpolni sanje,
zdravje vsem, naj radostí, nasmiha…
Še več bi, a ne maram zbujati skomin,
le tople, nežne misli zate ima nocoj – tvoj bin.
23.03.2010 ob 23:34
Vse najboljše!
24.03.2010 ob 13:35
Vse najboljše!
26.03.2010 ob 17:03
Nagajivka, če slučajno še kaj zablodiš na Poljane: jaz ti ne želim vsega najboljšega, ker preveč dobrega namreč ni dobro. Se človek preobje in si sploh ničesar več ne more želeti. Torej, tu pa tam malo RES DOBREGA ti že želim, sicer pa mislim, da si ti sama znaš narediti zelo dobro tisto, kar ti je pomembno.
6.04.2010 ob 13:53
Hvala bin za novo pesem.
Pozdrave prav vsem na proste poljane,
še posebno nagajivki:
Vse, vse najlepše v življenje, sreče, zdravja,
veselja, izpolnjenih želja ter ljubezni.
******
Lepo nama bo …
(sonet – malo drugače)
“YOUR LOVE” … DULCE PONCE i ENNIO MORRICONE
http://www.youtube.com/watch?v=ZYXmwpPuC3w&feature=related
(avtor: vilinček)
Vse bi ti dala …
Prav vse
kar želel bi …
Le, da te srečnega znova ugledam!
Iz dalje te božam …
Vem.
Se zavedam.
A jaz je ne čutim,
še bližje si mi,
ko nežno polagam
se v tvoje dlani,
Ne!
Ni daljave.
Se mar sprenevam,
ko čarne dotike pridajam besedam,
da vsak moj poljub
se na tebi stopi?
Še bližje,
še bližje,
še bližje kot prej,
ko češem ti laske,
ljubkujem telo …
Je vera močnejša.
V ljubezni ni mej!
Kot sonce, ki sine
na modro nebo,
ko vsebi zaslišim
tvoj “joj” ter “ojej”
in nežno mi rečeš:
“Lepo nama bo …”
*******************
avtor: bin
Sonce
tam daleč …
se z zarjo ljubkuje,
le tja si želim
tja
v njuno ognjišče …
Ni daleč!
Le seženj.
Že roka te išče,
na usta
ljubezen mi,
srečo nasnuje.
Ne morje,
ne zemlja,
nebo mi ni tuje,
iz njih bova spletla si
mehko ležišče,
iz oblakov odejo …
naj zvezdic prgišče
se z vsakim poljubom
čez naju nasuje.
Iz daljave
blag vetrič
po tebi diši!
V lase se zapleta,
po koži sprehaja …
Ojej,
tam v globini se
ogenj budi …
Joj draga,
le zate,
le tvoj sem,
brez kraja,
v jutranji zarji,
v znanilki noči,
lepo nama bo
v ljubezni brez kraja.
8.04.2010 ob 10:30
Hvala bin za obisk na moji strani in pesem, še jaz pridam svojo.
Vse najlepše prostim poljanam.
***
Dišave svobode
(prosta poezija – rime)
glasbena podlaga: Robert Plant-Ship of Fools
http://www.youtube.com/watch?v=uc-eDaEZ4LU
avtor: vilinček
Hotela bi teči
kot iskri potoček,
ki v čas bi preskočil prav vsako pregrado,
da zmogla dajati
bi upanje nado;
bistrino in radost deliti življenju.
Tešila bi žejo
usahlim studencem …
naj prošnja usliši se njih v hrepenenju;
saj svet bi ne gledal
se več v trpljenju,
blaginja zalila bi suhe bregove.
Čez blatna močvirja,
osamljene pušče,
s trnjem in goščo presale gozdove …
odprla poti bi,
gradila mostove,
izmučeno zemljo z zanosom pojila.
Hudourne kazalce
bi snela iz ure,
da s težkim kladivom bi nikdar ne bila,
ko vode narasle
in vihre mirila
bi z blagim dotikom nebeške miline.
Plamenom bi vdihnila
čistega zraka,
naj greje ljubezen nas z ognji topline,
kjer bitjece vsako
iz mraka – temine
si našlo bo steze … poti do svetlobe.
Dišave svobode,
dehtive vonjave …
odpirale vrata bi dušam tesnobe;
na lahnih peresih,
v naročju mehkobe
vzletele bi znova v ubrani celoti.
A ti, ki si v meni
in jaz ki sem v tebi …
si najdeva glasbo v vsej njeni polnoti;
kar daješ … ti dajem,
ker čar je v lepoti,
kjer želje dvojine se spajajo v eno.
8.04.2010 ob 14:11
Hvala Vilinček za brisanje prahu s poljan
Naj še tukaj zapišem tamkajšnji preblisk.
~
Slišim pesem.
Globoko iz srca prihaja glas.
Zvonka struna nežne violine
vabi, išče bas.
13.04.2010 ob 11:18
Tokrat prehitevam. Po desni?
Save Your Love – Great White
http://www.youtube.com/watch?v=QxhVDlVTwwU&feature=related
Zaupaj!
Avtor – Vilinček
Ne! Nočem več misli,
ki strah mi budijo!
Želim si, da trajaš,
da trajava skupaj …
Ker čas najin raste,
s korenov se dviga …
O večnosti pojejo
brsti želenja.
Ljubezen jih hrani,
da kmalu vzcvetijo.
Napoj, ki poživlja
mi pravi: “Zaupaj!”
V les božji odtisi …
drevo kakor knjiga
odprta za naju,
z darovi življenja.
********************
Avtor – bin
Zapriva strahove
v podzemlja temnice,
naj najini uri
tiktakata skupaj,
k zenitu se vzpniva
iz dehteče zemljine,
z napetimi brsti
v iskanju cvetenja.
V večer bodo lučke
prižgale kresnice,
četudi bo mračno
ne boj se, zaupaj,
opoj ni sramota,
ne vir bolečine,
zapišiva v knjigo
dveh src hrepenenja.
13.04.2010 ob 20:29
Hvala Bin.
Nad vse lep teden prav vsem na prostih poljanah.
15.04.2010 ob 13:33
Vsem lep pozdrav!
19.04.2010 ob 12:07
Cvetoče drevje me navdihuje …
Vse pozdravljam!
dan se poslovi
sonce se skotali
tja čez za hribe
počasi se nebo stemni
gledam tja čez za obzorje
kjer zadnja svetloba izginja
in slednjič izgine
okrog mene počasi
se zgrinja
teme spokojno morje
mila misel me prešine
misel na naju
ki naju nevidna vez objema
misel na naju
ki naju zdaj
bližina prevzema
zvezda se utrne
na neskončnem milem nebu
on se k meni obrne
slutim njegove oči
čutim njegove dlani
najino okno pa nežno
čipkasta zavesa zagrne
19.04.2010 ob 20:23
Lepa pesem Ana. Pomladna.
Vračam malo drugačno.
V bele čipke se odeva dan,
bele čipke na zelenem prtu,
sadovnjak je s cvetjem obsijan,
vse do mraka vabi delo v vrtu.
Ko se sonce skotali v zaton,
iz črnih čipk pomlad zaveso splete,
na okno, za katerim čaka “on”,
dekleta, žene, babice in “tete”.
20.04.2010 ob 08:38
Še vedno imam rada
le čipke nedolžne in bele -
še vedno le take odzvanjajo
moje melodije sanjave in vesele …
Še vedno me črno
preveč na smrt spominja,
vem, oja, vem, vse v življenju
se stalno spreminja.
Eros tanatos.
Tudi v ljubezni je smrt
in v veliki smrti je ljubezen …
Jaz pa hočem življenja poln vrt …
Nočem smrti.
Hočem živeti,
tudi potem.
Nočem,
da se končajo
moja hrepenenja
…
Hočem užiti
vso polnost življenja!
22.04.2010 ob 21:34
Naj zalepim še svoj odgovor s tvojega bloga Ana. Da se ne izgubi.
Moja prva asociacija na smrt je bel prt okrašen s čipkami ali “abažurom”. Pregrinjalo mizice pred mrtvaškim odrom.
Ne vzemi tega, kar bom spodaj prilepil, za slabo. Le dopolnitev svojih prejšnjih “blodenj” bi rad predstavil.
Vse barve svetlobe v belini žare,
vse barve s palete se v črno zgoste.
Bogata je bela, nedolžna, odkrita,
globoka je črna, skrivnostna, zavita.
Glej nežna bela čipka. Na snežno belem prtu
vsi njeni fini vzorci, kot bi jih ne bilo …
na žametni črnini kot rože zacveto.
Na mehki beli koži temni vzorci čipke
burijo domišljijo, poživljajo sijaj,
njih mreža ni pregrada, je sladka pot v raj.
Zakaj, zakaj črnina
je žalost in pepel?
Vseh strahov globina,
črnih dni vrzel.
Želimo si svetlobe,
popolnosti luči,
bojimo se trohnobe,
“prah v prahu” nemoči.
V barvah zemlje nit sem, v ris zvozlan,
vse bolj bogat sem, vse temnejši prt,
rad bil bi s svetlim soncem obsijan,
cvetoča bela češnja za tvoj majski vrt.
22.04.2010 ob 21:37
Pri Vilinčku drugačne teme.
(Avtor: Vilinček)
Vem, da premikam ti včasih svetove.
Prinašam nemir, ko vodim čez strmi
te moja ljubezen. Mar res v trmi?
Brez pravega vzroka in brez osnove?
Pa nočem več tja … med hrumne valove.
Ne! Nočem med njih! Le kdo je na krmi?
Usoda? Življenje? Brž jo obrni!
Povrni me! Vrni … ter snemi okove,
da več jih ne čutim. Le tople dlani,
ko si me vzameš. Ko nežni dotiki
drsijo po koži … Kot tvoje oči …
blage, sijoče … Milina v sliki,
ki greje mi dneve, spet dolge noči …
Ker žarki z neba so tebe glasniki.
(avtor: bin)
Na poti življenja si varna stopinja,
vklesana v pobočje nemirno, krušljivo …
Stopil sem nate, brezskrbno, igrivo,
kot da si kamen, ne živa svetinja.
Z vsakim korakom se potka spreminja.
V razdrapanih skalah je komaj kaj živo.
Vse bolj je življenje lažnivo varljivo,
pod nogo opora drobi se, izginja.
Oprosti! Za čevljev preostre sledove.
Zdaj vem, da bi moral poklekniti nate …
Oprosti za grobe jeklene okove,
sebi skoval sem jih, ne, niso zate,
ki vodiš me daleč na sončne vrhove
v kraljestvo azura in sončne pozlate.
23.04.2010 ob 13:41
Hvala ti Bin za prelep sonet.
Čudovit vikend tako zate, kot za vse tvoje.
Med zemljo, vodo
ognjem in zrakom je vez.
Izvirni žarki.
Splet harmonije
bo ohranjal življenje.
Smisel bivanja.
3.05.2010 ob 23:39
Čipkasti literarni natečaj v Žireh
http://www.ednevnik.si/?u=poezijabelihnitk
sem obogatil z utrinkom.
ČIPKE
Kot življenje si iz niti stkana.
Ista stara bula, isti ris.
A vsakokrat drugače dokončana …
Druga čipka? Le drugačen vtis!
Koliko ljubezni je v zapiku
vsake igle,
kako natančno klekelj nit povleče,
koliko ponosa je v dotiku
hrepenenja
koliko med niti prepletene sreče?
Nit časa je na kleklje namotána,
na buli ris življenja poravnan.
Kako bo moja čipka prepoznana,
v kateri kup bom v zadnji sodbi djan?
Blogarje Dareta, Kobilico – poeta, Vvooodnarko – meniščka in seveda mico – Mileno Miklavčič sem imel čast videti in ogovoriti na zaključnem večeru.
Hvala! Hvala tudi Renati Miklavčič za zelo lepo branje izbranih odlomkov.
29.07.2018 ob 03:10
Očarana, prekrasno. Besede, ki znajo ogovoriti. Koliko sem zamudila! Navdaja me občutek, da sem stopila na Goriško in srečala resnični notranji obraz nekoga, ki je pesnik v pravem pomenu besede in si zasluži vso mojo pozornost in občudovanje. Sijajno, nimam besed, tkanja, ki bralcu omogočijo polet proti luči, ki odseva minule čase v prostoru mojega mladostnega odraščanja.
S spoštovanjem,
Tatjana Malec
31.07.2018 ob 11:02
Hvala za prijazne besede, Tatjana Malec.