Klepet ~ 5.

miks 8.02.2009

Napolnil se je tudi četrti klepet. Hvala vsem, ki bogatite te poljane. Odslej se bomo, kolikor bo komu uspelo in kolikor bo komu prav, v ta novi klepet svoje misli natresali.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    lea199
    8.02.2009 ob 22:50

    Pozdrav in pesmico za lahko noč:

    Veselica

    Vedra glasba v pomladni dan igra.
    Radoživi zajčki ples so priredili,
    na razigranost so se sklicevali,
    ko vabila so pisali,
    jih s hitro pošto po gozdu razposlali.

    Zadovoljen medved prisotnost je potrdil,
    očke miškam so žarele,
    ko vabilo so sprejele.

    Srne vedro na ples so priplesale,
    ptički v zraku radostno
    so se vrteli,
    zraven so ša zapeli.

    Smeh se zgubljal je v
    glasni ringa-raji,
    nožice so v radosti poskakovale.

    Veselica še vedno traja,
    ko petelinčki bodo zapeli,
    plesalci nasmejani domov
    bodo odhiteli.

    Mirno spanje vam želim Lea

  2. 2
    1danica
    8.02.2009 ob 22:55

    Če najdem kdaj kje kakšno rimo,
    ki se z mislijo bo zlila,
    tedaj z veseljem pridem mimo,
    da z vami brž jo bom delila.

    Če mi beseda ne bo tekla,
    se vseeno ustavim na klepetu,
    bom rade volje kakšno rekla
    na to, kar prav’te vi na spletu.

  3. 3
    1danica
    8.02.2009 ob 22:57

    Daj, Bin, poptavi, prosim… ČE in tisti presledek – vrstice včasih nagajajo, pa se ne vidi, dokler neoddaš komentarja.. nekako podrto je vse skupaj takole..
    Urejeno – bin

  4. 4
    1danica
    8.02.2009 ob 22:58

    Lea, škoda, da imam jutri službo, če ne bi jih poiskala in se jim kar pridružila. Lepo!

  5. 5
    1danica
    9.02.2009 ob 11:43

    Bin, hvala!

  6. 6
    vlatkavlatka
    9.02.2009 ob 11:54

    Dober dan planet,
    dober dan poet,
    dober dan ta svet,
    vidimo se spet. :D

  7. 7
    VILINČEK
    9.02.2009 ob 13:10

    Že Vilinček prisopiha:
    kjer se nov klepet nasmiha.
    V jasen dan ga sonce boža,
    Z njim zacvete vsaka roža.

    Da bi se le pesem pela,
    z njo se dušica pogrela,
    Naj z oči nam sreča sije,
    v lepe misli nas ovije.

    Lep dan vsem. :)

  8. 8
    bin
    9.02.2009 ob 14:32

    Nekoliko bom preskočil in komentiral tukaj dogodke iz “klepeta~4″

    @lea199
    Dobro si ugotovila tisto z zvončkom. (#524) :) (Se pozna v tvoji zadnji pesmi, kjer je ritem že zelo zelo dober.)

    @Ana in Turdus
    Valilnica naj služi svojemu namenu! ;)

    @olna (#525)
    Saj med tipkanjem in otipavanjem ni prav velike razlike. :mrgreen: Vsaj nekateri tako mislijo.

    @ vlatka, Vilinček, mijau, 1danica, … hvala za sodelovanje. :)

  9. 9
    bin
    9.02.2009 ob 15:03

    Še komentarji zadnjih “stvaritev”. :)

    @Lea199

    V tej tvoji pesmici #1 je ritem že “povozil” rimo. Ta mu samo še pomaga ustvariti pesem, to je “zveneče vezano besedo”. Kar raziskuj še naprej, da začutiš besedo, kdaj steče. (O vsebini – globini sporočila si pri tem ni treba razbijati glave.) :)

    Petelinčki so odpeli,
    zajčki pa še v direndaju,
    še se niso iznoreli,
    tam na trati v skritem gaju. :)

    @1danica
    Dobro ti beseda teče,
    veš kje je rep in kje je glava,
    kaj ohladi in kaj zapeče,
    katera je oblika prava.

    Zato nikar preveč ne čakaj,
    na zlitje misli in besed,
    čivkaj, žvižgaj, tuli, kvakaj,
    o vsakdanjosti – aed. ;)

    @vlatka
    Dober dan si zaželela,
    dober dan prinesla nam,
    rekla, da boš z nami pela,
    pa odfrčala spet drugam. :)

    @Vilinček
    Zdi se, da te sonce sliši,
    greje danes kot za stavo,
    kliče: “solzice obriši!”,
    vse bo v redu, vse je pravo. :)

  10. 10
    lea199
    10.02.2009 ob 09:05

    Oj,
    sem mimo prihitela,
    si drobec časa vzela,
    da z vami bi se lepo imela.

    Ker preveč dobro mi ne gre,
    se poslavljam,
    drugič pridem še.

    LP Lea

  11. 11
    VILINČEK
    10.02.2009 ob 14:42

    Tudi jaz pozdravljam vse zbrane :) na tej strani …

    Naj prinesem vam prepiha,
    z vremensko sliko dneva.
    Sonček se nam le nasmiha,
    in z oblaki se odeva.

    Sramežljivost ga je vzela,
    ali pa nam le nagaja?
    Še bo sreča z njim zapela,
    le da žarek v nas ostaja.

    :)

  12. 12
    bin
    10.02.2009 ob 17:15

    @Lea199 (#10)

    Vsaka srečka ne zadene,
    vsak snubec pač ne bo soprog,
    le ne zapri se tja med stene,
    pridi drugič naokrog. :)

    Saj se razumeva, kajne?

    @Vilinček

    Že Furlanka dviga krilo,
    že se od zahoda sveti,
    kmalu se bo razjasnilo,
    za jutri dobri so obeti.

    “Furlanka je dvignila krilo” je na goriškem izraz za razjasnitve nad Furlanijo, ki praviloma obetajo lepo vreme. :)

  13. 13
    VILINČEK
    11.02.2009 ob 00:17

    Prvič slišim za Furlanko … ampak ker so obeti dobri, še jaz pihnem tej vaši Frulanki pod krilo :D
    mi bi rekli “kikla”

  14. 14
    lea199
    11.02.2009 ob 10:57

    Oj, vsem skupaj lep pozdrav!

    Je sonček posijal,
    veselje nam prinesel je v srce,
    svetloba žari,
    za nekaj let nas pomladi.
    “Ali ni lepo?”
    nas vprašala bo pomlad.

    Preden bo moja srečka rimo zadela, bo še veliko vode še peteklo.Seveda bom prišla še na klepet.
    Prav vse pozdravljam in želim, da furlanka čim višje dvigne krilo.

    Lea

  15. 15
    bin
    11.02.2009 ob 20:51

    Naj še “doma” malo zgodnje romantike zasejem: :)

    Bila je …
    enostavno lepa!
    In bila je, iz drugega sveta.
    Le vonj poletja, vonj počitnic jo je k nam vpletal,
    tja v tiste hribe, kjer sem bil doma.

    Ni dobro še pognal mi puh pod nosom,
    njene prsi niso še brstele,
    le iz knjig poznala sva ljubezen,
    le za okras so rožice cvetele.

    Prišla je lani prvič k stari mami,
    bila je plašna in skrivnostno mila,
    komaj smo po imenih se spoznali,
    minil je teden, se je poslovila.

    Naslednje leto sem jo čakal.
    Vse stare igre pustil sem vnemar,
    partizane, indijance in pirate,
    pred vse sem njo, postavil na oltar.

    Dišala je, to vem sedaj, v letih,
    po ljubezni rosni in po sreči,
    v očeh nedolžne iskre so žarele
    dve srci v prsih bili sta drhteči.

    Ni bilo objemov, ne poljubov,
    le za roké sva se kdaj kdaj prijela,
    zapestnico mi je iz rožic spletla,
    piščalke iz mojih rok bila vesela.

    Prezgodaj je minilo to poletje,
    »Jutri gremo« je zvečer dejala.
    »Vem« sem žalost svojo ji prikrival,
    ona tiho v robček je jokala.

    Takrat sem napisal prvo pesem.
    Bila je pusta, groba in neotesana,
    v začetnih črkah vsake nje vrstice,
    glasilo njeno je ime – Tatjana.

  16. 16
    bin
    11.02.2009 ob 21:00

    Vilinček, lea199.

    Furlanka je danes kan-kan plesala. Malo gor malo dol je mahedrala tista njena krinolina. Zelo lep dan je bil, za delo na terenu. :) K tebi vilinček se bom takoj preselil, leo pa nekoliko kasneje obiščem. ;)

  17. 17
    VILINČEK
    12.02.2009 ob 00:32

    Čudovita pesem Bin in zelo prisrčna.
    Da se začutiti v njej tisto mlado zaljubljeno srce.
    Znaš se vživeti v spomine in jih tudi priklicati na en svojevrsten simpatičen način.

    Hvala ti za komentar na moji strani.
    Tudi jaz se še pridružim s kakšno pesmico :)

  18. 18
    lea199
    12.02.2009 ob 10:36

    Bin čudovita pesem.

    Pozdrav vsem Lea

  19. 19
    lea199
    12.02.2009 ob 11:21

    Ker nisem ravno dobra pesnica, sem pa dobra bralka, vam poklanjam nekaj, kar mi je zelo všeč, nekaj kar rada berem:

    Josip Murn- Aleksandrov

    SAM

    Še brezmejna sila
    v ognju iz srca -
    Kam in kod bi sila?
    Kamor pot ti da!

    Čez vso božjo zemljo,
    brez ljudi in brez okov!
    Rosi name in na zemljo
    večni blagoslov -

    Pozdrav vsem Lea

  20. 20
    vlatkavlatka
    12.02.2009 ob 11:23

    bin,

    evo me, spet sem tukaj:

    Toliko je poti,
    ne vem na katero zaviti,
    a vsaka je prava,
    po njej moram stopiti.

    Se držati smeri,
    pa kdaj ji uiti,
    da vidim še kaj,
    kar ni ji v biti.

    Tako stopam počasi,
    po eni in drugi,
    tudi tretja se najde,
    a ne smem se zgubiti.

    Vlatka K., 12. 02. 09, 11.23

  21. 21
    VILINČEK
    12.02.2009 ob 14:08

    Vse vas lepo pozdravljam. :) Sem vas prebrala. Objela me je tako Vlatkina kot Leina pesem … ki govori, da je vsaka pot prava pot. Najbrž res! Saj je naša pot … sami se odločamo in izbiramo. So vplivi, včasih zaidemo iz poti oz. se nam tako zdi, so prepadi ovire … a na njej smo mi.

    ————————————————-

    In še moja zadnja pesem:

    čeprav najprej rišem temnejši svet … pa je v biti pesem obrnjena k optimizmu in svetlobi življenja.

    Konec o tem govori:

    Lahko smo srečni, dokler imamo zdravje, moči, energijo, prijatelje, dokler se lahko postavljamo na noge … dokler gledamo z upanjem in vero v naprej … dokler je v nas sonček in ljubezen.

    Maksim Mrvica – Somewhere in Time
    http://www.youtube.com/watch?v=YkKue_MEnkk

    Nihče ne bi smel biti sam,
    odslužen v času – ves bolan;
    loviti zrak,
    poslednji dah
    v čakanju konca
    piti strah.

    Pa vendar tam …
    kdaj glas ječi,
    na tleh osamljen obleži;
    utrip počasen,
    bleda kri…
    Nihče ne zmeni več se zanj.

    Nihče ne bi smel biti sam,
    zatavati na drugo stran;
    v puščave gluhe
    brez besed,
    zazrt v temo,
    v prazen svet.

    Pa vendar tam …
    se kdo lovi,
    V blodnjaku duša se gubi;
    izhod iz mraka,
    išče si…
    Ne vidi več svetlobe dan.

    Nihče ne bi smel biti sam,
    iskati v srečo si zaman;
    z zaupanjem
    prepoln darov,
    potisnjen
    v brezizhoden rov.

    Pa vendar tam …
    kdaj kdo ihti,
    osamljen v množici ljudi;
    zaznamovan
    pod sodbami…
    Pogledi hladni zrejo vanj.

    ***

    Nihče ne bi smel biti sam,
    dokler si v sebi zdrav … močan;
    ljubezen daje,
    boža te,
    s toplino sega ti v srce.

    Pa vendar nam …
    se kdaj zazdi,
    trenutek nam zapre oči;
    ne vidimo
    kako blešči
    se svetli sonček zanjo … zanj.

  22. 22
    bin
    12.02.2009 ob 18:15

    Potegnila si me Vilinček! :)

    Vračam ti s polno mero! ;)
    (“Odgovor” na tvojo čudovito pesem!)

    Nikdar nihče ni čisto sam!
    Naj sam leži in brez moči,
    brez vseh,
    ki jih je pestoval…
    Nekdo bo, njemu čisto tuj,
    kozarec vode mu podal.

    Veselo gleda
    v širni svet,
    kdor v ljubezni ne kupčuje.
    Ne zob za zob
    in kruh za kruh,
    vse kar ima, le to daruje.

    Nikdar nihče ni čisto sam!
    Preraste trnje srečne dni.
    Le gnoj in strup,
    iz ust leti …
    Nekje globoko pa utripa,
    še vedno zvezda svetlih dni.

    Veselo gleda
    v širni svet,
    kdor v ljubezni ne igra.
    Ves svoj up
    in bolečino,
    ves svoj strah takoj prizna.

    Nikdar nihče ni čisto sam!
    Hitijo mimo nas ljudje.
    Vsak svoj pelin
    v sebi krije.
    Težkó, težkó … nerad prizna,
    da tudi njemu srce bije.

    Veselo gleda
    v širni svet,
    kdor v ljudeh ljubezen zre.
    ne zavist
    in ne napuh,
    le ona pride mu v srce.

    * * * * * * *

    Nikdar nihče ni čisto sam!
    Podaj rokó, dokler je čvrsta.
    Naj bo v pozdrav
    naj bo v pomoč …
    Nekoč, ko nate pride vrsta,
    sprejmi jo … neoberoč!

    Veselo gleda
    v širni svet,
    kdor za srcem se poda.
    Žulj na roki
    prazen žep …
    A strah? Ne dela mu gorja!

  23. 23
    bin
    12.02.2009 ob 20:25

    @vlatka #20

    “Veruj v enega Boga!”
    Po eni poti hôdi!
    Če prava je, kdo to pozna?
    Kdo ve, kam te vodi?

    Ne glej samo pred sé!
    Ozri se še okoli.
    Kje drugi se pode.
    Slepo jim slediti? Ne nikoli!

    Na svoji poti vztrajaj!
    Premišljeno in trezno.
    Vrhove z njo osvajaj,
    preskoči vsako brezno! :)

  24. 24
    bin
    12.02.2009 ob 20:32

    @lea199

    Lepo, da nas tudi s “preizkušenimi” pesmimi zalagaš. :) Veliko se naučimo ob čitanju takih stvaritev.
    Ker pa tukaj nismo ravno “veliki pesniki”, se le pridruži še kdaj s svojimi pesmicami. Kadar se tako počutiš seveda. Nikar prestrogo sebe ne ocenjuj. Znaš rime sestaviti, znaš ritem ujeti, predvsem pa znaš izbrati prave besede! Nekoč, če boš vztrajna, ;) ti bo uspelo vse to v eni pesmi. :) :)

  25. 25
    lea199
    12.02.2009 ob 21:10

    Oj, pozdravljeni! Spet sem pri vas in če še nisem, naj napišem; lepo se počutim tukaj z vami.
    Po eni strani se ne počutim ravno dobro pisko(Bog ne daj, da napišem pesnico), po drugi strani občudujem naše pesnike, ne bom jih naštevala, ker jih je veliko.
    Seveda bom še poskušala. Danes vam napišem, oziroma prilepim tole, ki je iskrena, nastala je v spomin na očeta.

    Starec

    Tema neprespane noči
    mraz ki se zažira mu v kosti
    solze neizjokane
    zalivajo staro trpeče srce

    Kako bi jima lahko lepo bilo
    njima ki sta ljubila se
    življenja lepote in bolesti si delila

    Prišla je smrt
    njo mu vzela je
    leži sedaj sam v temi
    srce mu para bolečina

    Ni spanca
    ki bi odrešil ga bolečine
    ni spanca
    ki v sanje ovil bi spomine
    srce staro pa boli
    oh kako zelo boli

    Napisano:28.5.2008

    LP Lea

  26. 26
    lea199
    12.02.2009 ob 21:15

    Bin tebi hvala za spodbudo, tudi če vem, da ni vse dobro bom vztrajala, to ti obljubim.

    Vlatka, Vilinček in Bin vsi tako lepo pišete.
    LP Lea

  27. 27
    VILINČEK
    12.02.2009 ob 23:00

    Bin še moje nadaljevanje:

    Nihče ne bi smel biti sam,
    če VETRIČ topel piha zanj;
    prinaša mu
    narave vonj,
    dišave cvetja
    v poklon.

    Pa vendar nam …
    se kdaj mudi,
    ne vidimo kako žari,
    nebo, ki v jutro se vedri
    in riše nam nasmeh čez plan.

    In prebrala sem Lea tudi tvojo pesem o očetu, ki je zelo ganljiva. Nekateri si nikoli več ne opomorejo, ko izgubijo ljubljeno osebo … ne vidijo več smisla v življenju. Tudi to je res. In tako kot pišeš, mogoče starejši še bolj začuti to samoto. Biti dovolj močan in iti naprej …

    ————————————————

    Vsem prav sem topel pozdrav na tole stran. :)

    In hvala ti Bin za pesem, ki se je rodila ob moji pesmici.

  28. 28
    VILINČEK
    14.02.2009 ob 01:20

    Tokrat brez pesmice, a zaželim vsem kar se da lepega Valentinčka ali pa Valentino :)

    Topel objem od vilinčka.

  29. 29
    olna
    14.02.2009 ob 12:19

    Vsem, ki vam Valentinovo kaj pomeni (pa tudi tistim, ki jim ne), želim lep dan, vsaj malo sonca – včasih si ga lahko celo sami pričaramo – nekaj smeha in čim več čarobnega vonja pomladi!

  30. 30
    VILINČEK
    14.02.2009 ob 13:18

    Hvala. :)

    ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥

  31. 31
    bin
    14.02.2009 ob 21:11

    Vrč

    Razbit je vrč iz krhke lončevine,
    preveč bilo je v njem, da bi zdržalo,
    nad njim kladivo, spodaj nakovalo,
    kovač ne ve, da sem samo iz gline.

    Iz vrča vre, vse manj je v njem vsebine,
    nič več ne bo igrivo klokotalo,
    zgrožen nad tem, kar v črepu je ostalo,
    obupa krč potiska me v spomine.

    Prišel bo piskrovez in vrč povezal,
    utrdil z žico, kar je popustilo,
    dal izpod roke, več ne bo ga drezal,

    ko v vse razpoke bo zamazal ilo.
    Z vso pravico vrč bo k slavi plezal,
    nikdar več, res, za svatbeno kosilo.

    Tokrat sem se poigral z notranjo (dodatno) rimo v sonetu. “Zrcalna” rima združuje štirivrstičnici in trivrstičnici. Preprosteje povedano se sredinska beseda prve vrstice soneta rima s sredino osme vrstice, druga s sedmo, …

    Tej obliki sem žrtvoval precejšen del lepote in udarnosti besedila, pa tudi sama izpoved ni ravno jasna. Samo globoko notri je še tisto, kar me je v pesem popeljalo. Sicer pa je tako ali tako namenjeno samo posvečenim. :sad:
    Raziskujem oblike, tudi nekoliko nenavadne, zato si bom take izpade še kdaj privoščil. :oops: Komur ni povšeči, naj preskoči. ;)

    Spodaj pa lepim isto besedilo še v drugačnem razporedu vrstic. Tam je (sredinska) rima bolj opazna.

    Razbit je vrč
    iz krhke lončevine,
    preveč bilo je v njem,
    da bi zdržalo,
    nad njim kladivo,
    spodaj nakovalo,
    kovač ne ve,
    da sem samo iz gline.

    Iz vrča vre,
    vse manj je v njem vsebine,
    nič več ne bo igrivo
    klokotalo,
    zgrožen nad tem,
    kar v črepu je ostalo,
    obupa krč
    potiska me v spomine.

    Prišel bo piskrovez
    in vrč povezal,
    utrdil z žico,
    kar je popustilo,
    dal izpod roke,
    več ne bo ga drezal,
    ko v vse razpoke
    bo zamazal ilo.
    Z vso pravico
    vrč bo k slavi plezal,
    nikdar več, res,
    za svatbeno kosilo.

    Hvaležen bom tudi za kakšno negativno kritiko. :)

  32. 32
    lea199
    14.02.2009 ob 21:33

    Oj, pozdravljeni!

    Naj še jaz zaželim lep Valentinov večer, vsem ki na to kaj daste.
    Vilinček lepa pesem s še lepšo vsebino.
    Bin, lepo napisano, kot so vedno lepe tvoje pesmi. Ne bom kritizirala, bom pa napisala, da mi je druga oblika bolj všeč.

    Lea

  33. 33
    lea199
    14.02.2009 ob 21:42

    Lastnosti

    Lepota bogatstvo je mladosti,
    nasmeh žareč,
    pogled iskriv,
    pogum, ki življenju daje moč.

    Modrost bogatstvo je starosti,
    premišljena beseda,
    prevdarno ravnanje,
    pogum, ki prepodi strah.

    Moja nocojšnja misel.

    Lea

  34. 34
    olna
    15.02.2009 ob 16:50

    Bin 31,

    vrč je grenko lep. In tisti, ki smo že nekaj časa na svetu, se tudi sami v njem prepoznamo. Saj smo se soočali z razpokami in s črepinjami in vedno se ni dalo vsega popraviti, povezati, zalepiti…Kot rane, ki se zacelijo, ena boljše, druga slabše, le brazgotine vedno ostanejo, vidne in nevidne.

    Verjamem, da si opisani obliki žrtvoval nekaj lepote (sama tega sicer ne morem oceniti) in da se ti izpoved morda zdi premalo jasna. Ampak kot si rekel, posvečeni bodo vedeli…

    Tudi meni je druga oblikovna verzija bližja, ne vem, zakaj. Občutek pač.

    Negativno kritiko bi rad? To lahko dobiš samo od nekoga, ki je precej boljši od tebe. Ali pa naj se gremo Abela in čevljarja?

  35. 35
    1danica
    15.02.2009 ob 18:49

    Negativna kritika? Nak, ne bo šlo! Prav lepa je! Je pa res, da vsebine ne razumem prav doro, a razlog si navedel že sam.

  36. 36
    1danica
    15.02.2009 ob 18:52

    lea199, kaj pa tisti, ki nikoli nismo bili posebno lepi?

    Ampak če sem bolj resna, moram priznati, da si dobro napisala, res je tako.

    (Ampak napiše se bogastvo brez T in preUdarno)

    Sama grem pokukat kar v SSKJ.

  37. 37
    bin
    15.02.2009 ob 21:07

    Moje dame … :) (Saj sem zadnje čase “blažen med ženami”)
    Valentinovo je bolj zdrsnilo mimo mene – naju, ni bil “velik praznik”, kajti trudiva se vsak dan imeti ljubezen med seboj. Nekaj nujnih del je bilo treba postoriti, vreme je služilo, pa sva opravila vsak svoje.

    @lea #25
    Lepa, občutena pesem. Obljubil sem iskrenost, pa ti bom zato ob njej zapisal: Nekatera zaporedja besed delujejo prisiljeno, ker so drugačna kot v običajnem sporazumevanju, ne najdem pa tehtnega vzroka za zamenjavo. Niti rima, niti ritem jih ne narekujeta. (Mogoče le meni ne zazveni in je kritika napačna?)
    Primer:
    /… Kako bi jima lahko lepo bilo
    njima ki sta ljubila se
    življenja lepote in bolesti si delila …/

    V vsakodnevni rabi bi rekli “njima, ki sta se ljubila” in prav tukaj bi se ta oblika celo rimala z naslednjo vrstico. Sama veš, lea, kaj si “slišala” v tem zaporedju. Če je tebi tako lepše, je tako prav! :) Čez čas, ko bom bolje spoznal tvoj ritem in melodijo, bom mogoče to isto pesem drugače doživel?

    @Vilinček #27

    Svež in topel vetrič je zapihal na tvojem blogu. :) Hvala, da si ga vsaj za pokušino tudi k nam prinesla. Se še kaj pri tebi oglasim. ;)

    @lea #33

    Res je! Lepota, žar in iskrivost so značilnosti mladosti.
    Modrost, umirjenost, (premišljenost) in preudarnost pa odlikujejo “zrela leta”.
    Pogum je potreben vsem! Namen tega poguma? Ne, tu se pa ne strinjam popolnoma. Kot rabi mlad človek pogum tudi za premagovanje strahu, tako starcu sme služiti za “življenja moč”! :)

    @olna34

    “Grenko lep” :oops: Saj imaš prav. Nič čudnega ni, da vama (z leo) je bolj všeč v prosti obliki. “Ko bom velik pesnik”, bom znal tudi strogo obliko soneta razgibati, da ne bo dolgočasna. ;) Trenutno pa svoje pesmi bolj “vidim v slušni obliki” in tam bi obe verziji enako zveneli.

    NIHČE NI BOLJŠI OD MENE. :mrgreen:
    Tisti apel, (Mislim, da ni bil Abel) je bil vrhunski mojster. Toda v izdelavi in oceni obuval ga je čevljarček prekašal. Torej tudi olna lahko bina prekaša v nekem pogledu na pesem! ;) Pošteno besedo o tem, kaj ob branju občutite, kaj vas moti, to sem prosil. :)

    @1danica

    Vsaj kakšno vejico bi lahko “požegnala”. ;) Vsebina pa … Nekaj bo že vsak našel v njej? :oops:

    Hvala vsem, za ustvarjalno druženje! :) :)

  38. 38
    lea199
    15.02.2009 ob 21:09

    1danica, pozdravljena in hvala za popravek, vesela sem ga, tako se bom naučila lepše slovenščine.

    Kar se pa tiče lepote, kar je mlado je tudi lepo, a ne?

    Lea

  39. 39
    1danica
    15.02.2009 ob 21:16

    Ne žegnam vejic, bin! In Leina pesem mi je res všeč (to sem tudi napisala!). Zakaj bi sicer opomnila na tisti dve malenkosti?

  40. 40
    1danica
    15.02.2009 ob 21:22

    Lea, jaz sem glede tega pri sebi razčistila, ko sem bila šečisto majhna in sem parkrat slišala, da sem simpatična – drugim staršem so imeli navado hvaliti otroke, češ da so lepi (neumni ponavadi niso, a ne?) Pa ko smo bili pri žlahi v Ialiji in je enamajhna deklica rekla moji starejši sestri “bella”, mojemu bratu “bello”, meni pa “brutta”. Bila sem nekje na začetku OŠ, dovolj stara, da sem jo razumela. Nisem ji zamerila (imela je tista štiri, mogoče pet let), mislim, da se še sekirala nisem prav posebno.

    Sicer je pa lepota relativna in tisto o letih, lepoti in modrosti prav dobro razumem.

  41. 41
    bin
    15.02.2009 ob 22:29

    Malo heca pa mora bit, 1danica. ;)

    Leine pesmi pa so tudi meni všeč. Če bom kdaj pregrob v komunikaciji, me prosim opozorite. Sem en tak štorast slon, kadar ne rimam. :oops:

  42. 42
    VILINČEK
    15.02.2009 ob 22:50

    Na zgornje pesem Bin in hvala za prekrasno pesem na moji strani.

    In vsem, prav vsem topel pozdrav.

    Ne zlepi slava vrču dna…
    Ljubezen sreče je napoj.
    Naj ta prebuja se iz sna.
    Življanju daje smisel svoj.

  43. 43
    olna
    16.02.2009 ob 10:04

    Bin 37,

    kako misliš “razbiti dolgočasno obliko soneta”? Sonet je sonet, v tem, da je nekako strog, je najbrž del njegove vrednosti. Klasika je klasika.
    Najbrž mi je bila tudi zato prosta oblika bolj všeč, ker dopušča več svobode ob branju.

    Res, tisto je bil Apel. Je pač že nekaj časa od moje srednje šole. :)

    Praviš, da si hotel izvedeti tudi, kaj nas moti in kaj ob branju občutimo. Mene ne moti prav nič, le tisti mali demoni, ki se nekje v meni skrivajo, dobijo z vsakim kančkom žalosti malo dodatne hrane. To seveda ni kritika tvoje pesmi,ampak hotel si vedeti, kaj ob branju občutimo.

    Vilinček 42,

    …prebuja “se” iz sna…ali prebuja “te” iz sna?

  44. 44
    ana od srca
    16.02.2009 ob 17:05

    Le pozdrav na vaše/naše poljane
    in “bele” in sončne Ljubljane!

    :-)

  45. 45
    bin
    16.02.2009 ob 21:28

    Moj greh!

    Moj greh je jezik moj in moj napuh!
    Zdaj čutim, bil preveč sem razuzdan.
    A kaj, ko rabim to vsak dan, kot kruh.
    Ne smel bi glasno zaželeti: “Dober dan”?

    Usode več ne bom naprej izzival.
    Le cvet hotel sem biti v njenem vrtu,
    med drugo cvetje bi se z barvo zlival,
    ne rdeči nageljček na belem prtu.

    Raje zdrsnil tiho, tiho bom, kot duh,
    mimo nje in mimo pesmi njenih,
    le v svoji čumnati bom včasih »na posluh«,
    par besed namenil jim ognjenih.

    Iz krajev, kjer sem, v pesmi le … užival,
    umikam se, da bi ne bil napoti.
    Nikdar zavestno nisem te izrival,
    vso slabo voljo, veš, dolguješ zmoti!

  46. 46
    bin
    16.02.2009 ob 22:20

    Hvala Vilinček, za dopolnitev pesmi. :) Le ljubezan da življenju smisel, res!

    @olna

    Stroga oblika soneta je pri velikih mojstrih vseeno razgibana! Ni enolična, dolgočasna, kot so nekatere moje, poleg vseh drugih napak. :oops: Saj se bom potrudil in tudi v bolj “prosti postavitvi” še kaj napisal. :)
    Sporočilo pesmi pa ni ravno “demonsko”. Le nekakšno sprijaznjenje s tem, da nekaterih svari “razbit vrč” ne more več zahtevati zase. (Za vse potrebe, samo za svatbo ne. :sad: )

    @Ana od srca

    Lepo, da je kdaj tudi Ljubljana sončna. :)

  47. 47
    olna
    16.02.2009 ob 23:32

    Bin 46,

    napisala sem precej dolg post in ga spet zbrisala. Mi nekako ni bil…ne vem. Ni bil tisto pravo. Me potegne, da komentiram vsebino tvojih pesmi, za kar seveda nisem poklicana. Bom raje samo občudujoče strmela nad njimi in se spraševala, zakaj je enim to “dano” in drugim ne…

    Prosta oblika pesmi mi je najbrž bliže zato, ker jo lahko berem v svojem ritmu, povezujem tisto, kar meni paše ozirom kot jaz čutim. Določeno število vrstic in razmaki, ki jih narekuje sonet, je vedno – tudi pri “razgibanih mojstrovinah” – nekoliko omejujoče, utesnjujoče.

    Saj nisem rekla, da je sporočilo pesmi “demonsko”. Je pa resignacija tudi priljubljena hrana mojih demonskih podnajemnikov, kot jim jaz pravim. Ampak to je že druga zgodba, predvsem ne za tale predpolnočni čas…

    Rajši naj Lea in/ali Ana prispevata kaj veselega ali vsaj lahkotnega za lahko noč!

  48. 48
    1danica
    17.02.2009 ob 09:53

    Na tvoj #45, bin!

    Naj bo veselje, zmota ali greh
    ali strašno izzivanje usode,
    da se le srečamo na teh poteh,
    kjer nam daš pesmi kot požirek vode.

    Vsak dan se nova, bistra, čista
    misel v rime ti lepo prelije,
    kje je tista stokrat ista?
    Če še bolj iščem, jasno, ni je!

    Zato veseli se, izzivaj in se moti,
    da misel jasna in preprosta
    nas vodi kot drobtinice na poti,
    nahrani kot sladica gosta!

    LP!

    :)

  49. 49
    1danica
    17.02.2009 ob 10:04

    Tako nekako razmišljam jaz o oblikah:

    Danes hočem
    napisati sonet -
    vrstice ravno prav dolge
    in rime ravno prave.

    Danes hočem,
    sebe zapisati
    v verze in rime
    lepo in ubrano.

    Ne bo šlo.
    Ne danes, morda drugič.
    Ko bom tudi jaz ubrana,
    ko bo drugačen dan.

    Lp dan vsem!

  50. 50
    ana od srca
    17.02.2009 ob 10:13

    Danica,

    se ne izide vse, kaj? :-)

    Meni se ne! Še najbolje se počutim v svobodnejšem verzu, mi je pa ljuba rima – vsaj malo pesniško pač mora biti!

    Sonet pa – zadnjega sem začela pisati poleti, tri kitice so ok, po moje, a tretje ni in ni … no, zdaj tudi lista s sonetom kar ni in ni več … :-)

    Vse dobro! :-)

    Eni pa kar govorijo v rimah, hi hi!

    Nismo enaki, ne!

    vsem lep pozdrav!

  51. 51
    1danica
    17.02.2009 ob 10:16

    Mislim, da moraš napisati tako, kot je ravno takrat prav.

    LP(lepo pesnikovanje) vsem!

  52. 52
    dare
    17.02.2009 ob 10:16

    Sem že kdaj povedal, sem že kdaj priznal,
    da na širnih teh Poljanah z veseljem bi postal?
    Pa se nesrečen izgubim! Med metaforo in rimo!
    V meglo izgine misel, kot pomlad pogoltne zimo!

    Med verzi , ki jih bistro v pesmi nizajo poeti
    med iskrimi vrsticami in brezhibnimi soneti,
    med dobrohotnimi ljudmi, z dušo dobre volje
    pa s svojim se namenom kar ne znajdem baš najbolje.

    Pa vendar sem odločil, čeprav bom zgrešil témo,
    morda prekinil štreno z otročjo svojo vnemo,
    mogoče bom celo brez odziva vašega ostal..
    pa saj hotel sem le…poslati vam pozdrav! :)

  53. 53
    1danica
    17.02.2009 ob 10:37

    O!
    Pozdravljen! :D

  54. 54
    1danica
    17.02.2009 ob 10:40

    Neznanske res so te Poljane,
    se človek zlahka izgubi,
    a iskanje ni kot sred’ Ljubljane
    vsak kažipot je del poti,
    ampak ne tisti del, ki utruja,
    tisti, ki te razvedri,
    kdor tu hiti, morda zamuja,
    kar lahko polepša dni…

    (zasluge gredo v glavnem binu, se ve…)

  55. 55
    dare
    17.02.2009 ob 10:42

    Benti, ena s manjka v drugi kitici , v 4. vrstici :) Biiin!

  56. 56
    olna
    17.02.2009 ob 10:43

    Danica 48,

    wow! Si imela zvezdni trenutek, v vsakem pogledu.
    Bin, kaj praviš?

    Dare, dobrodošel! Ne pusti se omejevati od pomislekov, ali se boš znašel med nami, ali si dober ali manj dober, ali boš zgrešil temo, ali boš ostal brez odziva…(evo, v tem zadnjem, si se že zmotil!
    :) )

    Danes sem prebrala misel pesnika Boruta Gombača, ki vam jo moram posredovati: “Ni pesnik tisti, ki raziskuje pesem, ampak na neki stopnji začne pesem raziskovati njega. Pesem ti začne govoriti in ti pove več, kot si na začetku želel povedati sam. Pesem te gradi.”

    Se kdo od pesnikov (ne) prepozna?

  57. 57
    1danica
    17.02.2009 ob 10:47

    olna: “Ne pusti se omejevati od pomislekov, ali se boš znašel med nami, ali si dober ali manj dober, ali boš zgrešil temo, ali boš ostal brez odziva…(evo, v tem zadnjem, si se že zmotil!
    :) )” – ja, pa še dober je, a ne?

  58. 58
    olna
    17.02.2009 ob 12:32

    Danica 57,

    res je! :)

  59. 59
    lea199
    17.02.2009 ob 12:32

    Pozdravljeni!
    Mimogrede lepo pozdravljeni, se mi mudi, ne bosete verjeli tudi v vrtcu so počitnice in nona nima časa.
    1danica jaz ne bi verjela mulčkom, če rečejo bella ali brutta.
    Bin res ne vem, kako sem prišla do tistega zaporedja besed v 25.
    Kar se tiče 35, očitno ne razmišljava enako, sicer pa je bila ta zadja moja “umetnost” napisana na hitro, trenutna misel.
    Pozdrav Lea

  60. 60
    1danica
    17.02.2009 ob 12:55

    Kaj je s 35? Ne razumem.

  61. 61
    bin
    17.02.2009 ob 13:01

    @1danica, dare

    Čudovito! :) :)

    Škoda, sedaj nimam časa za poglobljeno pisanje, vendar ne morem mimo teh vajinih pesmi. Zelo lepo sta me presenetila, razveselila. :) Ritem, rima, …, pozna se, da vama je lepa beseda v krvi.
    Ne bom silil, vendar bi bilo škoda, če bi te “darove” skrivala v sebi. Saj zadovoljni nismo nikoli s tem, kar sami napišemo. Vedno je še nekaj, kar bi popravili, dodelali. Zato pa prihodnjič spet poskusimo. :mrgreen: Kar pridita še kaj naokoli. :) :)

    @olna

    Nič ni narobe, če komentiraš tudi vsebino – izpoved pesmi. Vsaj za svoje lahko to trdim. Včasih je prav v stilu tistega, kar si nam v #56 (Gombač) ponudila, zanimivo videti, kaj v naši izpovedi vidijo drugi?

    @Ana od srca

    Nekoč sem že zapisal: “za sonet se moraš prej opeti …” . Res je sonet precej zahtevna pesniška oblika, ki pa je zelo melodična in s tem potegne vase. Včasih kar zapoje, brez razmišljanja, štetja zlogov, iskanja rim. Le vstop v tako vzdušje si moraš dovoliti!
    Piši tisto, kar ti duša poje! Piši pa, kadar ti čas dovoli, po prebiranju pesmic, ki so te pritegnile z obliko, ritmom, rimo. Takrat si uglašena, “opeta” in tvoje besede bodo same rinile v sozvočje s predlogo.
    Vem, da je to težko! Predvsem odklop, ki je za to potreben, si le redko smemo dovoliti. Včasih pa imaš tudi to pravico! ;)

    Uh, sem se zaklepetal! :oops: Šef že diha za ovratnik. ;)

  62. 62
    1danica
    17.02.2009 ob 13:06

    :oops: Hvala!

  63. 63
    vlatkavlatka
    17.02.2009 ob 14:05

    Bin,

    eko, nekaj na hitro:

    ***
    Neskončna si
    pesem,
    duša srca,
    ko si vznesena,
    mila,
    bogata,
    pojoča,
    iz srca za srca,
    povsod raztresena….

    Vlatka, 15. 02. 09, 18.39

  64. 64
    bin
    17.02.2009 ob 14:49

    @vlatka

    Tvoje “na hitro” me vedno razveselijo! :)

  65. 65
    vlatkavlatka
    17.02.2009 ob 18:20

    bin,

    hvala. :)

  66. 66
    bin
    17.02.2009 ob 21:28

    Nona lea! ;)

    Ti kar opravi svojo največjo in najslajšo dolžnost. :) (Saj je še tako, ali ne? Pri nas šele treniramo, pa ne vem čisto točno. ;) )
    Zaporedje v #25? Takrat ti je verjetno tako zvenelo. Danes morda drugače? Iz pogledov nazaj se marsikaj naučimo. (Pa tudi marsikaj izgubimo! :sad: ) Pod #35 pa si najbrž mislila #33/37? Prav je, da smo včasih različnih mnenj! :)

  67. 67
    bin
    17.02.2009 ob 21:41

    @1danica#48

    ;) Tokrat sem doživel to, kar delam drugim! Odgovor na svojo pesem. Ne veš, kako sem vesel!! :) Ne samo, da si se zatopila vanjo, temveč te je očitno potegnila. Tvoj odgovor mi je v čast! Govori tudi o vrednosti “vprašanja”.

    #49

    Prav imaš! Oblika naj bo taka, kakršno tisti trenutek narekuje.

    #54

    Še eno zelo lepo razmišljanje. Tudi lepo oblikovno izpeljano. :)
    /… kdor tu hiti, morda zamuja, …/
    Zelo “zadeto”!
    Hvala ti, 1danica, pa nikar se ne boj ponovno pripesniti. :) :)

  68. 68
    1danica
    17.02.2009 ob 21:59

    Saj vidiš, da se ne bojim… bom že še kaj pripujsala mimo (prosto po Pipiju in njegovem bratu)

  69. 69
    bin
    17.02.2009 ob 22:06

    @dare

    Tudi tebi lepo teče beseda! :)

    Kako že gre tisto:
    “Na začetku je bila beseda, /…/ in beseda je bila Bog”
    Mogoče je bilo res tako? Danes pa ni! Nikdar ne zmoremo z besedami, tudi če jih nikakor ne vežemo v oblike, opisati vsega, kar čutimo. Vsi se izgubljamo “med metaforo in rimo”. Vsem se dogaja, da “misel izgine v meglo”. Tista misel, s katero smo pripoved začeli.
    Lepo si izrazil misel, (če je bila na koncu ista kot na začetku, sam veš?) in tudi oblika je zelo dosledna. Tekoč ritem in pravilne rime.
    Le postoj še kdaj na teh poljanah dare, v veselje vsem, ki imamo radi lepo besedo. :)

  70. 70
    lea199
    17.02.2009 ob 22:41

    Pozdravljeni!

    1danica noni ne gre dobro niti pri številkah do sto”groza”,ja mislila sem 33, napisala, pa narobe.
    Bin
    Lepo, da se učiš biti nono je prav lepo, le časa je manj.
    Vesela sem tudi tebe Vlatka, lepa pesmica za katero praviš, da je nastala na hitro.

    drugič več lp vsem Lea

  71. 71
    olna
    18.02.2009 ob 01:09

    Ne morem spati, pa sem prišla pogledat, če še kdo straši po blogih. Ampak ste danes izgleda vsi šli bolj zgodaj nina nana. Blagor vam!

  72. 72
    1danica
    18.02.2009 ob 18:12

    Čuden dan, tu vse kar spi,
    od sebe nič glasu ne da,
    vse tiho je, vse molči,
    meni se pa klepeta!

  73. 73
    1danica
    18.02.2009 ob 18:18

    In ja, bin, tole moram reči: na tvojo pesem, ki je toliko povedala, ni bilo težko napisati odgovora in res sem vesela, ko praviš, da si ti vesel! Lepo se imej! :)

  74. 74
    bin
    18.02.2009 ob 21:05

    Modri dirkač nocoj! :oops:

    Tako “iz prve”, sem napisal tri kitice, vsako v svojem ritmu. Imena stopic sem, upam, pravilno zajel? Mogoče bo komu celo uspelo, da bo vse tri kitice na dah “izrecitiral” v pravilnem ritmu? Temu velja vsa pohvala.
    Namen pesmi pa je, prikazati kako naglašanje zlogov vpliva na obliko – zven pesmi.

    Kaj več časa nimam nocoj. Dolg in dejaven dan sem imel.

    Širna polja bo trohéj prehodil,
    z romarskim korakom neugnan,
    prvi zlog je glasen, drugi tišji,
    kot bi nekaj trobil tja v en dan.

    Pri jambu je nekoliko drugače,
    začne nalahno in potem ojača,
    kot bi hotel poljane preleteti,
    drži se člena člen kot dolga kača.

    Rimarjem dela premnoge težave,
    ritem daktila, ki »hopsasa« poje,
    noče se vpeti v otožne glasove,
    raja in skače in pleše po svoje.

    Hvala vsem, ki mi bogatite življenje! :) :)

  75. 75
    1danica
    18.02.2009 ob 21:23

    Wow! Nikoli si nisem zapomnila imen stopic – na tvoj način bi pa lahko še šlo.

    LP!

  76. 76
    olna
    19.02.2009 ob 10:46

    Bin 74,

    joj, spomnil si me na moje gimnazijske dneve in na to, kako neznansko sem se otepala vseh vrst teorije! Poezijo sem vedno občudovala – veliko pesmi (pretežno Prešerna) sem se naučila na pamet kar tako, za svojo dušo. Sošolcem, ki jim je bila prava muka že tisto malo učenja na pamet, ki ga je zahteval učni načrt, sem se zdela malo trčena. Najbrž je bil to zanje neke vrste mazohizem!

    Posebna mojstrovina so se mi zdele pesmi s tako “zahtevnim” ritmom kot je bila recimo Neiztrohnjeno srce.

    Po pravici povedano mi nikoli ni bilo jasno, od kod pesnikom dar, da najdejo rime? Saj njihov besedni zaklad ni (nujno) večji od besednega zaklada prozaistov. Vendar bi jaz lahko do nezavesti iskala potrebno rimo, vam je pa očitno niti iskati ni treba, kot da vam pride sama??? (Vsaj tak vtis imam).

    No ampak včasih imajo tudi Janezki kakšen briljanten preblisk. Eden sledi in prosim, da ga preberete s primernim spoštovanjem!

    :)

    Amfibrah mi vliva strah.
    Anapest je strašen test!

    Z daktilom obup je pravi,
    jamb lase mi gor postavi.

    Še trohej se noče vdati
    in spondej me zapečati.

    ————————-

    Ritem je res prava groza.
    Lažja Janezku je proza!

    :)

  77. 77
    olna
    19.02.2009 ob 10:50

    Danica, Lea,

    kako najdeta rimo? Oziroma, kako iščeta? (Če ni poslovna skrivnost). :)

  78. 78
    1danica
    19.02.2009 ob 11:05

    Besed je toliko, da ima skoraj vsaka zagotovo kakše par, s katerim se rima. Če na določeno besedo rime ne najdem, pač uporabim drugo – hvalabgu se da isto stvar povedati na več načinov.
    Razne končnice in “stalne” rime (-ili – ali – se, vse, mi, bi, vsi…) pa v čim večji meri odmislim, ker se hitro slišijo prisiljene, še posebno, če moram zanje vrstni red besed spremeniti, da postane nenaraven.
    Če pa rime ni, svoboden verz lahko prav lepo zveni.

  79. 79
    ~ nagajivka ~~ nagajivka ~
    19.02.2009 ob 12:58

    Olna – #76: /… “ritem je res prava groza” …/

    Osebno najbolj občudujem mojstre, ki jim uspe (ob)držat pravi ritem med improvizacijo glasbenega dogajanja (ustvarjanja), kot pa strogo vezane na napisana pravila, note, partiture … ;)
    *
    http://www.youtube.com/watch?v=zHmnjJJ_5No

    —————————————————

    Bin; tebi in vsem ljubiteljem pesnjenja (moj poklon tudi … ahkm … 1Danici & Daretu!;)) … želim čimveč ustvarjalnega duha in sproščenega vzdušja ob klepetu. Za nekaj časa ciao-ciao, (p)ostanite pomladno razpoloženi. Evo, še nekaj romantične glasbe na to stran – za lepši dan.

    http://www.youtube.com/watch?v=zcor7KhgerM&feature=related

    Lp VSEM. :D

  80. 80
    bin
    19.02.2009 ob 13:14

    @olna
    Kratke pa lepe! :)
    Z ostalimi pogostimi stopicami se bom tudi potrudil kaj “iztesati”. Za danes pa tole:

    Zakaj te, olna tare srce, ki ne strohni?
    Le kaj je v tistem ritmu, da ti ne leži?
    Narpred si vsako vrsto, na dve plati razdel´,
    potlej bo vse bolj jasno, kako je pel apel.

    Le da bi bolj udarno ji zvenele rime,
    potlej malo zmešaš, puste stroge štime.
    Prav to jo namreč dviga nad navadne stihe,
    da ni v nobeni vrsti ponovljEne glihe.

    :) :oops:

    @1danica#78

    Lepo povedano! :)

  81. 81
    VILINČEK
    19.02.2009 ob 14:26

    Pa vas pozdravljam. Vidim, da pri vas pomlad že cvete… Pa še jaz pošljem eno pesm… tako malo bolj nametano… Je pa za dobro voljo.

    Toplo vas vse pozdravljam. :)

    Res pomlad bo kmalu tu,
    v očeh se žarek je prižgal.
    Da stiska bi bila tabu,
    a v srcih sonček bi sijal.

    Želim ponesti ga do vas,
    naj lepši čas se vsem smeji.
    Ko segel bo v srce nje glas,
    cvetijo v sreči vse poti.

  82. 82
    1danica
    19.02.2009 ob 17:03

    Hvala za lepe želje! Enako tebi!
    Pa še ena misel o pomladi:

    Pomlad se res nam že zelo prileže,
    z njo pa daljši dnevi, več svetlobe,
    toplina, ki v srce globoko seže,
    pomaga ti premagati tegobe.

    Zares pa ne pomlad in ne toplina
    ničesar v srcu sama ne pričara,
    če misli niso jasne, bolečina,
    ne ene niti druge prav ne mara.

    Ker le, če je lepo že brez pomladi
    v duši in si vsaj približno srečen,
    zgodi se tisto, kar vsi bi radi -

    ustavi se vse lépo za trenutek,
    ki pač nikoli ne postane večen,
    a ti si boš zapomnil ta občutek.

  83. 83
    bin
    19.02.2009 ob 18:05

    Srečno hodi in dobro opravi kjerkoli že boš, nagajivka – cimra. :) Ko se vrneš pa še kaj pokukaj. :) :)

  84. 84
    bin
    19.02.2009 ob 18:09

    Nekaj bo na tem, Vilinček. Kot bi se že v vrhovih talilo, mi iz nosa teče. ;) Nocoj bo lonec s čajem pel. :lol:
    Lepo se imej, na tvojo stran pa tudi še pridem kasneje.

  85. 85
    bin
    19.02.2009 ob 18:19

    Dobro, odlično si te enajsterce zastavila 1danica! :) Sonet, le da ni v tisti najstrožji obliki.
    Zgodba – sporočilo pa tudi vredno pomnjenja.
    Poješ!!! ;) :) :)

  86. 86
    1danica
    19.02.2009 ob 18:33

    O, bin, hvala! Kje najdem tisti najstrožji enajsterec, da ga še malo naštudiram? Oziroma – kje sem ga pihnila?

    Lepo se imejte!

  87. 87
    olna
    19.02.2009 ob 18:52

    Danica 78,

    hvala za “poduk”! :)

    Tisto, kar praviš na koncu o svobodnem verzu, popolnima drži. Najboljši primer je (moja osebna himna) Nekoga moraš imeti rad. Nič rime, a nebeška.

    82

    Krasno. Če bi jaz znala pesniti, bi hotela spesniti natančno tako! :) Tudi sporočilo – univerzalno…

  88. 88
    olna
    19.02.2009 ob 18:54

    Nagajivka 79,

    srečno in uspešno pot, spočij se malo od naporov na Erosu in Romantiki!

    :D

  89. 89
    olna
    19.02.2009 ob 18:57

    Bin 84,

    a te je zagrabilo, ha? Nisi bil dobro pokrit, si spal brez nogavic ali kaj tretjega? :)

    K čaju obvezno med. Ne v čaj, ker med ne sme v vroče.

  90. 90
    1danica
    19.02.2009 ob 19:00

    Olna, za svobodni verz drži tudi, da je včasih boljši od rim in torej ni le za silo dober takrat, ko rime ni. Glede tvoje himne ti dam popolnoma prav!

    LP :D

  91. 91
    1danica
    19.02.2009 ob 19:18

    Pravzaprav čaj itak ne sme biti prevroč… :)
    Pa limonco!

  92. 92
    bin
    19.02.2009 ob 21:21

    Hitra si, 1danica! ;) Tako hitra, da površno bereš.
    O najstrožji obliki soneta sem pisal, ne enajsterca. Vrstice so zelo v redu, (ne bom štel in meril, saj lepo tečejo in zvenijo) zaporedje rim pa ni “po jusu”. Prva kitica bi morala glasiti:

    Pomlad se res nam že zelo prileže,
    z njo pa daljši dnevi, več svetlobe,
    pomaga ti premagati tegobe,
    toplina, ki v srce globoko seže.

    Naslednja vrstica ima rimo prve ali četrte v prvi kitici. Lep nazoren primer je sonet Vrba. Verjamem, da je moj poduk nepotreben, da vse to že veš in si samo “prehitela”. Pa naj bo komu drugemu za prav.

    Glede svobodnih verzov se kar strinjam z vama, (olna) le da mora pesem v tem primeru imeti močno izraženo eno od drugih lastnosti. Ritem, melodijo? Nisem še zrel za tako poezijo. :oops: Nekaj poskusov je sicer vsaj v mojih očeh bilo “pesem”, dobra pesem pa ne. Še pride! :)
    Čajček pa je mlačen, z limono in medom. Sicer pa je verjetno le nekoliko alergije na cvetni prah. Leska?
    Hvala obema za dobre želje in nasvete. :)

  93. 93
    1danica1danica
    19.02.2009 ob 21:49

    Hvala, bin, sem vzela na znanje! :D
    Naslednji bo MOGOČE tak, mogoče bo pa nekaj kar brez rim…

    LP
    :)

  94. 95
    1danica1danica
    19.02.2009 ob 22:56

    Ampak a veš, bin, pri Shakespearju bi pa tole šlo skozi… (ne me vprašat, kaj sem po poklicu)

  95. 96
    VILINČEK
    20.02.2009 ob 00:13

    Vračam vam roko prijateljstva. Hvala :) In vsem kar se da lep jutrišnji dan :)

    Ne branim se prijateljstva,
    ker greje boža nam srca.
    Prinaša sreče nam in smeh
    in nas tolaži kdaj na tleh.

    Ko iščemo se v solzah tam…
    “Res z njim nikoli nisi sam”
    Še jaz vam svojo roko dam:
    Zato ker rada vas imam.

  96. 97
    1danica1danica
    20.02.2009 ob 00:23

    Tubi tebi vse lepo!
    :D

  97. 98
    bin
    20.02.2009 ob 13:47

    Hja, 1danica, Shakespearja nisem nikoli v živo srečal, pa tudi če bi ga, bi se slabo razumela. ;) Angleško ne znam prav dobro.

    Tista “najstrožja oblika” je res samo najtrožja. Veliko je še milejših , bolj sproščenih, tako po rimi, kot po ritmu. Ti kar piši, po svojem občutku in po trenutnem razpoloženju. Prav pesmi trenutka so praviloma najboljše. :)

    @Vilinček

    /…Ko iščemo se v solzah tam… /

    se tudi najdemo! ;) Danes se sicer iz drugih razlogov solzim, vendar tudi tvoje pesmi kaj dodajo k poplavi. Predvsem zadnja na tvoji strani. Pridem tudi tja! :) :)

  98. 99
    VILINČEK
    20.02.2009 ob 15:57

    Pozdravljen Bin.

    Tudi jaz se še obtačkam v ta vikend.
    In ne jokati zaradi mojih pesmic. Ne.
    Saj bodo tudi bolj veseli toni :)

  99. 100
    olna
    20.02.2009 ob 17:19

    STOOOO! :D

  100. 101
    vlatkavlatka
    20.02.2009 ob 18:38

    no, bin,

    da vas malo zaposlim: to sem napisala mojim netlogovskim prijateljem:

    Adisa …. tiha nežna, Mona Lisa,
    Albert ….. smeha svojega ne izda,
    Andrej Miše …. in se za tem imenom skriva!
    Ani Mlinarič ….Kdo v tej dušici prebiva,
    Beybika ….ki je nežna,a hkrati čvrsta?
    Bojana ….Jezika ne špara, še manj besed,
    d o ….ki niso grozne, še manj pogled,
    DRAGICA ….ko se v nasmeh odda.
    Dragica…Lepa je toplina njena,
    Ester Rajh -….še lepši njen objem,
    Eva -….ko stisne te in ti zašepeta,
    Franc ….besede lepe, a te ne izda.
    franci bizjak…Napiše misel kratko,
    Franjo Egri…ki misliti ti da,
    Freddyfon Freddy…brez žlehtnobe
    Helena…se prijaznosti preda.
    ika . grune zener….Topla in prijetna,
    Irma…nje je beseda vsaka,
    ivan k….in nima te za bedaka,
    Janez F. Blond….če prav se gre junaka.
    Janez….Dobrodošla je vsaka šala,
    Jani Zalar….ki v srcu je doma,
    Karolina Tomas….če pravilno je razumljena,
    Kristina…..ti pogona in zaleta da.
    Lenka….Samo nežen vetrič,
    Lenči….ki pozna ljubezen,
    Marie….ve, kaj se kam poda.
    Marja….Dotiki njeni so ta pravi,
    Marjan….duša polna je vsega,
    Marko….z lepote te obdari,
    Miloš….če zvestoba je doma.
    Monika….Kraljica zvesta je nevesta,
    Nena….pajčolana ne rabi za obraz,
    olgica …………..raje skrije se,
    Rajko GRISON….kot da laži izreče
    Robi….preveč na glas.]
    SANDI KONCAR….]Besede čiste so in jasne,
    Slavka Mole….vsakemu v okras,
    Snupi….v njih se najde bit odraz
    stanislav strahan…..za vsaki pravi čas.
    Tamara Pavletič….Nje zvestoba je vrlina,
    Tatjana Rituper….ki ne kaže jo vsakemu,
    Teja….le tu in tam pove kaj misli,
    ti-hi ti-hi…..če od volje je in je doma.
    tjašek….Ne preveč zgovorno
    veseli vikendaš….bitje v smeh te spravi.
    vesna kravcar….ker je že po naravi
    vojko režen….radovednež, kar se da.
    Vvooodnarka…..Nežna duša se postavi
    ZONER…..pred ogledalo vsega sveta.

    Vlatka K., 18. 02. 09, 21.17

  101. 102
    bin
    20.02.2009 ob 20:34

    @Vilinček

    Saj ne jokam. :) Sploh ne od žalosti. Oči se včasih tudi od drugih čustev zarosijo. ;)

    @olna Čestitke! ;) Črno pijem! :mrgreen:

    @Vlatka
    kaj je to “netlog”? :oops: Saj nekaj imen poznam, ampak toliko????

  102. 103
    bin
    20.02.2009 ob 20:39

    Njej

    Moj dan si,
    ko me z jutrom zbujaš
    in moja noč,
    ko sem zaspan.
    Moj up,
    ko padam v mračne misli,
    moj strah,
    ko dirjam razuzdan.

    Tvoja zvezda
    bi želel postati.
    Tvoja pot
    v lepše dni.
    Tvoja sreča
    za vse večne čase,
    tvoja pesem,
    ki te gor drži.

    Ne smem za srcem,
    pa čeprav bi rad.
    Ne zmorem,
    naj se še bolj trudim.
    Ne znam drugače
    kot so me učili,
    le skozi pesem
    sebe ti ponudim.

    Nekoliko bolj prosto sem nocoj zastavil. Kaj porečete? :roll:

  103. 104
    olna
    20.02.2009 ob 21:27

    Kaj porečemo?

    Jaz tole: punce, vsaka naj si predstavlja, da je pesem namenjena njej…

  104. 105
    lea199
    20.02.2009 ob 22:52

    Pozdravljeni!
    Olna@ sprašuješ, kako pišem rime, lahko napišem le, da mi nikakor ne uspejo.
    Bin@ tale nekoliko bolj prosta mi je zelo všeč.
    Tole sem nocoj skracala:

    Dan
    prešel je v spokojno noč.
    Srečna
    v družbi, dan sem preživela.
    Sedaj
    utrujena v noč bedim.
    Pišem
    vam prijatelji, da se vam oglasim.
    Dolgo
    se nismo brali, nič poklepetali.
    Čas
    je že za ponovno snidenje.
    Zato
    sem vaše komentarje prebrala.
    Sporočilce
    kratko vam napisala.
    Zaželela
    vam lahko noč in mirene sanje.

    LP Lea

  105. 106
    ana od srca
    20.02.2009 ob 22:59

    dober večer
    dragi poeti
    zaradi vas mora
    vsaka beseda
    zacveteti

    pa pa

  106. 107
    VILINČEK
    21.02.2009 ob 00:10

    Tudi jaz se oglasim tukaj in vam pošljem nekaj za lahko noč.

    Hvala vam za vse. :)

    Se še kaj oglasim.

  107. 108
    vlatkavlatka
    21.02.2009 ob 19:43

    bin,

    netlog? Ena lepa stran, kjer spoznavaš ljudi tudi malo drugače…, poglej pri meni, najdeš povezavo tja, pa ti bo vse jasno ;)

  108. 109
    vlatkavlatka
    21.02.2009 ob 19:43

    bin,

    evo ti povezave, da se ne mučiš.

    http://sl.netlog.com/kvlatka

  109. 110
    bin
    23.02.2009 ob 22:54

    Bledi mesec

    Bledi mesec sem.
    Le tvojo luč odsevam,
    sonce moje!
    V njej me je videl svet,
    ko vsak na svoji strani
    vpeta v svod prelestni
    sva zrla nanj.

    Praviš, da ne smem
    več biti tvoje ogledalo.
    Le svoje soje
    naj izlivam v noč.
    Naj bodo svetli, smeli,
    da, celo objestni…
    Tvorci sanj.

    Kako? Ne vem… ne vem!
    Prazno mi odmeva v prsih
    več ne poje.
    V temini, kamor več ne siješ
    še čakam kot nekoč…
    Pogreznjen v mrak bolestni
    trhel panj.

  110. 111
    bin
    23.02.2009 ob 22:59

    Samo preletel, pustil delček svojega dneva tukaj in grem spat. :oops: Morda jutri več?
    Hvala vsem za “obiske”! :)

  111. 112
    olna
    24.02.2009 ob 18:54

    Bin,

    brez zamere, ampak odslej bom obiskovala tale blog najkasneje nekje do 22. ure.

    Tvoja poezija mi gre pod kožo. Vendar v uri ali dveh pred spanjem zame ni preveč zdravo vpijanje stihov, ki me žalostijo, ker potem običajno ne morem mirno zaspati. Včasih pomaga, da na hitro pogledam še kakšno lahkotno humoristično serijo, vedno pa tudi teh ni ob pravem času in me temne misli spremljajo v noč…Sorry, smo različni.

    Zjutraj, ko je svetlo in slišim vsakdanje zvoke, sprejmem tvoje pesmi čisto drugače.

    Sicer pa opažam, da so mi tvoji svobodni verzi nekako bliže. Mogoče zato, ker imam občutek, da je izpoved – ker se ti ni bilo treba ozirati na rime – bolj neposredna.

  112. 113
    lea199
    24.02.2009 ob 21:29

    Dober večer!
    Sem mimo se pripodila, to bom pri vas pustla in naprej odšla.

    HARMONIJA ŽIVLJENJA

    Čar radosti življenja
    melodija zvonenja
    v harmoniji
    pogleda
    iz dimnika
    se v nebo dviga
    sivobel dim
    koprena
    pogled na cerkev
    prekriva
    vse je zabrisano
    nejasno
    nad dim se zvonik
    dviga
    na njem križ
    v ozadju jasnina
    tu in tam
    droben
    skodran oblaček

    Lea

    Lahko noč!

  113. 114
    bin
    24.02.2009 ob 21:36

    Razumem, olna!

    Razvadil sem vas z veselimi, dražljivimi verzi, ki so bili prav tako iz srca napisani, vendar primernejši za poznejše večerne ure. ;) Tudi vedro poezijo bom še pisal, (če bom še pisal?), le nekoliko moram počistiti po svoji duši.
    Potrpite malo. :oops:

    Hvala za mnenje o prostih verzih. Iščem se in čisto prostega ne ujamem v pesem. Nekoliko krivde za tematiko – vzdušje zadnjih pesmi je tudi v tem. Potrebujem močno izpovedno “komponento” kot nadomestilo za stroge oblike.

    Lea, Vilinček, Ana, vlatka, se še kaj oglasim. :)

  114. 115
    bin
    24.02.2009 ob 21:46

    /… na njem križ
    v ozadju jasnina
    tu in tam
    droben
    skodran oblaček …/

    Lepo, Lea :)

    Zveni v sozvočju – harmoniji
    vsa narava, ves naš svet.
    Z njo želel bi še zveneti,
    kar mi je preostalo let.

    Ne gre nocoj v vesele viže. :evil: Vseeno bom pustil, kot se mi je zapisalo.

  115. 116
    olna
    24.02.2009 ob 22:38

    Bin, izjemoma sem danes še pogledala pol ure čez termin, ki sem si ga določila. :)

    Kako to misliš – “Če bom še pisal”? Saj ne moreš brez pisanja, ne delaj si utvar! Razen, če boš sam sebi prepovedal, ampak zakaj bi?

    in po 115

    Ni izrecno vesela viža, ampak nekako ponižno in nežno zapisano to, kar si vsi želimo – vsaj takrat, ko smo dovolj stari, da znamo ceniti čas.
    Prav nič moreče, zame optimistično.

  116. 117
    VILINČEK
    24.02.2009 ob 23:20

    Hvala ti Bin za vse lepe pesmice na moji strani.
    In pozdravljem prav vse, ki pesnijo na tej strani :)

    Moon River__ Ernesto Cortazar

    http://www.youtube.com/watch?v=9r3074y3EAg&feature=related

    Še pletla bom … še pletla Bin,
    da žar v globinah ne ugasne.
    Kdaj z vami v sanje se stopim,
    spet tkala stihe samorasne.

    Še slišim tih šelest stopinj,
    po skrivnih stezah in poteh.
    Z glasbo nežno jih lovim,
    z nebeško mavrico v očeh.

    In znova plavam tja do zvezd,
    pod mesečino nosim luč …
    večernega neba prestel,
    v srčni skrinjici je ključ.

    Objamem vso nebo … ves svet,
    objamem srečo, ki še spi.
    Po licih drobona rosna sled:
    Naj jutro v soncu se zbudi.

  117. 118
    VILINČEK
    25.02.2009 ob 15:16

    Čisto tako sem se svobodno prelila, da vas pozdravim in vam zaželim lep, prelep dan :)

    Pustim dobik,
    morda pa dva…
    Me danes rima je objela?
    Morda pa jutri spet iz sanj,
    zapišem pesem, ki me išče.

    Svode stih…
    in znova splet,
    dviguje dušo in telo.
    Na vse strani odprt je svet.
    A jaz vam pošljem nežen stih.

  118. 119
    bin
    25.02.2009 ob 20:05

    Kako naj lepe pesmi pišem?
    Cel dan sem le beton prekladal,
    brusil, klesal, mešal, gladil,
    nežnost zdaj naj bi obvladal?

    Neroden sem, prav nemogoč!
    Kot med porcelanom slon.
    Ne zamer´te drage dame,
    kriv nisem jaz, temveč beton! ;)

  119. 120
    bin
    25.02.2009 ob 20:35

    Pepel

    Naj posujem se s pepelom,
    na ta strogi postni dan?
    Spregledam rože med plevelom,
    pljunem nase ves skesan?

    Naj priznam, da sem lenaril,
    z namenom bil surov in grob?
    Pri dobrih delih le skoparil,
    slabo vračal zob za zob?

    Naj ponižno sklonim glavo
    pred ljudmi, ki jih poznam?
    Pojem drugim silno slavo,
    v grehu pa se vidim sam?

    Vseskozi sem, (kot znam) pošteno,
    brez slabih misli in namer,
    opravljal delo naloženo,
    le človek bil sem, nikdar zver.

    Še naprej bom v svoji veri,
    živel kot znam in kot je prav!
    Vsak dan približno v isti meri,
    ne »danes vrabec – jutri pav«!¨

    Če že prav mora bit´ pepel,
    naj bo iz trhlih, starih vej,
    da iz njega Feniks bo zletel
    boljši, kot je bil kdaj prej!

  120. 121
    bin
    25.02.2009 ob 20:50

    Vilinček #117

    Lepa pesem, ki pa je tokrat polna drobnih napak.Tiste “tipkarske” lahko pripišem uri in vzdušju, je pa tudi taka, ki jo vztrajno ponavljaš že dolgo.
    /… Objamem vso nebo … ves svet, …/
    Tisti “vso” me zaboli v dno srca. ;) “Vse” bi bilo po moje edino pravilno.

    Ko sem ravno pri kritiziranju pa še tole:
    /… tkala stihe samorasne. …/
    Verjetno bi bilo bolje uporabiti “samorastne” (saj si to – samorastniško lastnost mislila?) čeprav ni čisto idealna rima. Lahko pa se ti je tukaj enostavno zatipkalo in “brez veze njurim”?

    Saj ne zameriš, Vilinček, bin vedno tisto reče, kar misli. :) :oops: :)

  121. 122
    bin
    25.02.2009 ob 21:08

    @Vilinček #118

    V dotiku cvet,
    morda pa dva?
    Iz objema rime si zapela.
    V sanjah jutri išče dan,
    išče pesem ki bo zate.

    V čas je vpet…
    metuljev let,
    telo in duša gresta z njim.
    Brez mej je svet pod njim razpet,
    njegov je stih le pesem kril.

  122. 123
    VILINČEK
    25.02.2009 ob 21:49

    Želela sem si jasen dan,
    da svet bi lep bil ves opran.
    Pa pesmi tkala sem za vas
    ki večkrat božate moj čas.

    Želela znova sem zapet,
    svobodnih kril si polet.
    Da čutili bi moj nasmeh,
    prižgala sonce sem v očeh.

    Iskala v sebi sem pomlad,
    v dobri volji našla slad.
    Ker v mojem srcu še živi,
    ljubezen širna ne zgori.

  123. 124
    VILINČEK
    25.02.2009 ob 21:52

    Ti ker njuri… Upravičeno. Če lahko, popravi, da bo prav. :)

  124. 125
    ana od srca
    26.02.2009 ob 09:31

    O kako pridno pišete,
    ko not po sebi
    resnico iščete!

    Vsem vse lepo želim! :-)

  125. 126
    VILINČEK
    26.02.2009 ob 11:21

    Tudi jaz vas pozdravljam… tudi tebe Ana. :)

    Resnico?

    Ta se nenehno spreminja, tako da ne vem, če jo je smiselno iskati :D

    Lepo mi bodi in veliko sončka zate in za vse na tej strani :)

  126. 127
    ana od srca
    26.02.2009 ob 11:55

    Vilinček! :-)

  127. 128
    bin
    26.02.2009 ob 13:27

    Z Vilinčkovega bloga lepim:
    Včasih,
    ko mi je hudo,
    ko več ne vem
    ne kod ne kam
    ves svet je siv
    ves svet je mrk…
    Tedaj odšel bi
    kam drugam.

    A kam naj grem?
    Čez rob morda?
    V katero smer…
    da ne zgrešim?
    Kaj najdem tam?
    Drugačen svet,
    druge ljudi,
    in drugi dan?

    Tu bom ostal
    pa bo kar bo.
    Med vami najdem
    svoje mesto.
    V lep sončen dan
    bom zasijal
    za par besed
    in stisk dlani.

  128. 129
    bin
    26.02.2009 ob 13:31

    @Ana od srca #125

    Postni čas ima svojo moč, pa naj si to priznamo ali ne! :) :) Vase gremo, vsaj malo.

  129. 130
    ana od srca
    26.02.2009 ob 13:51

    Bin! :-)

    Sem res brez besed, post od besed!

  130. 131
    VILINČEK
    26.02.2009 ob 15:14

    Hotela oddati tudi na svojo stran, pa moj blog znova štrika :)

    Morda pričaram ti nasmeh,
    ko te pod miško požgečkam.
    Pod pazduhu! Ne iščem greh.
    Le z dobro voljo se baham.

    Razbijam z njo sivino hlad,
    Razbijam z njo kdaj led in mraz.
    Prinesem si v srce pomlad,
    spet sončen nasmejan obraz.

    Tole je pa zate. Naj ti bo za dobro voljo. In naj upanje nikoli v srčku ne zamre. In če imaš bolj težke dneve. Naj se ti razsvetli tudi tvoj obraz in vseh vas na tej strani.

    :)

  131. 132
    VILINČEK
    26.02.2009 ob 15:15

    Joj, joj :) Brzina munje ni dobra. Popravi v zadnji vrstici se mi je pretihotapil en SI … ta ne sodi zraven. :D
    Popravljeno Vilinček. :)

  132. 133
    olna
    26.02.2009 ob 15:39

    Bin 128,

    veš, katere pesmi so nam običajno najbolj všeč? (Domnevam, da to velja tudi za ostale, ki te berejo.)

    Tiste, v katerih – včasih tudi podzavestno – najdemo sebe. Tale je že ena takih. Hvala!

  133. 134
    Turdus
    26.02.2009 ob 22:32

    Bin – /me Binka klical je očetov oče v hiši sred ovinka/ zdaj uspel šele priti do tvojega Pepela – pa nismo na komemoraciji, vest vesela.
    Vidim, da si mentor, da pomagaš mladim iz začetne groze. Sam sem Janezek, ki se še drži – lažje proze.
    Naša, ki me v produktivnosti nekajkrat prekaša, pa se ti tudi pridno z odmevi oglaša.
    Samo lep pa/o zdrav – to je tudi pesništva namen ta prav.

  134. 135
    olna
    27.02.2009 ob 10:11

    Dragi prostepoljanci,

    izbruhnila mi je delovna obveznost, ki me bo nekaj časa okupirala. Bom sicer vrgla oko na naš blog, v splošnem pa se moram malo disciplinirati. Imejte se lepo v pesmi & prozi!

  135. 136
    ana od srca
    27.02.2009 ob 11:10

    Turdus! :-)

  136. 137
    VILINČEK
    27.02.2009 ob 11:31

    Lep pozdrav vsem pridnim pesnikom in piscem proze :)
    Tokrat brez rim. Naj vam bo lep dan :)

  137. 138
    bin
    27.02.2009 ob 13:02

    @Turdus

    Vem Binka, vem! Poznam vse tiste šprahe.
    V njih mi zvenijo pojmi in besede,
    v njih se oblika z mislijo preprede,
    ko s stihi žgem… ljubezen ali zdrahe.

    Lepo si izbral rime, nič ne bi bilo narobe, če jih kdaj še malo bolj “vkalupiš” Janezek. :)
    Pozdrav tudi tebi… in Ani seveda.

  138. 139
    bin
    27.02.2009 ob 13:11

    @olna
    Ob izbruhu epidemije je dobro vzeti katero od priznanih zdravil. Proti deloholizmu priporočajo odklop. ;) V skrajni sili tudi s pomočjo substanc. :twisted:
    Karantene pa ne bom izvajal tukaj, saj ste vsi zreli kot hruške. ;) :mrgreen:

  139. 140
    bin
    27.02.2009 ob 13:13

    Vilinček, kosi že pojejo! ;)
    Tudi midva bova še! :)

  140. 141
    VILINČEK
    27.02.2009 ob 16:19

    Še sem prilepim to pesem, ki sem jo tudi na nagajivkini strani :D Naj bo za srečo vseh nas :)

    Virgenes del Sol(Musica Instrumental Andina)Charango…

    http://www.youtube.com/watch?v=2zv3bvVQkrc

    Trenutek ustavim,
    na vaši še strani.
    Vas z rimo pozdravim
    s soncem na dlani…

    Da vikend bi lep,
    nam izpolnil vse želje.
    In ko segli bi v žep:
    bi v njem našli veselje.

    Če pa bil bi razgaljen,
    brez žepov in hlač.
    Naj dan bo zahvaljen,
    in le (ljubezen) sreča krojač.

    Na kožo krojena,
    naj toplo se sprime.
    Kot sončna koprena,
    nas ponese v višine

  141. 142
    VILINČEK
    27.02.2009 ob 16:20

    Hvala bin :) Z veseljem kaj zapojem s tabo :)

  142. 143
    lea199
    27.02.2009 ob 22:31

    Pozdravljeni!
    Tokrat sem imela res veliko lepega za brat,
    posbno ta zadnja od Vilinčka mi je všeč.
    Tudi jaz vam nekaj tukaj puščam. Napisala sem jo v čakalnici pri zdravnici, tako iz dolgega časa.
    Pa še lepe želje za vikend.

    Slana

    Mrzla noč
    z belo preprogo
    zemljo
    je prekrila
    roso
    v drobne
    kristale
    slane
    je spremenila
    sonce se
    v belino
    je ulovilo
    z nežno
    toploto
    je kristale
    božalo
    jih topilo
    zemlja
    žejna
    mokroto
    je pila
    rjavo
    oranico
    z vlago
    bogatila …

    Lea

  143. 144
    VILINČEK
    28.02.2009 ob 11:13

    Sonček sije in upam da tudi pri vas in da je vsa zmrzal izginila.

    Krasen dan vam želim :)

  144. 145
    bin
    28.02.2009 ob 20:43

    Se vidi, Lea, da te čas ni ravno “basal”, ko si pisala. Tokrat so rime lepo izpeljane v parih. Zelo rad bi nekoč slišal, kako bi zvenelo iz tvojih ust. Kakšen je ritem, ki ga nosiš v sebi. Meni se namreč nekoliko zatika pri tem. Nisem te še ujel. :oops:

  145. 146
    bin
    28.02.2009 ob 21:00

    @Vilinček

    /… in le (ljubezen) sreča krojač. …/

    Brez škarij reže ta krojač,
    brez niti šiva lepše dni,
    brez težkih misli in skrbi,
    z njim sta bogatin, berač.

    Nežep v nehlačah nesešit.
    V njem najdemo najlepši dar,
    če znamo vreči “raz oltar”,
    prepoln, predober in presit!
    :)

  146. 147
    VILINČEK
    28.02.2009 ob 22:07

    Nadaljujem Bin :) Hvala ti, da si se oglasil na moji strani :)

    Brez škarij, z jasnino
    in soncem v očeh,
    se šivajo niti,
    ki čarajo smeh.

    A sreče obleka…
    Ta ni iz blaga.
    pa vendar toplo
    se na kožo poda.

    Prihaja iz duše
    iz srčnih je viž,
    In ko nas objame,
    jo dalje deliš.

  147. 148
    VILINČEK
    28.02.2009 ob 22:41

    Znova napake… V zadnji kitici JO dalje deliš. :)

    Vse vse najlepše vam želim. :)
    Popravil! :)

  148. 149
    Turdus
    1.03.2009 ob 11:49

    Bin – hvala za po z drave in spod budo. A mara tonca pošil jat dvi gat u teži – us peha čaka ti pač ni.

  149. 150
    olna
    1.03.2009 ob 22:42

    Ker se ne morem upreti šarmu okroglih številk, vam s tole 150 želim lahko noč.

  150. 151
    VILINČEK
    1.03.2009 ob 23:44

    Z novo vižo vas pozdravim,
    da bi jutro nam sijalo.
    Z maratonom se pohvalim:
    pet ur hoje, to ni malo…

    Me narava je prevzela,
    lepih misli vsa ubrana.
    Da nov teden bi začela,
    polna vneme in elana.

    In želim še k vam ponesti,
    nekaj tistega veselja.
    Ne držim ga v svoji pesti:
    Naj vas vzame brez povelja.

    Topel objem od Vilinčka :)

  151. 152
    lea199
    2.03.2009 ob 07:57

    Jutro novo se je rodilo,
    v pomlad počasi stopamo,
    naj nam bo lepo …
    to moje besede so v pozdrav.

    Bin danes bi lahko rekla “Hura”, pa ne bom, ker ena lastovka še ne prinese pomladi.
    Tudi, da bi slišal pesmi iz mojih ust, si ne želi preveč, ker boš razočaran. Kaj pa če ritma ne ujameš, ker ga sploh ni?
    Pa še prošnja za nasvet, res da je pust mimo, a bom vseeno vprašala.

    Dva mlada levčka
    na vrata sta priskakljala
    veselo sta se smejala
    glej repka imava
    sta čebljala
    nona nisva prava leva
    razlagati sta hitela
    sva le pustni šemi …

    Kaj bi ti naredil z zadnjo vrstico, ki je živ obup?
    Že vnaprej se ti zahvaljujem.

    Vsem lep pozdrav Lea

  152. 153
    bin
    2.03.2009 ob 10:55

    @lea199

    Dva mlada levčka
    na vrata sta priskakljala
    veselo sta se smejala
    glej repka imava
    sta čebljala
    nona nisva prava leva
    razlagati sta hitela
    sva le pustni šemi …

    Dva mlada levčka
    na vrata sta priskakljala
    veselo sta se smejala
    glej repka imava
    sta čebljala.
    Nona, nisva prava leva
    ti naju kar objemi …
    sta razlagati hitela,
    sva le pustni šemi.

    Tako »na brzino« sem še enkrat pregledal pustno pesem, tokrat z namenom, da jo po svoje zaokrožim. :oops:
    Veš Lea, meni se je »zalomila« tvoja predzadnja vrstica. Tisti »razlagati sta hitela« nikakor ritmično ne sede v prejšnjo kitico. Samo zamenjan vrstni red besed že drugače zveni. (Ne vprašaj po teoriji – razlagi. Enostavno jo tako čutim.)
    Tisto dodatno vrstico pa sem vrinil zaradi simetrije. Tudi prva kitica je namreč bolj štirivrstičnica, čeprav je lepo in pravilno razdeljena na pet vrstic. Le skozi »valovanje« jo čutim v štirih zaključkih – z rimami.
    Kličejo na malico! ;)

  153. 154
    bin
    2.03.2009 ob 12:42

    @Vilinček

    Veselo poje duh v telesu,
    ki se sonca je naužilo
    druži rime v čarnem plesu
    poje strastno, poje milo.

    Ponosna hvali se lastnica,
    z maratonskimi podvigi
    vsa zardela v mlada lica,
    spet pripada prvi ligi.

    Njeni vnemi se pridružim,
    čeprav je danes kisel dan,
    malo pojem, malo ružim,
    vas pozdravljam nasmejan.
    :twisted:

  154. 155
    lea199
    2.03.2009 ob 12:43

    Bin hvala!
    Res sem vesela tvojega popravka, upam da sem ob tem tudi kaj odnesla.
    Bi bilo močno narobe, če popravim tako kot si ti napisal?
    Da ne bo kitenja s tujim pirjem, prav rada dodam”popravljeno z Binovo pomočjo”.
    Hvala in dober tek!
    Lea

  155. 156
    bin
    2.03.2009 ob 12:53

    @Turdus

    Saj ni važno, če je Mara ali Tonca, da le pride na cilj. :mrgreen:
    Kaj pa vztrajnostno (maratonsko) dviganje manjših uteži? ;) Res ni “olimpijski” šport, preveč vsakdanje uporaben je, apak nekaj odleže.
    Ne, ne silim te v nekaj, kar bi ti bilo muka! Le škoda se mi zdi, da bi mojster besede, kakršen si, “apriori” odklanjal vezanje besed. Tu in tam zagotovo tudi tebi zapoje pod ključnico in takrat se kar izkašljaj. :)

  156. 157
    bin
    2.03.2009 ob 13:03

    Ha ha Lea … :) ;) :)

    Če se boš z mojim prejem kitila, boš kot oskubljena kura! :twisted:
    Seveda lahko popraviš, saj je vsem na očeh, kdo je kriv. ;)
    Pa še kaj pripesni naokrog. Lepe izraze znaš izoblikovati, počasi boš pa tudi nekoliko “not padla”, da bo vse skupaj valovalo kot morje. Brez tega zame pesem ni pesem! Saj morje ne buta vedno v istem, enakomernem ritmu ob obalo, pa vseeno nikdar čisto neurejeno – brez nekega globokega ritma – sozvočja z okoljem.
    Hvala za družbo tukaj, na poljanah. :)

  157. 158
    VILINČEK
    2.03.2009 ob 13:34

    To pa jaz vračam :)

    Danes sonce se je skrilo,
    za oblaki misel plava.
    A pri srcu mi je milo,
    se prebuja vsa narava.

    Če že dežek mora biti,
    bom med kapljami plesala.
    Se zavijem v sončne niti,
    le toplina me bo gnala.

    Strune nežno šepetajo,
    nad meglice zdaj potujem.
    Lahni toni plapolajo,
    z bisernico jih posujem.

  158. 159
    olna
    3.03.2009 ob 09:48

    Samo da vas pozdravim, dragi Srenjci.

  159. 160
    ana od srca
    3.03.2009 ob 11:57

    Pozdrav vsem,

    Vilinček, zadnja pesem mi je zelo všeč!

    (Je tudi res, da marsičesa sploh ne preberem, se ne izide.)

  160. 161
    VILINČEK
    3.03.2009 ob 12:07

    Pokukala tudi na to stran, da vas preberem in pozdravim in vam zaželim, da bi se imeli kar se da lepo.

    Hvala ti Ana za lep komentar. :) tudi tebi polno navdiha.

  161. 162
    bin
    3.03.2009 ob 20:10

    Pozdravljeni srenjci – srenjke! :)
    Tokrat sem malo v drugačne vode “zaplužil”.

    DED

    Poznal sem babico, le eno samo.
    Še danes nosim v sebi njen zaklad.
    Poznali smo jo vsi kot “staro mamo”,
    bila je res že stara, jaz pa mlad.

    V mladosti bil sem z mamo in očetom.
    Od njiju sem živeti se učil.
    Kar takrat sem prejel, sem “pred vsem svetom”,
    otrokom svojim iz srca delil.

    Nikdar pa nisem imel ob sebi deda.
    Nikdar občutil, kaj nam dedek da?
    Kako otrok na sivobradca gleda,
    kot nebogljenca ali kot “boga”?

    Na vrsti sem, da vlogo to prevzamem.
    Kako naj vem, kaj vnukom moram dati?
    Vprašanja žgejo v srcu neugnanem,
    saj dober dedek si želim postati. :oops:

  162. 163
    olna
    3.03.2009 ob 22:31

    Bin,

    nič naj te ne skrbi. All you (they) need is love – vse drugo pride samo od sebe.

  163. 164
    vlatkavlatka
    4.03.2009 ob 00:14

    bin,

    razpeta na vse strani, puščam tole:

    Trpljenje nas pomlajuje,
    nas živeti prav uči.
    Če znamo ga sprejeti,
    smo lahko dobri učitelji,

    sami sebi v življenju,
    ki ga živimo dan na dan,
    biti z njim prijatelji.
    Nikar ga ne podimo stran!

    Uči nas dobro in ne slabo,
    le prisluhniti mu je treba.
    Se vanj zazreti iz srca,
    da še duša ga spozna.

    Ko združita se v eno,
    v lepoto našo to pošteno,
    ne izžene ju prav nihče,
    to dobro bitje vsako ve.

    Vlatka K., 04. 03. 09, 00.04

  164. 165
    lea199
    4.03.2009 ob 09:27

    Pozdravljeni!
    Pa sem uspela prit naokoli, internet ga pošteno svira, pa kaj čemo, bolje slabo kot nič.
    Bin tisto o oskubljeni kuri, pa ne bo držalo, to tudi ti veš. Naj ti nalepim, kaj je ob tvojem popravku moje pustne pesmi, napisala na forumu Besede Marcelina:

    Hojla tudi tebi Lea

    ja tale Bine
    pa super odgovor odrine
    povabi ga še k nam,
    da še lepši nam bo dan…

    Pa res včasih nikakor ne moreš speljati v kakšni pesmici določeno rimo ali pa kar tako zaključiti. Potem se pa na hitro odločiš in se oklepaš napisanega. Po predlogu drugega bralca pa se najde rešitev in prav je tako. Kako malo je manjkalo, da je pesmica tekoča in spevna… Luštna je

    ček ~ Marcelina

    Torej ne mislim samo jaz, da je tvoj popravek super.
    Pozdrave vsem Lea

  165. 166
    bin
    5.03.2009 ob 10:15

    @vlatka
    Zelo lepa pesem. :)

    Bi kaj več komentiral, toda zadnje dni sem tako strašno prazen … :oops: (/ … nazaj si up in strah želi. / je napisal mojster.)

    @lea199
    Na tisti forum bom pogledal, ko mi bo zneslo. Glede tega, kako se včasih izgubimo v nekih svojih “matricah” in ne moremo ven, se strinjam. Vsem se dogaja in prav je, če si znamo med seboj pomagati brez zamer in “dolžniško – upniškega razmerja”. :)
    Lepo se imejte še naprej, pa se še tipkamo.

  166. 167
    olna
    5.03.2009 ob 16:04

    Bin, Bin…Od kod veš, da je Sem dolgo upal in se bal ena meni sploh najlepših? Od mojstrovih si na moji zasebni top listi deli prvo mesto s Kam?

  167. 168
    VILINČEK
    5.03.2009 ob 16:44

    Pustim dotik in še enkrat hvala ti Bin za komentar na moji strani :)

    Pesem pa še pride zadaj :)

  168. 169
    lea199
    5.03.2009 ob 23:12

    Pozdravljeni!
    Sedej mi je še za trenutek uspelo priti mimo.
    Bom še to prilepla, danes sva se z Ano, kar nekaj časa ukvarjali z njo.

    LEON

    Avto rdeč,
    za volanom
    mlad šofer sedi,
    v ustih dudo ima,
    pod brado slinček.
    Nas pozdravlja,
    maha nam,
    papa, papa, papa.
    Motor hrumi,
    bežijo mimo kilometri,
    ko po cesti drvi,
    le kam namenjen je,
    da tako hiti.

    Na mah mu dolgčas postane.

    Igra je končana,
    pridi, MAMA!!!

    LP Lea

  169. 170
    bin
    6.03.2009 ob 00:19

    Še vedno v drugačnih (čudnih) vodah. :sad:

    Olna, ne beri zvečer!!!! ;)

    Huda ura

    Na bregu sem postal,
    misleč … na trdni skali,
    v naraslo reko zrl,
    nje valove,
    o, vedel sem, da zmore
    rušiti mostove,
    že mnogi pred menoj
    so to spoznali.

    Preveč zaupal sem
    v hladni kamen,
    misleč,
    da vpel sem reko
    v okove,
    da več ne more,
    uboga,
    čez bregove,
    da je usahnila,
    kot v starih prsih
    plamen.

    Zamajal se je
    svet mi
    pod nogami,
    prej trdna skala
    nima več osnove,
    pod njo je reka
    izkopala rove,
    deroča voda
    naju kliče …
    mami.

    Ne, nočem tja
    med blato
    grešne zemlje!
    S poslednjimi močmi
    odženem se v višino,
    pod sabo gledam …
    z grenko bolečino,
    ta moj odriv
    poslednjo
    trdnost skali jemlje.

    Na varnem ždim
    pred reko podivjano.
    A ujma ni prestala
    v moji duši,
    tam spodaj
    v kalni strugi
    reka skalo kruši,
    od mene zapuščeno
    in izdano.

  170. 171
    lea199
    6.03.2009 ob 07:09

    Dobro jutro!

    Bin ob tej zadnji tvoji pesmi sem ostala brez besed. Tako čudovito se počutim, čutim jo … mogoče sem tip, ki več razmišlja o vsbini, kot oblki in vsebina te pesmi je taka, da se dotakne duše. Že zelo dolgo nisem bila ob prebranem, tako v dno duše prizadeta.
    Hvala!
    LP Lea

  171. 172
    VILINČEK
    6.03.2009 ob 10:54

    Bin nisem se mogla upreti… Ko si hotel zajeti reko…oz. jo vpeti v okove. Sem se spomnila na višjo silo :D

    Brez zamere, naj bo za komedijo :)

    Ne moreš reko vpeti v okove.
    Ne moreš zajeziti čas življenja.
    Izvir bistrine teče … ne pojenja,
    Napajal zemljo bo in nje rodove.

    Četudi bil ujet bi med zidove?
    Četudi sila tam bregov ga vpenja?
    bo tekel dalje, pa čeprav se vzpenja.
    Njegova pot ne teče vedno v rove.

    V višine se povzdigne kdaj v oblake,
    ko sonce greje, njega hlape pije.
    Ker krogotok ne šteje si korake,

    ko v kapljah tam dežja nas spet zalije.
    Zakaj na njemu iščemo napake?
    Je le kot zven neskončne melodije.

  172. 173
    VILINČEK
    6.03.2009 ob 11:00

    Še to… Zakaj sem drezala v oblake :D Prvič je sivo vreme. Drugič pa sem že vse jutro brez povezave na svoj blog. Morala sem jim malo požugati :D

    Uživajte mi… vsi prav vsi. :)

  173. 174
    olna
    6.03.2009 ob 11:08

    Bin 170,

    prebrala zdajle, zjutraj (ko ni tako nevarno). :)

    Nimam kaj dodati temu, kar je napisala Lea pod 171. Dodajati presežnike bi bilo odveč.

    Morda le tole, o tem sva malo že razpravljala. Zakaj se nas žalost v pesmi dotakne neprimerno bolj kot veselje. To je nekako krivično do nas, ki smo posebej dovzetni za sporočilo pesmi.

    Tudi vse velike ljubezni, opevane v poeziji in v prozi, tudi v glasbi in v filmu, so bile nesrečne.
    Julija, Beatrice, Dulcineja…pa ljubezenske zgodbe v – če smem poseči v trivialno prozo – romanih, V vrtincu, Moja Afrika, Najini mostovi, v filmih – kako smo smrkali ob Casablanci…Noben happy end nam ni ostal tako v spominu kot nesrečne ali neizpolnjene ljubezni. Bolje rečeno: vesela, prijetna poezija nas nikoli ne potolaži tako, kot nas žalostna potre. Škoda…

  174. 175
    ~ nagajivka ~
    6.03.2009 ob 12:04

    Dragi “Cankarjanci” … še dobro, da nismo vsi enako naštelani …

    Olna – btw, naštela si 3 romane, oz. filme, ob katerih sem se cmerala tudi jaz. (Kar pa ne pomeni, da se ob happy endih kakšnih drugih romanov nisem). Robert Redford … oh, jeah! Clint Eastwood & Meryl Streep … “Najini mostovi” smrk.

    Bin; brez dlake na jeziku:

    ajde ne jamraj in ne futraj s tem kanon futrom še bolečin potrebnih bralcev. Med drugim … dedek boš postal! Kar je vesela novica! Čestitam. Največ kar lahko svojim vnučkom ponudiš in daš – je volja in veselje do življenja. Matr! Kaj nismo Slovenci že dovolj zamorjen narod??? Pa tudi … škoda bi bilo, da bi tako talentiran in dober pesnik kot si ti, (govorim simbolično) – “končal v kalni strugi obtežen z okrušeno skalo na grudih” in se mazohistično mariniral v lastnih žalostinskih marinadah do konca svojih dni. Dolgčas!
    Ale. Življenje je lepo, če se OSREDOTOČAMO na vse kar nam lepega ponuja.

    http://www.youtube.com/watch?v=sFacWGBJ_cs&feature=related

    ;)

  175. 176
    ana od srca
    6.03.2009 ob 15:25

    Bin,

    presunjena …

    Vsem lepo pozdrav, naj ogreje srce! :-)

  176. 177
    bin
    6.03.2009 ob 15:39

    Vsem “presunjenim” tako ali drugače:

    Cankarj…

    Po brkih ga otroci prepoznajo,
    ni lahkoživim všeč njegova mati,
    morda pa kdo kot on želi postati,
    v posmeh nevednim in čistunom v grajo?

    Pogumna srca vedno trepetajo,
    ko svoje mesto iščejo med brati,
    kaj smem vzeti in kaj moram dati?
    Nemoč presoje v srcu si priznajo.

    Naj vsak svoj dvom za živo masko skrijem?
    Naj le o sreči pojem, o pohotnem mesu?
    Molčim o bitkah, ki jih v sebi bijem?

    Molčim o bolečini in o stresu?
    Dovoli mi, da tukaj se izlijem,
    zatulim iz srca v nemočnem besu.

    ————————————-

    To naše je življenje gosta kaša,
    v njej se med užitke žalost vriva,
    na vrhu ne obstane, kdor počiva,
    kdor le na sladke sanje se zanaša.

    Ni hraber tisti, ki molče prenaša,
    vso svojo bol in jo pred drugim skriva,
    v ponos človeku slika ni golj´fiva
    težav ne reši tisti, ki odlaša.

    Kadar pojem vam o bolečini,
    ne iščem v vas sočutja ne opore,
    v teh pesmih so le tihi opomini,

    nenehni klici v borbo – na obore,
    za tiste, ki še čutite v globini,
    da človek, če le hoče, tudi zmore!

    Tudi to “pesnitev boste vsak po svoje razumeli. Kar je tudi prav! ;)
    Nisem tako črn, pa tudi ne tako plehek ,kot se komu dozdeva. Tukaj se počutim doma, zato si privoščim pošteno in odkrito besedo. Sebi in vam!

    Hvala za vse komentarje! :)

  177. 178
    ana od srca
    6.03.2009 ob 17:12

    Dragi Bin,
    nekoč sem razumela, naj bi bile te strani vesele, strosilne … In jaz dostikrat nisem “pasala” sem, ker marsikdaj nimam za pokazati kaj posebno veselega …

    Meni se zdi bolj pravo to, da govorimo o tem, kar živimo, kar čutimo, kar delamo, po čemer hrepenimo, čeprav ostajamo marsikdaj sami … sami v duši …

    Da smo skupaj v veselju in žalosti, v zdravju in bolezni … v hrepenenjih, v dvomih …

    Bin, vse dobro ti želim,
    prav tako vsem ostalim!

    Ana

  178. 179
    Turdus
    6.03.2009 ob 17:18

    Bin – od Ane izvedel, da se nekaj (posebnega) pri tebi dogaja – pogledal in bral tehtno, oblikovno dognano pesnjenje. Odhajam na Stopc – do jutri zvečer vsaj – če prideš mimo, dorečemo še kaj. Bog daj zdravja tretjemu rodu! Pozdrav!

  179. 180
    ana od srca
    6.03.2009 ob 17:29

    joj, popravek: sprostilne …

  180. 181
    ~ nagajivka ~
    6.03.2009 ob 21:41

    Bin – #177: Juhu! :D

    Yes! Uspelo je! Deluje!
    Bin pusti se sprovocirat,
    evo ga – že stihe kuje,
    ga je treba znat’ znervirat!
    Kar dve pesmi je naklepal
    in izlil dve dozi gneva,
    človek bi po temu sklepal,
    da pred njim sta mirna dneva.
    Lepši vikend mu obeta
    lažja duša, ko jo spuca,
    (to povem vam jaz – smrketa,
    s prve roke, če kaj nuca).
    Kaj če ga še mal’ spodbodem?
    (dans nagajam ker je petek!)
    Vendar živa več ne bodem,
    če mi v glavo pošlje metek.
    Raje se nazaj povlečem,
    divja reka mu že vre,
    drugič mu še kaj namečem
    in povem mu kar mu gre.
    A jaz vem, da zna veselje
    nam ponudit – kadar hoče,
    kar’ ma v sebi – to namelje:
    včas’ pač cmeri se in joče.
    A zakaj mu jaz nagajam???
    Da ga spomnim na besede,
    (ko pozabi ga pograjam),
    k’ jih delil je med sosede.
    Če delal se bo »pepi-mona«,
    da ne ve v čem je stvar,
    stresem mu dva kamiona
    argumentov pred oltar!
    Vsem pomaham, vas pozdravljam,
    zaželim še lep večer,
    lepe sanje k vam naslavljam,
    zdej pa grem in dam vam mer!

    ;)

  181. 182
    bin
    6.03.2009 ob 22:16

    Ana, Turdus.

    Ne bo šlo, “na Stopc”, jutri namreč greva na vrtnarski sejem v Pordenone. Tudi na blogu bom zato mrknil.

    Ana, res bi se dalo iz besed na predstavitveni strani sklepati o “zaukazani veselosti”. Vendar sem tisto “v dobrem vzdušju” že takrat razumel nekoliko drugače.
    Verjetno je iz zadnjih sonetov razvidno moje gledanje na “Cankarjanstvo”? Smemo, celo moramo svojim najdražjim pokazati tudi temni del svojega jaza. Tudi na tem blogu in tudi v pesmih! Le tako bomo zmogli skupaj dolgo v bodočnost.
    Vidim, da ste skoraj vsi razumeli #170 kot mračno pesem, s slabim občutkom. :oops: Ni bila mišljena tako! :) Zgolj kot razmišljanje o tem, koliko si smemo (in koliko moramo) privoščiti reševanje svojih težav na ramenih drugih? Mogoče sem bil preveč nazoren, predolgo zgodbo napletel? Tako se mi je zapisalo, kot vedno “iz prve”, in tako sem odposlal. Vsekakor sem vesel odziva, dosegel sem nekaj utripov več v nekaterih srčkih. ;)

    Naj se še na olno navežem.
    Zakaj se nas (večine) bolj dotaknejo nesrečne zgodbe? Verjetno ni človeka, ki bi samo brezbrižno opazoval življenje okrog sebe, ne da bi vsaj razmišljal o svoji vlogi v njem?

    “Happy end” – zgodbe s srečnim koncem.

    Kakšna naj bi ob njih bila naša vloga? Vsako posredovanje, vsaka misel o tem, kako bi bilo morda bolje, bi zadevo lahko samo pokvarila. (Bolje od srečnega konca pač ni mogoče!) Torej zgodbo opazujemo, čutimo z “udeleženci”, ko pa je zgodbe konec je tudi naša naloga opravljena.

    Žalostne – nesrečne zgodbe.

    Tukaj se opazovalec nehote prelevi v pomagača, “režiserja”, išče poti in načine, kako bi udeležence pripeljal k srečnemu koncu?
    Ne, nihče ne bo zares posegal v zgodbo in (skoraj) nihče se v resnici ne vidi čisto notri.
    Večina pa ob zapletih le išče svojo pot iz težav. To iskanje je ob tragičnem koncu ostalo nedorečeno in nas spremlja naprej. Zato se nas take zgodbe bolj dotaknejo, dlje živijo v nas.
    Je to narobe? Je, če ne znamo vzpostaviti pravega razmerja do umetniškega dela! Taka dela so izziv k razmišljanju, iskanju rešitev za naše resnično življenje.
    Samo tako dojeta “Cankarjeva” dela dobijo svoj pravi smisel!

    Tako filozofiranje pa mogoče res ni primerno za ta blog? :oops: “Potrebno je pa bilo!”, je rekel Obuti maček, ko je čarovnika pojedel. :lol:

  182. 183
    bin
    6.03.2009 ob 22:48

    @nagajivka
    Naj ti namenim, cimra draga,
    par besed, da ne utoneš,
    da se ti ne utrga špaga
    in prezgodaj mi ne kloneš. ;)

    Pustila si me brez slovesa,
    nisi za sabo vrat zaprla,
    ni več duše, ni telesa,
    ni več pesmi iz tvoj´ga grla.

    Zdaj mi žalost, jok očitaš?
    Od mene hočeš vedre stihe?
    Tam po širnem svetu skitaš,
    mi ne daš nobene glihe.

    No, vse do danes si molčala,
    kot bila bi jezna name?
    Opoldne pa si zakričala,
    skoraj… “naj te zlodej vzame!”

    Samo zato, ker sem v samoti,
    v globino svoje duše zrl
    pretegnil plaho si peroti
    okove svoj´ga srca strl?

    Ne boj se me, ne nisem zver!
    Vesel sem vsakega obiska,
    le včasih, ko imam slab večer,
    pred očmi mi malo bliska! :roll:

  183. 184
    PikePoke
    6.03.2009 ob 23:53

    Pozdravljen Bin!

    Me je nekaj dni nazaj Ana vprašala, če sem te že kdaj zasledila v komentarjih. :) Seveda sem te. Dala mi je tudi tvoj naslov (od teh poljan). In vidim, da se pri vas veliko dogaja.
    Včasih sem čutila v sebi pesem v vsakem trenutku. Mnoge so nastale tako, da sem jih v sebi zapela. In kar nekaj knjig s svojimi pesmimi sem si naredila. No, ta čas je minil, rime in ritmi mi ne gredo več kot nekoč.

    Te pa vabim v imenu PikePok na našo stran, da z nami pokramljaš in kak nasvet nam daš ;) Bi te bili zelo veseli!

  184. 185
    Jele
    7.03.2009 ob 13:13

    Bin,
    za dedka si “prima”.

    Pod sivimi brki
    topel nasmeh,
    nas njimi
    igrivi vražički v očeh.

    Radosten, mladosten,
    resen in moder
    z ljubeznijo najdeš
    pot do otrok.

    Nimaš vzora?
    Boš pač sam svoj
    zavestno spremljal
    sebe in vnuke
    v življenja opoj.

  185. 186
    Jele
    7.03.2009 ob 13:14

    Oprosti, napaka = nad njimi

  186. 187
    bin
    7.03.2009 ob 20:44

    @Jele :)

    /… Boš pač sam svoj …/

    Saj vem, saj vem,
    že peljem voz v tisto smer,
    a mladež zdaj še ne kriči,
    le sebe brusim pod večer. ;)

    @Pike Poke

    Nekoč, ko bom velik in bom imel čas … :lol:
    Nič ne bom obljubljal, mogoče pa kljub temu pridem kaj naokoli?? :)

  187. 188
    bin
    7.03.2009 ob 22:23

    Vsem ženskam želim, da bi jim 8.Marec ne pomenil pridobitve! :) :)

    (Vse dni v letu in vsa leta v življenju naj bi bile spoštovane!)

    Vseeno pa vam v jutrišnji dan ponovno :oops: lepim eno od redkih pesmi iz prejšnjih let.

    LJUBEZEN

    Ljubezen niso rožice
    in prstan zlat
    in plašč krznen.
    Ljubezen ni iskriv pogled
    in vroč poljub
    in “stik mesen”.
    Ljubezen ni cel kup besed,
    ki kujejo te
    pod nebo
    Za srebrnik
    vse to ti nudi
    krošnjar
    na sejmu za vasjo.

    Ljubezen je utrip srca,
    ki bije zate
    kot za vse.
    Ne skušaj je imeti zase,
    ljubezen prisvojena …
    umre!

    Ujemite jo v jutrišnjem in naslednjih dnevih. :)

  188. 189
    bin
    8.03.2009 ob 23:22

    Še eno razmišljanje v postni čas. Samo vprašanja, ki se porajajo, pa nanje ne najdem enoznačnega odgovora.

    Ponosna smreka raste na poljani.
    V meglenem dnevu sama tam stoji,
    nikjer nobene sence ne pusti,
    povsem enaka je, na vsaki strani.

    V polnem soncu pesek je v puščavi.
    Nikjer človeka, skale, ne drevesa,
    neskončno polje le svetlobe plesa,
    nikjer ni senc, nihče je ne ustavi.

    Pust je svet brez senc v svetlobi dneva.
    V njih se poraja vsako hrepenenje.
    V iskanju večnem šibki um premleva,

    v čigavi moči sence je stvarjenje?
    Kdo vzeti sme pravico, da odseva
    vso svetlobo, drugim v pogubljenje?

  189. 190
    lea199
    9.03.2009 ob 09:34

    Bin hvala za pesem ob prazniku, do nje mi je uspelo priti nekoliko pozno, verjemi tudi zdaj me je razveselila.
    Lepa so tudi tvoja zadnja razmišljanja.
    Bodi dobro v pričakovanju, da postaneš nono, verjemi lepo je to.
    Sama imam izkušnje, že 10 let je stara moja vnukinja in za njo so me razveselili še trije vnuki. Upam da bo še kateri privekal na svet.
    LP Lea
    Pozdrav tudi vsem ostalim.

  190. 191
    ana od srca
    9.03.2009 ob 09:49

    Tudi jaz le pozdravljam vse dobre ljudi tukaj! :-)

  191. 192
    VILINČEK
    9.03.2009 ob 12:55

    Če v sebi začutil
    bi težo okov,
    ne išči se v sencah,
    le žarek njegov.

    Ta te bo dvignil,
    prižgal bo luči,
    da v sebi zagledaš,
    spet lepše si dni.

    Pod soncem svoboden
    trenutek ujet …
    uzrl boš lepoto,
    spet lepši bo svet.

    Realnost živimo,
    vsak dan smo z njo …
    a lepo je leteti,
    kdaj v jasno nebo.

    Čeprav kdaj le v mislih
    in v sanjah v večer,
    ljubezen brezmejna
    naj tvoj bo šofer.

    lepo vas vse pozdravljam… Vas berem. :) Kličem sonce :D in upam, da nam posije… Da se začne prebujati tista prava pomlad. :)

  192. 193
    bin
    9.03.2009 ob 21:28

    Nocoj nekoliko drugačni toni. :) (Posta pa še ni konec! ;) )

    Nasprotja

    Svet je lep!
    Kako to vem?
    Saj nisem drugega spoznal.
    Od kar živim
    je zame tak
    a nisem si ga sam izbral.

    Vse stvari
    so tu na dvoje,
    na dobro in na slabo stran,
    danes dež
    in jutri sonce
    oboje pa »navaden dan«.

    Zakaj bi moral
    vsako stvar
    barvati na svoj okus?
    Kar gre meni
    krepko v nos,
    zna biti vam največji plus.

    Brezbrižen nisem,
    kot se zdi,
    priložnosti ne bom zapravil.
    Prav dobro vem,
    kaj me poji,
    kje svoj lonček bom pristavil.

    Zato pa pravim:
    Svet je lep!
    Naj ga uživa vsak po svoje.
    Kmet naj svojo
    njivo orje,
    pesnik svoje pesmi poje! :)

  193. 194
    olna
    9.03.2009 ob 22:49

    Hvalaaaaaaa, Bin! :D

  194. 195
    VILINČEK
    9.03.2009 ob 23:18

    Jaz pa nekaj o sreči … Na kratko. Hvala za lepo pesem na moji strani. :)

    A veš, kdaj sem srečna?
    Ko srečen si ti.
    Svoj pisker pristavim,
    Le naj me poji.

    A veš, kdaj sem srečna?
    Ko srečni smo vsi.
    Je lažje živeti,
    ker manj je skrbi.

    A veš, kdaj sem srečna?
    Ko me vodi utrip,
    ko v meni vse poje:
    Jo čutim ta hip.

    Naj tudi vas objame, čim večkrat. :)

  195. 196
    bin
    10.03.2009 ob 08:24

    Hvala tudi tebi Vilinček! :)

    Vračam ;)

    A veš, da si srečna?
    V dvoje znaš peti.
    Včasih zajokati,
    drugič objeti.

    A veš, da si srečna?
    Ne vežeš je nase.
    Privoščiš jo drugim,
    vsem za vse čase.

    A veš, da si srečna?
    V svoji globini.
    Blestijo ti krilca
    v notranji jasnini.

    Lep dan ti želim! :) :)

  196. 197
    bin
    10.03.2009 ob 08:27

    Se trudim olna, se trudim! :oops:

  197. 198
    VILINČEK
    10.03.2009 ob 12:07

    TUDI JAZ vračam :) HVALA za pesem na moji strani :) In krasen dan želim prav vsem.

    Me sonce objelo
    je v jutro zaspano.
    Z nasmehom pogrelo …
    prisijal je na plano.

    Še k tebi ga nesem,
    vsem vam ki ste z mano …
    Naj vzame vas pesem
    ki poje ubrano.

  198. 199
    olna
    11.03.2009 ob 10:02

    ‘bro jutro vsem. Da ne boste mislili, da vas ne “kontroliram”.

  199. 200
    olna
    11.03.2009 ob 10:03

    In ker imam tako rada okrogle številke, mi ne zamerite, če zagrabim še tole, kajne?

  200. 201
    bin
    11.03.2009 ob 10:50

    “Črno pijem” olna! ;)

    (Med moškimi je v navadi, da tisti, ki je izkoristil priliko za rundo dá. ) Zdaj me že na malico kličejo, pozneje bo pa delo, tako da ne vem, kdaj se bom uspel oglasiti?
    Lepo se imejte vsi! :)

  201. 202
    olna
    11.03.2009 ob 13:09

    Bin, imaš v dobrem en glažek najboljšega črnega. Predlagam Refošk, kadar se počutim bolj mediteransko, sem pa za Postup.

  202. 203
    ~ nagajivka ~
    11.03.2009 ob 16:27

    Bin; #201:

    Oooooooooooo … :lol: Jej-jej-jejhatana!
    Te veličastne priložnosti pa res ne bi rada že spet zamudila. A se ti lahko pridružim na tej rundi???

    Pa še Olna bo zraven??? :) )) Đizs! Pa to ma, da je ta prava žurka!!!

    Konec prihodnjega tedna se vračam na podaljšan vikend domov.
    Bin, kaj praviš na to, da se mimogrede ustavim na tvojem domačem teritoriju, pa da rukneva iz oči v oči? Ha?

    :)

  203. 204
    ~ nagajivka ~
    11.03.2009 ob 20:31

    Bin; :) )) Ej, res, ful ti hvala, ker si me danes KONČNO nasmejal – do solz! Saj bi napisala “ORGAAAZEEEM”, pa raje ne bom, da ne bodo tvoji bralci rekli, da sem preveč prostaška. “Katarza” bi bil morda bolj primeren izraz. ;) )

    Te pa moram pohvaliti tudi za tvojih nekaj zadnjih pesmi, ki sem jih danes tu direkt vase posrkala. Za razliko od tistih, ki sem jih prejšnjič v paketu prebrala, so TE naravnost navdušujoče – za moj okus seveda. No, ampak, če sem te zadnjič pošimfala za tiste, ki vzbujajo v meni negativne občutke, je prav, da ti danes ‘pojem hvalnico’ za te, ki mi vzbujajo pozitivne.
    Jah, ni kaj – stremljenje k objektivizmu in k FER PLAY “športnim pravilom igre” v vseh pogledih – je tudi v teh pesniških vodah zelo zaželjeno, še posebej, če smo nekakšni zavezniki kulture in umetnosti, ane.

    No, grem kar po vrsti:

    ————————————————–

    #188: ob 8. marcu – dnevu žena:

    /”(Vse dni v letu in vsa leta v življenju naj bi bile spoštovane!)”/

    (by Bin)

    ————————————————–

    Iz tvojih “ust” v imenu VSEH deklet in žena na svetu – v božja ušesa. Lepa misel, Bin.

    Pa tudi pesmica, ki si jo priložil (se je spomnim že iz preteklosti), oz. tale zadnja kitica, mi je še posebej blizu:

    ——————————————

    Ljubezen je utrip srca,
    ki bije zate
    kot za vse.
    Ne skušaj je imeti zase,
    ljubezen prisvojena …
    umre!

    (by Bin)

    ——————————————-

    O, kako res je to. Veliko resnice se skriva v tej modrosti. Zelo rada prebiram poučne in globoke misli – vsakogar. In ti, Bin, si jih bil tudi vedno poln. Se spominjam tvojih lepih misli izpred leta dni – še na Aninem blogu, pa kasneje tudi na drugih blogih, no, kjer sem pač kdaj kakšno ujela.

    ———————————————–

    #189:

    / “Kdo vzeti sme pravico, da odseva
    vso svetlobo, drugim v pogubljenje?”/

    (by Bin)

    ————————————————

    Po mojem mnenju prav nihče, Bin. Pa ne zato, ker naj bi to bila ali pa ne bila njegova pravica, ampak zato, ker je praktično NEMOGOČE, da bi nekdo odseval VSO svetlobo. Saj smo vendar VSI ljudje sestavljeni iz “svetlobe” in “teme”. Kdor misli, da ni, živi v zmoti.
    Druga stvar pa je, kako se posameznik v sebi odloči: ali bo “futral” svojo “temo” ali pa raje “svetlobo”. (Pa tudi – kaj bo v soljudeh vzpodbujal … no, ampak to je že druga zgodba). Skratka – ljudem, ki večinoma sevajo “svetlobo”, nikakor ni pošteno biti “fovš”, ali do njih gojiti jezo, nečimrnost … ipd. čustva – zaradi tega, kvečjemu smo lahko zadovoljni, da živijo med nami (v globalnem pogledu so že tako v manjšini) pa, da še nam kdaj velikodušno namenijo kakšen svoj žarek, ki nas osvetli, razsvetli, ogreje, navda z vero, upanjem, ljubeznijo, navdušenjem, radostjo …

    ——————————————–

    #193: WAW! Tu pa nimam besed! Večkrat zaporedoma sem prebrala to pesmico. Všeč mi je predvsem zaradi optimizma polne vsebine, pa tudi po “tehnični” in oblikovni plati si jo lepo dovršil. Bravo.

    :D

    ———————————————–

    Ti želim en res poglobljen postni čas (kot si na Eho-bit povedal), te podpiram, ker imaš prav: potovanje vase je eno najvznemirljivejših potovanj nasploh. Jaz se v zvezi s postom sicer ne držim nekih zapovedanih pravil, ampak SMISEL posta mi je pa dobro znan: trud k odpovedi tistim stvarem, do katerih imamo največ apetitov. Ja, ni lahka … veliko samodiscipline zahteva. Lej, jaz sem se v zadnjem letu, na primer, (to je bila le ena od mnogih odpovedi) ves čas pomalem (in to jako težko!) vzdrževala tistemu delu besedovanja, ki sem ga sicer v sebi mlela, pa ga iz obzirnosti do drugih ljudi nekako nisem iz sebe izpljunila (no, razen z redkimi vmesnimi izjemami …). Heh, saj veš kako je z nami – ženskami – pa z našimi jeziki, ne?! :) )) Težko smo tiho, ja. Še posebej pa tiste babure, ki priznamo, da imamo v sebi tudi ščepec moških hormonov. (Moški znate bit še hujše čveke!!!) ;) ))

    Pssst, drage dame … nič bat – vsako človeško bitje ima (ne glede na spol) večjo ali manjšo dozo hormonov nasprotnega spola v sebi. To pravim zato, ker upam, da Bin ne bo tega mojega dejstva spregledal in ga diskriminiral, ko bo naslednjič “le moške” na rundo vabil … hihi.
    (Ahkm! Hecam se!) ;)

    Lep večer vsem skupaj, v veselje mi je bilo spet malo poklepetat – na prostih poljanah.

    :)

  204. 205
    bin
    11.03.2009 ob 22:04

    #202, #203

    Mi trije smo najboljši par! :lol: :) :)

  205. 206
    bin
    11.03.2009 ob 23:01

    Hvala nagajivka, za lepe besede. #204 :)

    Tisto o spoštovanju “vse dni v letu” si verjetno prav razumela? Za obojestransko spoštovanje se zavzemam.

    Pesmica je bila napisana odraščajočim hčeram, zato je nekoliko bolj dolgovezna. Ne podcenjujem izrazov ljubezni, (darila, ljubkovanje, telesno in besedno) le na to opozarjam, da ljubezni ne moremo po teh znakih izmeriti – oceniti.

    Pri “odsevanju” pa se bojim, da si razumela drugače, kot je bilo mišljeno? Sence so posledica vpijanja ali odbijanja (odsevanja) svetlobe drugam. V drugem delu, (tercinah) kvazi soneta opozarjam na “previdnost pri doziranju” senc. Omejeno pravico do tega, da mečemo svojo senco na druge.
    #193 se nekako navezuje na razmišljanje o sencah.

    Saj veš, nagajivka, da si še vedno moja muza. :) Pesem na tvojem blogu je me je potegnila v te globine. :oops:

    Še o postu. Nisem pristaš nezmernosti, to verjetno veš? Celo pri postu zagovarjam pravo mero. (Sicer pa je eden starih mojstrov rekel: “Tudi preveč zmernosti je nezmerno.”) Zato se moj post nanaša predvsem na čiščenje duše, ki pa si jo moramo pred čiščenjem pravzaprav najprej dobro ogledati. Sicer bi znali čistiti nekaj, kar je pravzaprav njen okras, umetnina.
    Čas za ta “opravila” pa so že starodavni modreci postavili v zgodnjo pomlad in verjetno ne brez tehtnih razlogov. Zato sem si “ukazal” pot vase prav v tem času.
    Le v pristopu do “bložne javnosti” se zelo razlikujeva. Tukaj na “svojem” blogu me ni sram glasno razmišljati o dvomih in strahovih, ki jih srečujem na poti v globine. Včasih so nam nekatere stvari bolj jasne, če jih zapišemo (glasno izgovorimo) v javnosti. Takrat, ko je treba to storiti, se drugače vprašamo o smislu in argumentih, kot v čisti intimi.
    No, ne bom več težil, tudi nikomur ne nalagam dolžnosti, da mi sledi, Le malo pod vplivom polne lune sem zalajal. :oops:

    Na rundo?? Kmalu bo maj in z njim Celje! ;) :)

  206. 207
    ~ nagajivka ~
    12.03.2009 ob 12:29

    Bin;

    #205: :lol:
    Da te le smisel za humor ni zapustil. Yes! ;) ))

    #206: /”Tisto o spoštovanju “vse dni v letu” si verjetno prav razumela? Za obojestransko spoštovanje se zavzemam.”/

    Aha. Potem bi verjetno moral napisati spoštovani – in ne spoštovane.

    (#188):/”(Vse dni v letu in vsa leta v življenju naj bi bile spoštovane!)”/

    No, da ne bo nesporazuma … meni je obojestransko spoštovanje itak samoumevno.

    ————————————————

    V zvezi s pesmico, ki si jo (nekoč) namenil odraščujočima hčerama, morda le še to: TUDI ljubkovanje (besedno in fizično) sta nujni sestavini in pokazateljici ljubezni. (Moje mnenje). Brez tega namreč tvoji hčeri ne bi bili v življenju zadovoljni, medtem, ko sta že odrasli … ;)

    ————————————————

    Hvala, ker si mi obrazložil. Tega z odsevi svetlobe zgleda, da res nisem pravilno dojela. Viš kako smo si različni (in prav je tako), moji možgani si ob besedi “odsev svetlobe” prislikajo svetlobni odsev, ne pa senčni. To me spominja na tisto … ali je kozarec na pol prazen … ali na pol poln … No, jaz običajno vedno “vidim” na pol polnega – itak! :) ))

    ————————————————–

    Seveda, da sem MUZA! Že zato, ker se zelo rada muzam … ob kakšnih hudomušnih domislicah in izvirnih idejah – pa sploh! :lol:

    ————————————————-

    Zakaj meniš, da se v bložni dejavnosti razlikujeva v smislu samoizražanja? Jaz pa ne mislim tako. Razlikujeva se edino po vsebinah, ki jih nosiva vsak v sebi – ne pa glede “izlivanja” navzven. Osebno nimam kakšnih posebnih zadržkov okoli tega. Saj me vendar poznaš do te mere, da veš, da delujem precej spontano, neobremenjujoče z ničemer in z nikomer. Tisto, kar sem želela povedati s svojim “zadrževanjem” je pa neka čisto posebna zgodba, za katero je bolje, da sem jo izlila v svoj “zvezek” – in ne v javnost. Važno, da je “šla ven!” Ni pa šlo ob tem za nikakršne dvome ali vprašanja z moje strani … bolj za osebne občutke in doživetja posebne vrste, ki jih (v tem primeru) ne bi pod nobenim pogojem “sprostituirala” na “javni tržnici” blogovja. Kar je zame “sveto” – je sveto. Amen.

    No, nemalokrat sem se “postila” tudi – kadar me je imelo, da bi koga kam poslala … pa ga nisem. In prav je tako.

    ————————————————–

    Pa se ja nisi “ustrašil”??? :) ))
    Na rundo – šele maja v Celju? Hm. Predaleč, da bi lahko dala besedo, da pridem na srečanje. Ne vem kje bom takrat.

    Bom pa vsekakor častila rundo, če pridem …

    :lol:

    (Prosim vzemi/te/ tole kot interni štos … ker je tako tudi mišljeno!)

    Lep dan tebi Bin in VSEM, ki pokukate na to stran.

  207. 208
    bin
    12.03.2009 ob 23:49

    Bolj drugim kot tebi nagajivka, dolgujem dodatno razlago.

    O želji po “nepotrebnosti in nesmislu DNEVA ŽENA” sem hotel pisati. Ne en dan v letu, temveč vse dni naj bi imeli enak odnos do soljudi. Naslovljeno pa je bilo pisanje na vas, “ženske sedanje dobe”, ki bi svoj “praznik” še vedno rade imele. Kot dodatek k samoumevni enakopravnosti? ;)

    O odsevih.
    Seveda je odsev “svetlobni odsev”! Senca je posledica. Kdor odseva (ne izseva!) svetlobo, se mora zavedati posledic svojega dejanja. Ni vsaka senca prijetna in kdor se ne more rešiti sence, ki ga mori, trpi krivico.

    Kozarec?
    Prepričan sem v svoj optimizem! Čeprav mogoče dajem drugačen videz? Čudne so te stvari. Kdor svoj strah pred življenjem in bodočnostjo prikriva s poudarjanjem veselja in skrivanjem tegob, velja za optimista. Kdor je dovolj optimističen, da zmore spregovoriti o trenutnih težavah, je “obtožen” pesimizma.

    Nikogar ne ocenjujem, razvrščam, zato prosim, naj se nihče ne išče v teh mojih izjavah! Samo svoje videnje “kozarca” sem poskušal razložiti.

    ZATEŽIL SEM,DRAGE DAME IN SLABO SE POČUTIM OB TEM. PA VENDAR NE MOREM PISATI O ZLAGANIH OBČUTKIH! LAHKO BI UTIHNIL V ČASU “RUDARJENJA”, VENDAR SE MI ZDI, DA BI TUDI V TEM PRIMERU NE BILO NIČ BOLJE. MOLK JE VČASIH ZGOVORNEJŠI OD BESED!
    Saj bo kmalu mimo! :) Takrat se vam oddolžim za vse. ;) :) :)

  208. 209
    ~ nagajivka ~
    13.03.2009 ob 00:16

    Bin;

    /”Kdor svoj strah pred življenjem in bodočnostjo prikriva s poudarjanjem veselja in skrivanjem tegob, velja za optimista. Kdor je dovolj optimističen, da zmore spregovoriti o trenutnih težavah, je “obtožen” pesimizma.”/

    Sorči, ampak po moje si res malo zatežil s to izjavo. Še najbolj sebi!!! To si namreč tako radikalno povedal, kot bi obstajali le dve SKRAJNI vrsti človeka – v pogledu, ki ga opisuješ. Kaj pa še vseh šest milijard (kmalu sedem) vmesnih odtenkov, ki so povezani z individualnimi občutki, obdobnimi razpoloženji posameznika, psiho-fizičnimi stanji & razlogi zanje, dednimi preddispozicijami, pa vplivi vzgoje, okolja, različnih ideologij … blablabla … in navsezadnje tudi lastne samoiniciativne težnje k naravnanosti v eno ali drugo smer … itn.???

    Zdajle je že pozna ura … ma bomo rekli še kakšno na to temo. Upam, da bodo tudi drugi sogovorniki kaj povedali???

    Pa dobro, dragi prosti poljanci. Kje ste zadnje dni? Kam ste se “kar naenkrat” vsi poskrili??? Vas moti moja tečnobna prisotnost?
    Hejj, ni potrebe! :) )) Dajte še vi z Binom kšno rečt na to temo.
    Saj menda imate vsak svoje mnenje, al’ kako?

    Bin, ja saj vem, da včasih rad malo pretiravaš in dramatiziraš … in da v resnici ni tako hudo, kot morda izgleda … don’t worry. :)

    Lahko noč tebi in VSEM, ki sem jih še V HECU najurila :) ))
    V vsakem hecu je pa vendarle kanček resnice, pravijo. ;)

    http://ytmusic.mojblog.hr/p-dont-worry-be-happy–bobby-mcferrin/177543.html

  209. 210
    ~ nagajivka ~
    13.03.2009 ob 00:37

    Bin! Jao! Zdajle sem še enkrat prebrala tvoj komentar … Kar se mojega pogleda na “dan žena” tiče, pa MORAM povedati še tole:
    Osebno tega praznika ne potrebujem. Ne dam nič nanj, RAZEN – iz spoštovanja do tistih, ki ga (kao) praznujejo. Ker v svoji družini (ožji in širši) ali pa pri svojem (lastnem) poslu enakopravnost oz. enakovrednost živim, tako kot praviš, vsak dan v letu. Kadar pa slučajno naletim kje na kako “mino” pa itak odreagiram TAKOJ!

    Pripis: vedno, ko govorimo o enakopravnosti, se zgodi, da nas kdo narobe kapira. EnakoPRAVNOST in enakoVREDNOST – NISTA enaki – ENAKOSTI med spoloma, ki jo hvalabogu in upam, da nikoli ne bo!!! Razlike morajo ostati, sicer bomo kot človeštvo šli v maloro. Tako in drugače.

    Neenakopraven položaj žensk?
    Ja, v luft skočim VEDNO, kadar vidim, da bi si kje kak “možak železnih srajc in navad” rad zasužnjeval in podrejal ženski svet iz svojih šovinistično-mačističnih vzgibov.
    Heh, jasno, kot beli dan: ČE SE PA ženske PUSTIJO, SO SI PA tudi SAME KRIVE!!! :mrgreen:

    Da debate o družbeni ureditvi, ki dopušča, da so npr. ženske, z enako izobrazbo kot moški – slabše plačane … ipd. sploh ne načenjam … :evil:

    No, zdej pa res lahko noč.
    Ampak tole sem pa še morala izpljunit iz sebe.
    Bin & company – obljubim, da bom tu zdaj spet nekaj časa tiho. :)

  210. 211
    VILINČEK
    13.03.2009 ob 12:36

    Še tukaj potrkam… da pustim vsaj topel pozdrav tako tebi Bin kot Nagajivki in vsem, ki prihajate na te strani :) Krasen vikend vam želim. :)

  211. 212
    bin
    13.03.2009 ob 14:02

    Yupiii nagajivka!!! :) :) :)

    V dveh komentarjih si povedala vse, kar meni ni uspelo v vsej blogovski zgodovini. Enakopravnost ni enakovrednost in domala vsi ljudje živimo nekje vmes – med obema skrajnostima. BRAVO! :D

    Oglasi se, tudi tukaj, kadar se ti zdi da je to potrebno in prav. Z veseljem prebiram tvoje zapise, tudi kadar niso na moj vatel ukrojeni. ;)

    @Vilinček
    Tudi tebi lep in sproščen vikend! :)

  212. 213
    ana od srca
    13.03.2009 ob 17:23

    Pozdrav vsem!

    Pokukam redno sem, pa se mi zdi, da moje stvaritve niso tako dobre, da bi koga posiljevala z njimi …

    Pa kljub vsemu zdajle dam sem eno pesem, ki meni veliko pove in pomeni:

    pride čas
    žalosti
    samote srca
    pride čas
    sivine in praznine
    v nas

    pride čas
    za vsakega pride
    ko žalost ovije srce
    ko samota
    postane gorje

    včasih
    se vse sesuje
    vse kar smo gradili
    upali ljubili
    se posuje

    včasih
    se nam zdi
    da nič ne preživi
    da niti ljubezen
    več ne živi

    včasih
    se v dno duše
    zarije
    brezup
    čutiti ni
    pikice
    svetlih
    obljub

    vendar
    ljubezen vedno živi
    nekje globoko
    klije
    dokler
    srce
    bije

    Verjamem v večnost ljubezni! :-)

  213. 214
    ~ nagajivka ~
    13.03.2009 ob 18:34

    bin – #212:

    / »Enakopravnost ni enakovrednost …«/

    A se ti mal’ norca delaš iz mene? A? Že spet??? Pa koji ti je vr …

    Bin! Napisala sem:

    —————————————————

    ENAKOPRAVNOST IN ENAKOVREDNOST

    NI ENAKO (ni isto kot)

    ENAKOST MED SPOLOMA.

    —————————————————

    Kaj tu zdaj spet ni jasno??? Šlampasto bereš al’ spet šlampasto povzemaš moje besede, al’ mi pa morda le (kao) nagajaš???

    ;)

    Nej ti bo, ker je že ravno PETEK (ob petkih rada nagajam tudi jaz) pa še 13 je … :twisted:

    Ampak …

    NE ZAVAJAJ LJUDI V MOJEM IMENU!!! ZAVAJAJ JIH V SVOJEM, če že hočeš!!!
    To je točno tisto, kar ti že ves čas poskušam dopovedati!!!

    In pol sm kao jst tista ta grda, nesramna čarovnica, ki kar naprej nekaj »brez veze« kriči, medtem, ko je tebi, kot ubogemu pridnemu in ljubeče-trpečemu fantku – itak vse oproščeno … že zato ker si moški???

    Živel srednji vek??? Živele Butale???

    Upam, res srčno upam, da vsaj tvoji bralci znajo bolj dosledno brat in razumet sporočila.

    Drage obiskovalke in obiskovalci PP … res sem se trudila bit tiho, dala sem obljubo (obljub se običajno držim), da bom nekaj časa “pridna” …
    A KAKO NAJ BOM, ČE ME BIN BREZ PRESTANKA IN KAR NAPREJ JEZI???

    Ha?!?

  214. 215
    ~ nagajivka ~
    13.03.2009 ob 18:37

    Ana – #213:

    FUL lepa pesmica! Res si jo lepo spletla. Še posebej mi je pa všeč SPOROČILO, ki ga nosi. Ljubezen vedno tli … tam nekje … magari na dnu dna … :)

    Tudi jaz verjamem in zaupam v večnost Ljubezni.

  215. 216
    ana od srca
    13.03.2009 ob 23:14

    O Nagajivka, ganjena sem! :-)

    Vsem vse dobro! :-)

  216. 217
    bin
    13.03.2009 ob 23:25

    @ana od srca

    Res lepa pesem! V vseh pogledih. :)

    “nekje globoko klije dokler srce bije”

    Predvsem klitje, poganjanje novih kali je značilnost čiste ljubezni! :)

    Le še kdaj nas “posili” s svojimi besedami, pa naj so bolj prozno ali pesniško usmerjene.

  217. 218
    bin
    13.03.2009 ob 23:28

    @nagajivka

    Imaš prav! :oops: ŠLAMPAST!!!
    No, saj si sama pojasnila napake, samo s pepelom se posipam. :twisted:

  218. 219
    ~ nagajivka ~
    14.03.2009 ob 01:39

    Bin, hehe, saj poznaš tisti črn štos o Muji, ki se je na sodišču zagovarjal, češ, da ni kriv za Fatino smrt, da jo je pač le po nerodnosti – slučajno zabodel …
    Pa mu reče forenzik: »Slučajno??? Pa tu ima desetak uboda!«
    Mujo se ven vleče: »Pa da! I tako sam jo slučajno deset puta!« :twisted:

    ————————————————

    No, da ne bom preveč črnine natrosila na poljane, naj s to skladbico še tu malo omehčam ta večer – tebi, Vilinčku & Ani in vsem zaželim en lep in sonca poln vikend.

    :D

    http://www.youtube.com/watch?v=iqxQj9DwmEE&feature=related

    p.s. – bin, le v vednost: pesem nima zveze s “po-jezijo”, da ne bo odvečnih pomislekov.

  219. 220
    vlatkavlatka
    14.03.2009 ob 10:58

    ***

    Moja znanka in prijateljica,
    si kot nežna ptica,
    povsod te nosijo peroti,
    prideš vedno mi naproti.

    Rada imam te tako,
    preprosto, tiho,milo,
    ko s pogledom vse poveš,
    kar se ti lep’ga je zgodilo.

    Pišeš, pesniš lepe rime,
    od pomladi tja do zime,
    vse resnične so in prave,
    lepe kot zelene trave.

    Vlatka K., 16. 02. 09, 14.17

  220. 221
    bin
    14.03.2009 ob 20:15

    Hoj vlatka! :) Lepo te je “videti”. ;)

    Lepo ti tečejo tudi rime. :) :) Prijateljica pa, katera koli že, je “vredna svojega denarja”. (Saj veš, da ne gre za denar!!!)
    Pridem kaj tudi k tebi pogledat, da le najdem čas. :oops:

  221. 222
    bin
    14.03.2009 ob 21:36

    Še nekaj “kosti” iz mojih globokih rovov. :oops:

    Žival tiči

    Žival tiči nekje globoko v meni!
    Njen gon je tisto divje, kar mi brani,
    da hodil bi po poti poravnani
    premišljeni in varno ograjeni.

    Zorijo v prsih sklepi, trdni, kleni,
    z znanjem vsi so dobro podkovani,
    svet sanj krotijo, drzni, neugnani,
    potiskajo v kalup ga omejeni.

    A moč krvi, ta klic iz pradavnine,
    ne popusti in vedno znova plane
    omaja sklepe vse do korenine,

    le tu in tam še rahel dvom ostane.
    Ko se izpoje, ko vse lepo mine…,
    spet um spusti na njive poteptane.

    Zdaj si na vrsti, pamet sitna, tečna!
    Morilka sanj in sreče nočna mora,
    ti hladna stena strogega zapora
    vsem živim upom vedno oporečna.

    Uredi svet po svoje, da boš srečna!
    Naj vse bo spet tako, kot biti mora.
    Za vsak užitek naj sledi pokora
    naj pred prijetnim vlada “slava večna”.

    Znova in znova se modrost potrudi.
    Znova in znova svojo moč preceni,
    iz blata vleče voz in roko nudi

    vedoč, da kmalu bo spet “gon meseni”
    poslal vse skupaj k vragu v svoji čudi…
    Žival tiči nekje globoko v meni!

    Samo razmišljanje je to, nič strašnega se ne dogaja! :) :)

  222. 223
    lea199
    15.03.2009 ob 23:14

    Pozdrav vsem, bodite dobro!

    Lea

  223. 224
    bin
    16.03.2009 ob 08:44

    “Žival v meni” me peha v ta odmev. Pa sem obljubil… :oops:

    DRUG’ PRISTOP izbira prava!
    Brez nasilja, hudobije,
    drugo lice le nastaviš.
    Koga bo bolela glava?
    Kdo bo žrl le pomije,
    če se zase ne postaviš?
    Ne z orožjem, ne na silo,
    le s prijatelji obkrožen
    zmoreš svojo pesem peti.
    Le ljubezen je vodilo!
    Kdor jo ima, ta je premožen
    nihče mu je ne more vzeti.
    Edina pot iz te morije,
    pot, ki vodi nas naprej
    v nove in vedrejše čase
    v naših prsih tiho bije.
    Ne pozna ne strank ne mej,
    skrbi za druge bolj kot zase.

  224. 225
    olna
    16.03.2009 ob 09:03

    Bin, ravno pravšnji verzi za dober začetek tedna. Da bi si le vzeli k srcu vsi, ki ne znajo tako živeti!

  225. 226
    bin
    17.03.2009 ob 08:40

    Ena za dobro jutro!
    Z Nevenkinega bloga:

    Vžgana v mojo si teksturo,
    z vsem svojim bitjem me boliš,
    zbežal sem pred teboj v klavzuro
    ne, nočem, da si me lastiš!
    Le človek sem, svoj ritem pojem.
    Zate, zase in za vse.
    Le kaplja v slanem vrču tvojem
    sladka kaplja, ki ne žge.
    Najlepših sanj nikar ne briši,
    kot slike naj srce krasijo,
    za ljubezen … pesmi piši,
    strastne, z nežno melodijo. :)

  226. 227
    bin
    17.03.2009 ob 09:19

    Malo v politiko. :evil:

    Recesija

    Kruh bi jedel, mami. Velik kos!
    Debelo z marmelado ga namaži.
    Nimam sinko… recesija!
    Le suha skorja je v omari.

    Glej luknja, mami! Na kolenu.
    Kdaj boš kupila nove hlače?
    Nimam sinko… recesija!
    Zvečer ti bom prišila fliko.

    Pod oknom piha mami! Zebe me.
    Zakuriva že zdaj, popoldne.
    Ne smeva sinko… recesija!
    Le malo v kleti je kurjave.

    Kje stanuje, mami, recesija?
    K njej bom šel in jo povprašal:
    Kdo si? Kdo ti je dal pravico,
    Otroke v lakoto in bedo gnati?

    Kje so na svetu polja pogorela,
    da ni več žita in iz njega kruha?
    Kje podrli so tovarne,
    da ni obleke, novih toplih čevljev?

    Kje so ljudje, ki nočejo za stroje?
    Za pičlo mezdo, za svoj košček kruha?
    Nikjer, gospa! Prav nič nikjer od tega!

    Le tam na vrhu, v smetani ljudi,
    Tam bijejo se bitke za prevlado,
    ne, njim ni mar, da si otrok želi,
    le kos kruha z dobro marmelado.

  227. 228
    ana od srca
    17.03.2009 ob 09:41

    Toliko lepega se tukaj dogaja – in jaz brez besed sprejemam!

    Nevenkina pesem – lepa!

    Recesija – gre do srca — grozno je, da ljudje zaradi ne vem katerih interesov počnejo čudne stvari.
    Mi je všeč stil pesmi.

    Vse dobro! :-)

  228. 229
    olna
    17.03.2009 ob 12:08

    Uh, Bin, spet enkrat hvala. Tudi mene zmrazi ob teh zgodbah, ki jih piše današnje življenje.

    Kdo ve, koliko otrok bo prikrajšanih za normalno otroškost, za drobna veselja, za zdravo hrano…pa še za prijaznost v družini, ker bodo tudi starši nenehno v skrbeh. Žalostno.

  229. 230
    ana od srca
    18.03.2009 ob 15:04

    Ena pomladna za vas:

    že dolgo sem jo čakala težko
    samotno strmela v sivino mračnih dni
    čakala jo čakala žalostnih oči
    vsak dan vse do noči

    potem sem tja daleč šla
    in pričakujoč sem gledala gledala
    tja čez polje širno pusto prazno
    polna čistega pričakovanja

    in potem
    (morda
    se je
    skrivaj
    priplazila)
    sem jo
    naenkrat
    opazila
    na dosegu rok
    tik pred seboj

    pobožala
    sem
    jo
    moja moja
    pomlad

    popki
    so nabiti
    napeti
    napiti

    kali
    narcis
    hijacint
    tulipanov
    razganjajo
    rušo

    življenje je
    pobožalo mojo dušo
    srce je vzdrhtelo
    čisto malo še
    in tukaj vse bo oživelo
    zelenelo
    zacvetelo

    In prav danes sem pobožala razcvetelo forzicijo – bila sem Tam!

    Vsem lep pozdrav! :-)
    Bin, nate pa tam še posebej mislim, saj veš!

  230. 231
    bin
    18.03.2009 ob 22:31

    Nocoj v časovni stiski samo tole:

    OBLAK

    Rad bi bil oblak
    ovčica bela
    ves blag in nežen bi
    krasil nebo
    budil bi v srcih
    upanja vesela
    ljubezen vanje vsajal
    srečo z njo.

    Rad bi bil oblak
    prepoln dežja
    ponesel bi ga tja
    kjer suša žge
    zalil bi polja
    dvignil tok voda
    napojil vsako bitje,
    da ne umre.

    Rad bi bil oblak
    z nevihto, strelo
    pregnal bi vse sovrage
    vse zveri
    vse izmečke bi
    neurje vzelo
    čist svet ostal
    za dobre bi
    ljudi.

    Rad bi bil oblak
    a ni mi dano
    rad bil bi vsaj meglica
    a zaman
    skozme gledate v nebo
    oprano
    brez mene ali z mano…
    jasen dan!

  231. 232
    ana od srca
    18.03.2009 ob 22:44

    Pa saj si oblak, bel oblak,
    zalivaš naše njive in vrtove,
    da morejo naše jasne misli
    prestopiti omejene bregove,
    da moremo med nami graditi
    nove in nove mostove.

    Objem :-)

  232. 233
    VILINČEK
    19.03.2009 ob 01:23

    tudi jaz vas vse pozdravljam. Hvala Bin za pesem. Moja pa še pride naknadno :)

    Lep, prelep jutrišnji dan želim tebi in vsem na tej strani :)

  233. 234
    VILINČEK
    19.03.2009 ob 02:11

    Sem napisala že na svojis strani, da malo goljufam.
    A naj bo začasno pesem iz moje preteklosti. Se ujema s tvojimi oblaki in hvala ti še enkrat, da si se oglasil pri meni :D

    Sobota, Avgust 23rd, 2008

    Srečna bom plesala s tabo!

    Glasbena podlaga: Lucky – Jason Mraz ft. Colbie Caillat

    http://www.youtube.com/watch?v=UsSy_V7ggSU

    Mar zašla sem med oblake?
    Dan pokril se je s sivino.
    Ne želim si barve take.
    Srečna bom plesala s tabo!

    ***

    In zasanjala v globino,
    ker te nosim vedno s sabo;
    da se dvigneva v višino,
    kjer se kapljice igrajo;

    brišejo skrbi v pozabo.
    O ljubezni naj škrebljajo…
    Speljejo me v njeno vabo;
    z njo napolnijo vodnjake,

    ki v soncu se smehljajo…
    In ne štejejo korake,
    ko čuteče šepetajo:
    Naj le sijejo z jasnino.

    ***

    Če zašla bi med oblake,
    dan pokril bi se s sivino.
    Ne želim si barve take.
    Srečna bom plesala s tabo.

  234. 235
    ana od srca
    19.03.2009 ob 21:13

    Še malo otroškega, da bodo proste poljane za vse generacije :-) :

    Polžek Slinko leze leze
    gor na debel visok kol.

    Pa pogleda tja navzdol,
    v glavici se mu zvrti,
    pri srčku
    mu nič prijetno ni.

    Jagodica pa se mu smeji:
    Pridi, pridi, polžek ti!

    Vsem vse dobro!

  235. 236
    ana od srca
    19.03.2009 ob 21:14

    … pri srčku pa
    mu nič prijetno ni …

  236. 237
    VILINČEK
    19.03.2009 ob 21:25

    Najaprej vse še enkrat pozdravim. Še posebno tebe Bin. Ta pesem pa je nastala danes zvečer in seveda od spodaj še razlaga, da bo jasno :)

    In imejte se mi kar se da krasno… Saj še bo lepo, mora biti. :9

    —————————————

    Sva priklicala oblake,
    da mi v jutro so grozili?
    Težke štela sem korake,
    me s sivino so pokrili.

    Tam na tleh sem modrovala,
    gladila si svoja krila.
    Malo v sebi se zjokala:
    Svet s snežinkami pokrila. �

    Od poldneva do večera,
    znova sem pokončno stala.
    Se povrnila je vera…
    Kdaj sem tudi “mala šala”.

    A še nekaj me je grelo,
    svetla lučka iz globine.
    V meni znova je zapelo
    in poneslo v višine.

    Bin to je pa zate oz. bolj zame…

    Res sva včeraj priklicala oblake.

    Ne vem ali si bil ti kriv ali jaz s svojo pesmico?

    Malo se šalim seveda in pišem v prispodobah … a prišli so iz mojega zunanjega sveta.
    Ene težave v moji službi (z manjkajočo delovno silo – težja poškodba) in potem še nekaj takega nepotrebnega nemira za povrh, ki te potisne v kot ali pa prilepi na tla.

    Bomo kar dalj časa delali z zmanjšano delovno silo (zato tudi malo več na terenu) Se bom pa potrudila priti kaj tudi do vas, še kaj spesniti … sodelovati, komentirati.
    Le upam, da bo čim manj stresa na mojih straneh … da bo ostalo še kaj časa tudi za ta moj svet.

    Lepo mi bodi in brez zamere, ker sem se malo pošalila… “samoterapija” ki ti znova povrne moči �
    Ampak vseeno predlagam, da drugič raje kličeva sončne žarke oz. vse tisto kar se sveti.

  237. 238
    VILINČEK
    19.03.2009 ob 21:27

    Ni mi risalo nasmeškov. Pa zdaj enega prilepim.

    :)

  238. 239
    vlatkavlatka
    19.03.2009 ob 21:44

    bin,

    zajec lepo teče, jaz pa bolj tako :D :D

    No, že, ki sem tu, pa dam še eno takih:

    Emocija

    Res čudna je zadeva,
    stiska te pri srcu,
    v želodcu ven tišči,
    in ti glavo zamegli.

    Emocija, zverina mala,
    ki v krempljih te drži,
    ne da bi pokazala,
    kaj zares jo muči.

    Ona pravo čudo je,
    povsod se vtakne,
    in se ne odmakne,
    dokler ne izhlapi.

    Vlatka K., 24. 02. 09, 18.20

  239. 240
    bin
    19.03.2009 ob 23:31

    Hvala “drage dame” za obiske in darila. :)
    Nocoj grem spat, jutri pa se vam posvetim! ;)
    Sem že porihtal težave s tem predalom. Neroda!! :oops:

  240. 241
    bin
    20.03.2009 ob 07:14

    Sinoči sem to objavil kot poseben “post”, vendar sem si premislil. Ne gre prav v koncept celotnega bloga. Torej naj bo samo “komentar v klepetu”.

    Kopiram:

    Malo me “zeza” klepet~5, pa nimam časa danes popravljati, zato bom tukaj na novo ustvaril. Saj je tudi sicer malo drugačna tema.

    Danes sem bil … pocestnik??
    Verjetno že vsak petošolec ve, kaj je pocestnica. Pogosto najdemo ta izraz v naši literaturi. Pocestnik – pocestnica moškega spola? Hja, lahko bi tudi tako rekli. Vsaj (ne)spoštovanje, ki ga uživata v družbi je zelo podobno.
    No, za kaj gre? Danes sem šel prvič letos, na kolo. Vozil sem po cesti! Z gorskim kolesom. SRAMOTA!!
    Torej, moral sem preizkusiti »Rosinanta« pred skupno turo, ki je napovedana za prihodnji vikend. Se kolesa sploh še vrtijo? (O hrabrem vitezu – jezdecu, ne bi izgubljal besed.) Torej sem zjutraj (še lanski dopust) vzel kolo s klina v garaži, preveril zračnice in ostalo šaro, ter ugotovil, da je števec – ura v temi. Nič! Bom kupil baterijo pri prvem urarju. Najnujnejše stvari v nahrbtnik in GREMO!
    Pri urarju (v centru Nove Gorice) »but v glavo«. Nastavim naj si jo sam! Seveda. Le navodila s tabelo za pravilne nastavitve so ostala doma. Nazaj, štiri kilometre daleč in dobrih sto metrov v višino? Ne! Bodo pomagali pri DJAKu našemu »bicimakerju«. Ja? Seveda, vendar šele po deveti uri, ko odprejo trgovino. Grem h konkurenci, normalno, tudi oni ob 9:00. Pa sem se na svojega MTB guruja spomnil, grem k njemu v službo. Mogoče bo vedel na pamet, če ne, bova pa na net pogledala. Evo, na prvem semaforju čakam zeleno, ko nekdo trobi. 3X (guru) se pelje na teren in maha. Propalo!! Na kavico sem se usedel v Rio in počakal 9.uro. Djakovi fantje so mi stvar porihtali brez besed (hvala fantje!) in sem startal.
    Po cesti skozi Solkan do Grgarja, Grgarskih Raven, Bat, proti Kanalskemu Vrhu. Tam vmes sem se povzpel (peš) na Jelenik, lepo razgledišče, potem pa do bazena ČHE Avče nad vasjo Kanalski Vrh. Nadaljeval sem mimo cerkvice proti Banjšicam, od tam pa naprej v hrib do Lokovcev. Sneg! Saj sem skoraj 900m nad morjem! Spust v Čepovan in potem mučno poganjanje po cesti navzdol proti Grgarju. V nos mi je namreč pihal precej močan veter. Na Prevali sem zavil levo in nad Kramarco proti Kekcu. To je bil tudi edini del poti, ki je opravičil izbiro (nimam kaj izbirati, saj imam samo enega) kolesa.
    Prevozil okroglo 60 km, višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko poti je 800 m, tisti »gore – dole« po Banjšicah in Lokavcih pa tudi precej nanesejo. Celotna epopeja pa mi je vzela celih 6 ur. Konj je zdržal, vitez tudi, le sedalo se nekaj pritožuje.
    Pol sramote mi lahko oprostite že zato, ker sem priznal.
    Slike so pa tukaj:
    http://picasaweb.google.com/NuncMTB/Pocestnik#

  241. 242
    lea199
    20.03.2009 ob 07:40

    Pozdravljeni!

    Bin z veseljem prebrano, se prileže en tak potopis.

    Ta moj komentar je že nekoliko zastarel, ker pa je potoval po straskih poteh in okrog ovinkov je šele danes tu:
    Ne morem si kaj, da ne bi pripomnila nekaj na vašo temo.
    Mene tudi boli trplenje, pomanjkanje in izguba ponosa zaradi krize. Me pa tudi jezi, če bi bilo več moralnih vrednot in manj pogoltnosti, bi vsi lepo živeli na tem našem planetu.
    Daj človeku delo in ga zanj primerno plačaj, pa ne bo potrebe po SOS trgovinah. Vsak, ki rad dela bo dovolj zaslužil zase in svojo družino. Ne bo treba nikomur od sramu skrivati pogleda.

    Da ne bo pomote, tega nisem napisala danes, ampak samo prilepla od nekje.

    Lp Lea

  242. 243
    bin
    20.03.2009 ob 08:15

    @Ana

    Polžek slinko se boji?
    Kaj ga tam na kolu čaka?
    Polž nikdar ne naredi,
    neprevidnega koraka! ;)

    @Vilinček

    “Mala šala” nad oblaki,
    svoja krilca bo razpela,
    lahki spet bodo koraki,
    skoraj, skoraj, bo letela.

    Kot kresnička z lučko v sebi,
    najdeš pot, ko se zmrači,
    ni sivine, ki je ne bi,
    presvetlila, brez skrbi! :)

    “Nikad nije tak bilo, da ne bi nekak bilo!” Tako nekako je rekel Dudek in je imel prav! ;) Drži se Vilinček in pazi nase!!! :)

    @vlatka

    Emocije, ali čustva,
    sol in poper naših dni!
    Temne lise, svetli žarki,
    vse kar prija in boli.

    Stiska in zažiga v prsih,
    tja dol se širi, med nogé,
    le skozi vrat se ne prebije,
    v prazno škatlo, med rogé. ;)

    Naj v svojem čudu nas omami
    da bo kri zdaj zdaj zavrela,
    takoj se druga v prsih zdrami,
    ko bo prva … izhlapela.

    Zajček, vse bolj naravnost tečeš!! :) Le pazi, da te lisica ne ujame! ;) :D

  243. 244
    bin
    20.03.2009 ob 13:55

    @lea199
    Ti že malo poznaš tiste kraje, kjer sem se potepal. :)

    Komentar na mojo pesem o recesiji? Res je! Kar malo žalosten sem bil, da v sklepni kitici pesmi ni dovolj izstopil namen celote. :sad: (No, vsaj obe komentatorki nista tega izrazili.)
    Boli! Boli to, da se krivdo za nepravično razdelitev osnovnih dobrin zvrača na neke “dejavnike”, ki z vsem skupaj nimajo neposredne zveze. Dovolj je danes “kruha”, za vse ljudi sveta! Dovolj je ljudi, ki bi bili pripravljeni opraviti dela, potrebna za “blagor ljudstva”. Preveč pa je tistih, ki bi si od njihovega dela vzeli (samovoljno) vse, kar rabijo za danes in še za jutri, …
    Mogoče bi nam “Gospod” spet moral mano poslati, da spoznamo brezsmiselnost grabežljivosti, pogoltnosti???
    Dajmo med nami “malimi”, v naših družinah in med prijatelji ukrenimo vse, kar zmoremo v to smer! Da bi premaknili “globalni svet” ne bo šlo. Ne takoj in na silo. Od znotraj ga bomo razžrli. :mrgreen:

    Hvala Lea za komentar! :)

  244. 245
    olna
    20.03.2009 ob 17:23

    Bin, hvala za malo proze, da se ne počutim več tako osamljeno med samimi pesniki! :)

    O tem, da bi svet potreboval eno novo kataklizmo, je bilo že veliko povedanega. Pa misliš, da bi kaj koristilo? Prej ali slej bi prišli na isto – pohlep postane gonilo človekovega življenja, in v hipu, ko si eni prisvojijo preveč, je za druge premalo. In ker si bogati z bogastvom zagotovijo tudi vzvode moči in oblasti, se krog zapre.

    Zelo prav imaš, da tega ne moremo spremeniti v globalu. Lahko pa v malih korakih, med sosedi in znanci, pa tudi neznanci. Marsikaj, česar ne potrebujemo, potrebujejo nujno drugi. Od bogatašev ni pričakovati dobrodelnosti (čast izjemam).

    Morda za Veliko noč malo manj potice in šunke, pa raje kak evro za kogarkoli, ki mu je težje kot meni…in takih je vedno več.

  245. 246
    bin
    20.03.2009 ob 21:10

    Pozdravljena olna. :)
    Tudi v prozi nisem nič manj neprijeten kot v poeziji. ;)
    Predvsem sem svojo vizijo “rešitve” zastavil drugače, kot razumem tvojo. (V komentarju)
    Nikakršnega “ubogaime” ne sme biti med nami! Ne med zdravimi in dela voljnimi ljudmi. Cel roman bi moral napisati, da bi vsaj delno pojasnil, kako si zamišljam novo družbo. Nimam ne časa, ne publike. :mrgreen: Vsekakor pa z darovanjem, pa naj bo kakršno koli, človeka ponižamo! Morali bi si pomagati, da si vsakdo lahko svoj kruh prisluži.
    Neskončno dolgo so tvorci tega “sistema” gradili okostje zgradbe, v katero smo ujeti. (CS me bo obtožil “teorije zarote”. ;) ) Danes je kaznivo dejanje, če bi brezposelnega soseda “naprosil” za pomoč pri prekopavanju vrta. Seveda za ustrezno plačilo, s katerim bi si opomogel. In še hujše cvetke so uzakonjene, da slučajno ne bi “raja skupaj stopila”. Najhujša od vsega pa je odtujenost med nami. Celo “na vasi” ljudje ne vemo več za težave (in radosti) svojih bližnjih. Ne zanima nas. Verjemite, ni slučajno! :sad:

    Sem se že zaklepetal! :evil: Ni namenjeno samo tebi olna, “za vse ljudi” sem napisal.

  246. 247
    prostepoljane
    20.03.2009 ob 21:19

    Naši Vlatki za njen dan (jutri?) sem namenil tole:

    Vidiš to, kar drugim je prikrito,

    Lebdiš za pedenj nad zemljó,

    Avreolo nosiš »inkognito«,

    Tvoj svet je duh in ne telo.

    Klas požene naj to tvoje žito

    Iz njega dobra moka bo!

    Vidiš to, kar drugim je prikrito,

    v brezčasje gledaš, v bivališče duš,

    včasih vidiš srečo in ljubezen,

    drugič spet le jok … in hladen tuš.

    Lebdiš za pedenj nad zemljó,

    zdi se, kot da nisi naša.

    Le kam te vodi tvoja pot,

    si polna ali prazna čaša?

    Avreolo nosiš »inkognito«,

    nimaš slave, nimaš mastnih d´narcev,

    kot vsak od nas v mlinu si usode,

    kot vsak od nas deležna si udarcev.

    Tvoj svet je duh in ne telo.

    malo kruha hočeš zase,

    ljubezni mnogo za vse nas,

    v tvojem srcu rase …rase!

    Klas požene naj to tvoje žito,

    naj v soncu tvojih dragih dozori,

    ga pred točo ščitijo prijat´li,

    bogato letino naj obrodi.

    Iz njega dobra moka bo!

    Iz dobre moke dober kruh!

    Naj ti dalje dobro služi,

    tvoj vedeževalski duh!

    Vse najboljše vlatka! :) :) :)

  247. 248
    ~ nagajivka ~
    20.03.2009 ob 21:23

    Končno spet v domovini – YES! :D

    En lep pozdrav še z moje strani, VSEM želim en sonca poln vikend.

    Malo berem, Bin, vidim, da si ste se lotili kar resnih vsebin, vsekakor vrednih debate. Ker ostajam doma le par dni, se najbrž vanje ne bom spuščala, vas pa zato vse skupaj (po)vabim nocoj, če le imate čas, da se mi pridružite pri tejle petkovi “lumpariji”:

    http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/01/19/po-jezija/

    p.s.: zadeva je pojasnjena v komentarju št. #477. :razz: ;)

  248. 249
    ~ nagajivka ~
    20.03.2009 ob 21:24

    Aaaaaaa, BIN! Medtem ko sem pisala zgornji komentar – si pa že prehitel z voščilom za Vlatko. :) )) Lepo. Res lepa pesem.
    No, ja vabilo vseeno velja vsem obiskovalcem tvojega bloga.

    :D

  249. 250
    bin
    20.03.2009 ob 21:47

    Kaj hočem, nagajivka, “modri dirkač”. :oops:
    Še vedno ti vse pokvarim, preden sploh zaznam tvoj namen. :roll:
    Spat grem, kajti čaka me naporna sobota. Zato sem tudi pohitel z voščilom. Oprosti!! Šele kasneje, ko sem že zalepil (tokrat vnaprej napisano pesem), sem na tvoj blog pokukal. :shock:
    Veliko lepega ji napišite, vlatki, zasluži si! :)

  250. 251
    ~ nagajivka ~
    20.03.2009 ob 22:01

    Ni panike, Bin. Pokvaril definitivno nisi ničesar. Vse je v redu. Seveda si pa zaradi tega svojega (ahkm!) “dirkaštva” medtem že tudi ti “tam” dobil mojo “petkovo porcijo” …

    :lol: ;)

    Lepo preživi jutrišnji dan, pa se tipkamo ko se tipkamo.
    Pozdrav vsem. :) ))

  251. 252
    olna
    21.03.2009 ob 17:33

    Bin 246,
    zdaj se bom še jaz pridružila Nagajivki in te skritizirala, na drugačno temo seveda. Sicer pa kritike med prijatelji naj ne bi bile nič hudega, posebno, dokler so dobronamerne. Je tako ali imam prav???
    :)
    Nikakor se ne strinjam s teboj, da bi kakršnokoli darovanje predstavljalo ponižanje. Ali ni to izraz solidarnosti? Seveda ljudje (praviloma) najraje sami zaslužijo za življenje, če pa jim je to onemogočeno, se jim priskoči na pomoč.

    Seveda je hvalevredno, da nas pozivaš k spremembi družbe od znotraj, od temeljev navzgor. To bo – če bo sploh kaj haska – obrodilo sadove kvečjemu za naše vnuke (saj si ne delamo utvar, kako dolgo potrebujejo temeljite družbene spremembe, posebno ob odlično organizirani obrambi statusa quo). Kaj pa do tedaj? Morebitna svetla prihodnost današnjim žrtvam recesije ne bo prav nič pomagala, če TUKAJ in ZDAJ nimajo s čim plačati položnic ali kupiti otroku čevljev.

    Idealna družba prihodnosti – lepo. Kaj pa danšnji RL? Na to čisto navadno in praktično pomoč sem mislila. Na kratkoročno reševanje stisk.

  252. 253
    vlatkavlatka
    21.03.2009 ob 21:22

    bin,

    zahvalila sem se že tam – pri meni, sefaj se pa zahvaljujem še tukaj.

    Hvala Ti. Prijetno si me presenetil. :)

  253. 254
    bin
    21.03.2009 ob 21:36

    @nagajivka

    “se tipamo ko se tipamo.” :twisted”

    @olna

    Se razume! Kritika je vsekakor izraz prijateljskih odnosov. Sicer bi bilo treba reči “v nič devanje”. ;)

    Vem, da je treba v trenutnih težavah tudi z darovanjem denarja, dobrin, pomagati. Nič nimam proti. Kot si lepo zapisala, je to kratkoročno reševanje težav. Oba pa veva, da ne prinaša rešitve, ozdravljenja družbe. Samo blaži tegobe, zavira vnetje, da se rana ne pregnoji – očisti. Tega se moramo zavedati! Tudi takrat, ko si z najplemenitejšimi nameni “odtrgamo od ust”, da bi dali ubogim.
    Samo dajanje ne omogoči sprememb, popolnoma brez njega pa mnogi sprememb ne bi učakali.
    Še ena stvar je, ki naju ločuje v pogledih na to temo. Ženska si, jaz pa se med moške prištevam. ;) Naj je “emancipacija” še tako uspešna, je ženska pripravljena sprejeti pomoč, “trdno roko”, “rame za jok”, kadar je v težavah. Za žensko je to izhod iz krize – zmaga, za moškega – PORAZ! Običajnemu (da ne rečem povprečnemu) moškemu, je težje priznati občutek nemoči, izgubo svoje vloge stebra – skrbnika, kot trpeti lakoto ali bolečino. Zato sem, res nekoliko “na počez” zapisal tisto o ponižanju obdarovanca. (Obdarjenega z “ubogaime” darovi, darovi iz usmiljenja.)
    Koliko časa bi – bomo rabili, da se družba “spreobrne”? Verjetno si zelo optimistično pisala o vnukih. :sad: Samo v primeru res silovitih težav v družbi, bo proces stekel hitreje. Vendar takrat tudi praviloma zaide v napačno smer, v drugo skrajnost.

    Upajva olna, in še kdo drug z nama, da bomo kot družba zmogli preiti v zrelejšo obliko brez revolucij, vojn, kataklizem. A vseeno preiti, preseči sedanje zablode. Pot do tega se začne spodaj, na dnu družbe. Samo od tam se vidi “kup grdih riti”. (Saj poznaš tisto zgodbo o drevesu z opicami?)
    Torej bitka na obeh frontah!!! Ženski in moški. :mrgreen:

  254. 255
    1danica1danica
    22.03.2009 ob 16:37

    Muhasta je ta pomlad
    se sonce nam veselo smeje
    nam svetle dneve naredi
    in prav prijazno nas pogreje.

    In ko že misliš, “zdaj pa bo!”
    zapiha veter, prileti snežinka
    spet zebe nas in nas jezi
    pomlad, ki kuka izza ovinka.

    Lep pozdravček vsem! Saj berem in živam, krasni ste!

  255. 256
    bin
    22.03.2009 ob 18:33

    Lep dan je bil danes! Sončno, a sveže. :)
    Nič nisem “pesnil”, pa vam z Nevenkinega bloga svoj včerajšnji sonet lepim. Sem bil pohvaljen. ;) (Vsaj tako sem razumel njen komentar.) Sonet je bil napisan kot “odmev” na njenega, zato le v sozvočju pride do prave veljave.

    Praviš pozabi, poljube, objeme,
    in vsa hrepenenja nežne pomladi.
    Praviš lahko je, odreči se nadi
    lahko živeti brez vsake dileme?

    V veri naivni dajal bi srečo,
    madež na cvetu opral bi s solzami,
    krila razprl prešeren v omami,
    ponesel te kvišku nežno lebdečo.

    Bila si drugačna, drugačna kot vse,
    v jutranji zarji bila si danica,
    zdaj pusta so jutra in v prsih me žge,

    težka je sapa in bleda so lica,
    v megleni zavesti se okno odpre,
    še vedno ljubim, edina resnica.

    Mogoče se nocoj še kaj priklatim naokoli, če mi bo luna naklonjena? ;)

  256. 257
    bin
    23.03.2009 ob 21:54

    Nevenka te dni lepe, čeprav nekoliko otožne pesmi piše. Tudi nocoj ji nisem mogel zamolčati odmeva. :oops:

    Stopi iz sence s pogumnim korakom,
    obreži liano, ki rast ti duši,
    razbij te okove, steklene pasti,
    spletanje vencev prepusti mrtvakom.

    Znova boš stkala tančico iz niti,
    spet noč bo žarela v plamenu strasti,
    takrat se v srcu spet pesem rodi,
    pesem srca, ki zna še ljubiti.

    Z upanjem stopaj po poti usode,
    v svetlobo zazri se, ne v mračno globel,
    zdaj v vlogi si princa, drugič oprode,

    nihče pač ni tisto, kar sam bi hotel,
    pa vendar nikoli drugače ne bode,
    kar tja si zaseješ, to v srcu boš žel!

    Vse lepo tistim, ki se, čeprav molče, po poljanah sprehajate. ;)

  257. 258
    prostepoljane
    23.03.2009 ob 23:56

    Nagajivki za dan, ki prihaja. :) Vse najboljše, nagajivka!!!

    Ne nisi bog, čeprav se v tebi spaja,
    nebo in zemlja… in vesoljni čas,
    drugo z drugim v sebi se oplaja
    ko vzpenjaš se na skalnati ParnaS.

    Atene um z lepoto Afrodite,
    ob silnem žaru preudarki trezni,
    ob nežnih pesmih puščice srdite,
    prediraš s stihi vsak oklep železnI.

    Globoke misli skoz´ tančice raja
    naslutil bo v sozvočju tvojih rim
    kdor v dobri veri z njimi se napaja,
    kdor ve, da je ob ognju tudi diM…

    Apolonu naklanjaš ognjevite,
    besede, misli, kuješ ga v nebo,
    v isti sapi bereš mu levite,
    iz tvojih rok naj zobal bi prosO.

    Jutranje rose dajo ti svežino,
    z veseljem gledaš v vsak naslednji dan
    večerni piš odene te s toplino,
    ljubezni spev je bolj in bolj ubraN.

    Iz sonca dneva jemlješ si moči
    za vsakodnevni drill in trde bitke
    globoko notri ogenj še gori
    še ceniš radoživost in užitkE.

    V ta sivi svet prinašaš nam vedrino,
    s teboj je lažji tovor naših let,
    skrivnostna si, kot zrelo dobro vino,
    opijaš naše duše, ti poeT!

    In si preprosto brez laži… kar si,
    le človek, eden mnogih tu med nami,
    a vsak od nas po tebi hrepeni,
    brez tebe zapuščeni smo … in samI.

    Pesem naj bi bila hvalnica. Lepo prosim, nihče naj ne išče v njej drugega!

    Za tiste, ki ste manj vešči “obrtniškega rimanja” prilagam navodilo za uporabo. ;)

    Ne nisi bog, čeprav se v tebi spaja,
    Atene um z lepoto Afrodite,
    Globoke misli skoz´ tančice raja,
    Apolonu namenjaš ognjevite.
    Jutranje rose dajo ti svežino
    Iz sonca dneva jemlješ si moči
    V ta mračni svet prinašaš nam vedrino,
    In si preprosto brez laži… kar si.

    Ko vzpenjaš se na skalnati ParnaS
    prediraš s stihi vsak oklep železnI
    kdor ve, da je ob ognju tudi diM
    iz tvojih rok naj zobal bi prosO
    Ljubezni spev je bolj in bolj ubraN
    še ceniš radoživost in užitkE
    opijaš naše duše, ti poeT
    brez tebe zapuščeni smo … in samI

  258. 259
    vlatkavlatka
    24.03.2009 ob 00:16

    Ker je nagajivka zahinavila, in ima odprto samo dva posta,

    bom prilepila tudi tukaj:

    Nagajivka,

    ura je preč in Ti imaš rojstni dan.

    VSENAJBOLJŠE ZATE, VSE NAJBOLJŠE ZATE, VSE NAJBOLJŠE DRAGA MOJA, VSE NAJBOLJŠE ZATE.

    NAJ SE TI IZPOLNIJO VSE TVOJE TIHE SANJE IN ŽELJE.

    TE OBJEMA IN TE ŠTIMA, TVOJA VLATKA. :) :) :)

    Polno sonca in dobrih energij še naprej ti tudi želim.

    In dobrih rim. In potrpežljivosti z nami. In vsega, vsega dobrega in lepega.

  259. 260
    olna
    25.03.2009 ob 09:53

    Bin 254,tako kot imam jaz prav s svojega ženskega vidika, imaš ti prav s svojega moškega.
    -:)
    Res je, da moški revščino ali izgubo službe prenašajo težje in posledično težje sprejemajo pomoč. Ženske so – recimo – v tem pogledu bolj praktično naravnane, zanje se najprej postavi vprašanje, kako preživeti, šele potem o ponosu in dostojanstvu, kar najprej obremeni moške.

    Vsi poznamo resnične zgodbe o moških, ki so izgubili službo, pa tega okolici niso priznali in so še naprej odhajali vsako jutro “na delo”. Da jih veliko v takšni situaciji poišče tolažbo v gostilni, je dodatno žalostno dejstvo.

    Se strinjam, da je dobrodelnost samo obliž na hudo rano in da je za mnoge ponižujoča. Seveda je potrebna ozdravitev družbe, ampak to bo trajalo…do tedaj bi bilo pravično vsaj zagotoviti nezaposlenim dovolj veliko finančno pomoč države, da bi dostojno preživeli in ne bi bili prepuščeni raznim drugim oblikam pomoči, ki jo mnogi – žal, ampak razumljivo – občutijo kot miloščino.

  260. 261
    lea199
    25.03.2009 ob 10:57

    Pozdravljeni!

    Bin hvala za pesem na mojem blogu … takšno je tudi moje mnenje na to temo.

    Olna 260 s tvojim zadnjim odstavkom se še kako strinjam, citiram:
    “Se strinjam, da je dobrodelnost samo obliž na hudo rano in da je za mnoge ponižujoča. Seveda je potrebna ozdravitev družbe, ampak to bo trajalo…do tedaj bi bilo pravično vsaj zagotoviti nezaposlenim dovolj veliko finančno pomoč države, da bi dostojno preživeli in ne bi bili prepuščeni raznim drugim oblikam pomoči, ki jo mnogi – žal, ampak razumljivo – občutijo kot miloščino.” Konec citata.

    Vsekakor pa bi se moralo v družbi(državi in ne nazadnje v svetu) marsikaj spremeniti, da bi ljudje lahko delali in si z delom zaslužili za življenje.
    Vsem lepe pozdrave in veliko veselih pesmi … Lea

  261. 262
    bin
    25.03.2009 ob 14:15

    Hvala olna in Lea199 za komentarja.
    Malo bom “zahinavil” in prilepil pesmico, ki jo je Lea omenila. Na njenem blogu sem “odmeval” na njeno pesem. (Priporočam ogled! :) )

    A bil je mlad in čil nekoč,

    za dva je delal, dan in noč,

    od svojega je drugim dal,

    kot je le zmogel, kot je znal.

    ***************

    Od vsake plače velik del,

    mu je “socializem” vzel,

    “naj bo” si je tedaj dejal,

    nekoč bom še potreboval.

    ******************

    Takrat je pač bilo tako,

    če kdo ni zmogel, ni mu šlo,

    na plečih družbe je slonel,

    na tujih poljih žeti smel.

    ******************

    Zdaj v isti družbi – drugi časi,

    globalni svet v vsaki vasi,

    vsak le za svoj profit igra,

    nihče nikogar ne pozna.

    *******************

    To je v navadi še ostalo,

    od vsake plače “za socialo”,

    država vzame, ne odjenja,

    “stara pravda!” draga srenja!

    ********************

    A kadar človek je v zagati,

    ko sam ne zmore več obstati,

    namesto da bi segla v žep,

    ponuja prazen mu otep.

    ********************

    Dobri sosed naj daruje,

    vas nahrani in obuje,

    Rdeči križ in Karitas,

    poskrbita naj za vas!

    ********************

    Čemu pogoltno malho “štupam”?

    Zakaj državi še zaupam,

    ko vendar javno, prek ekrana,

    zija med nami strašna rana:

    **********************

    Vse kar imaš ti “družba daje”,

    če več ti vzame – te ima raje,

    kadar opešajo roke,

    takrat pa … “prosi ubogaime”.

    Nekoč bom velik in bom imel čas!!! :lol:

  262. 263
    VILINČEK
    25.03.2009 ob 14:18

    Se potikam po svetu in nosim pomlad… ker je skrajni čas, da se vsaj malo otopli. Danes v jutro so nas celo presenetile snežinke :) in sem se tako v sebi odločila, da se čisto resno lotim naloge :D

    Ne bom drezala v ozon…segrevala ozračja do takih višin ( mislim na toplotne grede) vem, da so luknje :D

    Naj bo za šalo in dobro voljo vsem :) in seveda krasen dan.

    Amy Winehouse – Will You Still Love Me Tomorrow?

    http://www.youtube.com/watch?v=Y_r-b8vbK48&…

    Tudi pesem je ljubezen.
    Tudi pesem je nje dar.
    Vem,
    ker kapljice sem brala,
    vtisnila jim sonca žar.

    Iz globine v noč so vrele,
    v dan so risale nasmeh.
    Tisto kar ti čas poklanja,
    našel v svojih boš očeh.

    Tudi pesem je ljubezen.
    Tudi pesem je nje gral.
    Vem,
    ker vsak nebeški biser
    polni čudežni bokal.

    V njem so želje svetlih misli,
    sreča tvojega neba.
    Tvoja večnost in brezmejnost,
    ko dotikaš se srca.

    Tudi pesem je ljubezen.
    Tudi pesem je nje glas.
    Vem,
    ker vsak njen šum in sapa
    kot poljub je na obraz.

    V prebujenih nežnih čutih,
    dviga se opojev čad.
    V harmoniji čistih zvenov,
    našel svojo boš pomlad.

  263. 264
    VILINČEK
    25.03.2009 ob 14:24

    Prebrala tudi zadnja vaša pisanja. Tudi Binovo pesem.

    Ja vsi čutimo ta krizni čas na sebi… tudi jaz se temu ne morem izogniti.
    Mislim, da nas tudi zaradi tega objema hlad…
    A treba je verjeti v lepše čase :)

    Vse, vse lepo vam želim :)

  264. 265
    vlatkavlatka
    26.03.2009 ob 21:34

    Le toliko, da me opazite:

    Moj svet
    je čist
    in je sladak
    Vsak dan mi
    sonce sije
    ne pokrije
    ga oblak
    Naj tudi vam
    ga srce nosi
    zanj ljubezni
    čiste
    prosi
    Vas osvetli
    in vam
    obraz
    obžari
    v lepoti
    sreči

    Vlatka K., 26. 03. 09, 00.02

  265. 266
    lea199
    26.03.2009 ob 22:04

    Pozdravljeni!

    Pridni ste, lepo vas je brat.

    Vlatka tebe jaz vedno opazim in zelo so mi všeč tvoje pesmi.

    Nimam nič, kar bi bilo dovolj dobro za med vaše pesmi. Si bom dovolila prilepit tole, čeprav vem da ni kdo ve kaj.

    Pajek

    Skozi jutranji svit
    hitim
    na ustnicah
    igra mi nasmeh
    lahan je moj krak
    lebdim
    ~~~~~~~
    Postojim
    v prašne spomine
    se utopim
    ~~~~~~~
    V jesen
    on proti meni gre
    šopek korčkov
    v moški roki
    zame dehti
    ~~~~~~~
    Diši
    omamni vonj
    mami
    čute mi hromi
    ~~~~~~~
    Senca zelene lipe
    me hladi
    se pogled
    v pajkovi mreži
    ulovi
    v rosi mreža se iskri
    pajek na plen preži
    ~~~~~~~

    Lea

  266. 267
    bin
    26.03.2009 ob 23:53

    Še smo v postu! :oops:

    Olna, BERI ZJUTRAJ!!!! ;)

    Nekoč globine svoje bom odstrl.
    Njih labirint, vse ozke mračne rove.
    Pregnal ves strah, ki zdaj v meni rjove,
    v oči bom sebi, svoji biti zrl.

    Ne bo več glodal dvoma večni črv.
    Ne bom se stresel ob skoviku sove.
    Zdrobil bom negotovosti okove.
    Življenja bom še zadnji oreh strl.

    Nekoč… se ve, bom zmogel to dejanje.
    Nekoč prebil bom steno svoje ječe.
    Nekoč bom uresničil svoje sanje.

    Nekoč zapre se rana, ki me peče.
    Nekoč napoči čas za praznovanje?
    Nekoč … a kruti čas kar teče, teče!

  267. 268
    bin
    27.03.2009 ob 00:13

    @vlatka

    Opazimo, opazimo! :)

    Tam ob morju ni oblakov?
    Le svetlo sonce in ljubezen?
    Ob takem prime me bolezen,
    “pastirska” v šprahi je očakov. ;) :lol:

    @lea 199

    /Nimam nič, kar bi bilo dovolj dobro za med vaše pesmi. / :roll:
    Tako mineštro kuhamo na tem blogu, lea, da prav vse paše notri! :) Le strupeno ne sme biti!!

    Na mreži drobni biseri.
    Pajek čaka v kotu skrit.
    muha sladko se smeji,
    pojdi pajek se solit! :)

    Oprosti, lea, ker sem tvojo lepo in resno pesem bolj na hec “odmeval”. Pozna ura je že, nekaj pa sem le hotel tudi tebi napisati. :oops: Tista rosa na mreži me je zasanjala.

  268. 269
    lea199
    27.03.2009 ob 10:05

    Oj, pozdravček!
    Bin nekoliko si me opogumil, ni kaj nisem pesnica in rime mi me grejo … izražam se … kot najbolje znam … to pa je … le tako.
    Zelo vesela sem tvoje hecne pesmice, prav to mi v zadnjem času manjka. Hvala!
    In ne boš verjel sem na strani muhe , ki se lahko pajku smeji ha, ha, ha in fige kaže pajku.
    Bodite dobro prav vsi!
    Lea

  269. 270
    olna
    27.03.2009 ob 10:50

    Bin, hvala za opozorilo o času branja, pesem res ni uspavanka. Je eden od tistih dragih kamnov s temnim leskom…

    Te lahko nekaj prosim? “Nekoč nastopi čas za praznovanje?” praviš v predzadnjem verzu. Ko boš razpoložen, povej kaj o tem praznovanju. Ali o tem, kaj boš čutil po njem?

  270. 271
    bin
    27.03.2009 ob 21:45

    Nocoj posebej za olno! ;)

    Najdi v njej “praznovanje”. :)

    Ob reki

    Na prod sem šel,
    v zavetje svoje skale,
    gledal sem reko,
    čista je in živa,
    še vedno
    brusi kamenčke
    igriva,
    povodnji, suše,
    niso je ugnale.

    Še se spominjam,
    v njej so ženske prale,
    velike štrene
    voljnega prediva,
    v šumenju slapa,
    ki v tolmun
    se zliva,
    njih glas še slišim,
    kot bi
    klepetale.

    Ni več peric,
    ne štren,
    ne zgodb davnine,
    a reka
    teče dalje,
    brez prestanka,
    izvir rodi jo
    in v izliv premine…

    Ni ujeta v krog,
    temveč je ona
    zanka!
    Spoznanje novo
    v hipu me prešine.
    Še ena manj
    v življenju je
    uganka.

    Pesem je klasični sonet (seveda z napakami :oops: ) le da sem ga nekoliko “razmetal”, ker je nekaterim tako všeč.

  271. 272
    olna
    27.03.2009 ob 22:13

    Našla. Hvala!

  272. 273
    ~ nagajivka ~
    27.03.2009 ob 22:26

    Pozdravljene proste poljane na ta čaroben petkov večer! :D

    Zanimiv sonet, Bin. Evo, kaj je pa meni prišlo na misel, ko sem ga brala:

    O temeljni skrivnosti naše narave in narave resničnosti je Blake zapisal tole:

    V zrnu peska videti cel svet
    in nebo v roži na poljani,
    večen čas imeti v hip ujet
    in neskončnost obdržati v dlani …

  273. 274
    bin
    27.03.2009 ob 22:32

    Dovolil si bom lea199, nekoliko “pridige”.

    /ni kaj nisem pesnica in rime mi me grejo/

    Res je v tvojih pesmih malo lepo zvočnih rim. Toda!!! Rima ni edini in nujni pogoj za pesem. Še mnogo drugih načinov je, da se besede berejo drugače kot običajna proza. Zazvenijo in spravijo našo notranjost v nekakšen ples. Tako razumem definicijo poezije. Znaš uporabljati besede tako, “da udarijo” :) . Znaš sestaviti krajše izraze v neko “nanizanko”, ki ima pomen, globlji od posameznega dela. Le ritma in melodije ne najdem prav pogosto v tvojih pesmih. (Jih nisi zapisala, ali jih ne znam najti?) Verjetno vsakega nekaj.

    V svojem stilu, s prispodobo, ti bom skušal nekaj povedati. Otrok, ki bi rad tekmoval v troskoku (atletika), se mora najprej naučiti hitrega teka. (Zalet!) Kaj sem hotel povedati?? Naj te ne bo sram, poizkusiti z enostavnimi pesmicami, brez velike izpovedne moči, kadar iščeš način, kako ujeti rimo, ritem, melodijo. Kako se rima veš. Samo dve besedi z enako zadnjo črko že zadostujeta za enostavno rimo štirivrstične pesmice. Pri tem pa je važen tudi ritem. Vrstici z rimo naj bi imeli tudi enako število zlogov. Drugi dve vrstici (prva in tretja) sta lahko brez rime, imeti pa morata usklajen ritem. Zelo enostavne pesmi imajo po štiri do sedem zlogov v vsaki vrstici (po parih).
    Vem, banalno se sliši (čita) vse skupaj! :roll: Vendar se mora človek včasih in začasno spustiti zelo nizko, če hoče naskočiti naslednjo stopnico.

    Piši še naprej svoje pesmi – izpovedi tako, kot ti srce veleva. Vmes pa lahko, “takole za vajo”, tudi kaj trapastega napišeš. Naj bo samo v tvojem zvezku, ali pa tudi sem, k nam prilepiš. Tako boš počasi ujela svoj ritem, ki te bo vodil tudi pri lepših, resnejših pesmih. Sram?? Bina ni bilo sram! Tam, na Commonsensovem “Parnasu” sem “klanfe sral”, kratke štirivrstične rime brez vsakega izrazitega zvena. Vendar sem vztrajal in danes mi že uspe tudi kaj takega napisati, kar je všeč občutljivejšim ušesom. Bitka med izpovedno in oblikovno “komponento” pesmi pa ne bo nikdar dokončana! Vedno moramo za dosego ene žrtvovati del druge. DOBER KOMPROMIS – DOBRA PESEM! :)

    Oprosti še enkrat za “pridigo”, bila je dobronamerna. :)

  274. 275
    ~ nagajivka ~
    27.03.2009 ob 22:34

    Ko nas tisoč milj ločuje
    smo vsaksebi daleč proč,
    a duh je ta, ki nas zbližuje,
    brezmejen je njegov obroč …

    Nas razdvajajo razlike
    v naravi naših biti???
    Vsi smo delci ene slike,
    drobci v mozaiku skriti …

    Kaj je tisti pokazatelj
    prepletenih nitk med nami?
    Kdor pozna pomen »prijatelj«,
    ve, da rama je ob rami …

    Kaj še sliko prikazuje
    in razkriva barve njene?
    Kdor z motivi le “trguje”,
    na paleti meša štrene …

    Je prijateljstvo edini
    TEMELJ trajno-zaupljiv,
    sprejema v sreči, bolečini,
    v več plasteh lahko združljiv …

    Tole je pa moja skromna, res skromna zahvala za VSE, ki ste mi posvetili voščila. (Prekopirala s svojega bloga).

    Da je tvoj pesniški izdelek pod #258 res vrhunski (v tehnično-izvedbenem smislu)- sem že na Eho-Bit “povedala”, zato ti zdajle, dragi Bin, rečem le še enkrat HVALA! Bom še kaj pripesnila naokoli – ob priliki, nocoj pa le še lahko noč – vsem na tej strani. Zdajle moram še malo na “obhod” po blogovju, ker sem čisto “vun padla” iz vsega dogajanja. :) ))

    Praznovanje? Zame je recimo “praznik” že to, da imam nocoj možnost neomejenega dostopa do interneta. Skromna pupa, ni kaj … dasiravno se morda komu zdi, da sem blaaazno zahtevna … Heh! ;) )

    :D

  275. 276
    bin
    27.03.2009 ob 22:40

    @nagajivka
    “Čaroben petkov večer” ;)
    Sem bral, ja, da boš ob petkih vasovala na netu. (Petek je za vdovce! :twisted: )
    Hvala za obisk, komentar, pesem …

    Nocoj se mi spet mudi spat, kajti jutri zjutraj gremo na turo -MTB. Pa še nič nisem pripravil :oops:
    Se tipkamo :) :)

  276. 277
    vlatkavlatka
    28.03.2009 ob 00:18

    lea,

    **266**

    krasna pesem. Boljša od moje. Kar verjemi. :)

  277. 278
    vlatkavlatka
    28.03.2009 ob 00:19

    bin,

    oki doki :D

  278. 279
    VILINČEK
    28.03.2009 ob 03:07

    Sem skočila preko plota,
    k sosedu glasbo nosim.
    Da čim lepša bo sobota,
    vam še tukaj jo raztrosim.

    Hvala za pesmice Bin in seveda vsem prav vsem lepo pozrav v tale vikend …
    Sem vas prebrala.

    lušno mi bodite :)

    “Many Rivers to Cross” – Annie Lennox
    http://www.youtube.com/watch?v=GSSQXis_M4Q&NR=1

  279. 280
    VILINČEK
    28.03.2009 ob 04:21

    Danes sem jutranji ptič. Pa prilepim še oba včerajšnja dela na tole stran. Tvojega in mojega. :)

    ———————-
    (napisal: BIN)

    Kdo je kdo v tem večnem plesu,
    Kdo je kovač, kdo kos železa,
    kdo se odziva, kdo ga dreza,
    kdo je grča v gladkem lesu?

    Ni ljubezni brez pesnitve,
    čeprav je pesem brez besede,
    ne zraste stih iz sovraštva bede,
    pesem ne trpi žalitve.

    Obe sta eno, … ali nič !
    Ljubezen pesmi – seme zrelo,
    pesem je njeno – razodelo,
    poet v srcu – čuden ptič.

    ——————————-
    napisal: vilinček

    Kdaj življenje preobrača,
    se v čisto drugi smeri.
    Ni železa za kovača …
    pa čeprav le v dobri veri,
    se kovati on nameri,
    ker se dobro z dobrim vrača.

    A kdaj vrata se zaprejo.
    Kdo ves strt stoji za njimi.
    Lepe sanje se podrejo.
    Kot ostal bi hladu zimi …
    ali pa zajet v plimi,
    kjer valovi ga načnejo.

    Treba mu je dati roko,
    čista misel naj ga brani.
    in ponese v mirnem toku …
    ga odžeja in nahrani,
    da rešitev tam na dlani,
    bi se našla mu ob boku.

    Sonce v jutro naj posije,
    mu izbriše vsa trpljenja.
    Solza žalost vso izlije,
    k novim upom naj se vzpenja.
    Da mu luč bo dar življenja,
    ki se k sreči znova vije.

    Še en topel pozdrav… Imejte se mi lepo :)

  280. 281
    ana od srca
    28.03.2009 ob 12:36

    Oj!

    Pozdrav vsem!!! :-) )

  281. 282
    lea199
    28.03.2009 ob 20:55

    Oj,lep sobotni večer!

    Bin obljubim, da bo vadila, upam da sem razumela tvoja navodila. Hvala za “pridigo”.

    Vlatka, vesela sem tvoje pohvale in vesela, da ti je moja pesmica všeč … no saj ne mislim, da je boljša od tvoje, vendar tvoje mnenje mi veliko pomeni, ker so mi tvoje pesmi zelo všeč.

    Ana tudi tebi pozdravček.

    Bodite dobro in lahko noč. :) Lea

  282. 283
    VILINČEK
    29.03.2009 ob 23:35

    Lep pozdrav vsem v nov teden :)

  283. 284
    VILINČEK
    31.03.2009 ob 12:25

    Vidim, da se Bin potepa… oz. vidim, da se je čisto malo ustavilo. Pa pridam svojo zadnjo pesem, ki še ni dokončana… je le utrinek. :)

    lionel richie – Stuck On You

    http://www.youtube.com/watch?v=m7pxLdsHGF0&feature=related

    Če izgubljen bi kdaj
    zataval tja …
    na drugo stran,
    kjer je tema.
    Ne videl smisla
    pravega,
    ki vodil bi te do srca.

    Zapri oči,
    predaj se mu.
    Ne vprašaj kam
    in ne čemu…
    Ne vrzi vstran,
    postavljaj v bran,
    ko obsijan …
    trenutek lep,
    odpelje v dan
    te na potep.

  284. 285
    VILINČEK
    31.03.2009 ob 12:26

    In seveda pozdravljam prav vse na tej strani. :)

  285. 286
    ana od srca
    31.03.2009 ob 12:30

    Vilinčica, lepo!
    In vsem lep pozdrav! :-)

  286. 287
    bin
    31.03.2009 ob 14:57

    Pozdravljene Poljane in njihove obiskovalke! :)

    Nič se bin ne potepa, Vilinček, le pod kamen se je skril v svoji nemoči. ;) Hvala ti, da si malo prezračila to čumnato. :) :)

    V pomanjkanju (liričnega) navdiha sem se zatekel v “tehnično poezijo”. :oops:

    UGANKA

    Prepeva duša in srce poetu,
    Eros ga je s strelico zadel,
    svoje misli, svoje sanje poje,
    elegije, sonete bo v besede ujel,
    majske večere bo podaril svetu.

    Nežni so zvoki, strastne melodije,
    opoj se širi v žile, kri kipi,
    srca utrip v besede se prelije
    in tih, otožen včasih, izzveni,
    šepet le na uho, glej sonce sije.

    Splet glasov, beseda, naša last?
    Razuma jasna slika, skriti ton?
    Emocije trans, brezčutna misel?
    Čar življenja in pradavni gon,
    omame in prevare plehka slast?

    Svobodne so poljane, brez pregrad!
    Volje neuklonljive nič ne tlači.
    Eliksir pretaka v žile se napete,
    temelj naše biti predrugači,
    upora seme vnaša v gnezdo nad.

    Brezmejna so, prostrana srčna polja,
    radost življenju daje pravi smisel.
    Ali morda vse to je le privid?
    Trend mode, silno lep, a kisel,
    usode kruta pot in »božja volja«?

    V zgornjih rimah je skritih več sporočil. Kdo jih najde?
    Komur bo na tretjem situ ostalo “tako počez” pet črk, temu je zagotovo namenjena pesem. :twisted:
    Med polnim besedilom in zgoščenim povzetkom pa sta še dve sporočili.

    He he, da vas vidim!!! :mrgreen:

  287. 288
    olna
    31.03.2009 ob 19:10

    Bin, usmili se nas telebanov in nam daj še kakšen dodatni namig?

  288. 289
    lea199
    31.03.2009 ob 21:58

    Bin,

    se podpišem pod Olnin komentar, sem še kakšen teleban, morda teleban na kvadrat.

    Pozdravček vsem Lea :)

  289. 290
    vlatkavlatka
    31.03.2009 ob 23:06

    Dala bi ti rožo,
    pa obrneš stran
    pogled.
    Dala bi ti roko,
    pa skriješ
    jih v žep.
    Zapela bi ti pesem,
    a poslušati
    nočeš več.
    Zato le objemem te,
    ne moreš od
    mene preč.

    Vlatka K., 29. 03. 09, 20.01

  290. 291
    bin
    31.03.2009 ob 23:36

    Roža ima trne,
    prst bi me bolel!
    Hrapava je roka,
    kožo bi ti snel.
    Ušesa so že gluha,
    ne slišim violine.
    Objem, oh to še zmorem,
    naj nikdar ne mine! ;)

  291. 292
    vlatkavlatka
    1.04.2009 ob 00:06

    bin,

    lepo :) :)

  292. 293
    lea199
    1.04.2009 ob 11:07

    Oj, sem radovedna … vidim, da ni nihče nič pogruntal. :)
    Bin in Vlatka
    Vesela sem prebrala tudi obe vajini pesmi. :) :)
    Bin
    Sama se z rimami trudim, a mi je vedno manj jasno.
    Pozdravček vsem Lea :)

  293. 294
    bin
    1.04.2009 ob 20:47

    Prvo sejanje. ;)

    Skozi sito pade vse, razen prve besede v vsaki vrstici. Pet besed vsake kitice tvori novo vrstico. Ločila pa je treba na novo postaviti. Naj opozorim! Veznik “in” ni samostojna beseda, zato se ga drži tudi podaljšek “tih”. Ostane torej kitica s petimi vrsticami.
    Naslednje sejanje jutri. ;)

    @lea199

    /… Sama se z rimami trudim, a mi je vedno manj jasno. …/
    Verjamem. Nisem ravno vešč učiteljskemu poklicu. :oops: Daj, zalepi kaj sem, na poljane, kakšno kratko rimo, s katero nisi zadovoljna. Bomo skupaj videli, kje se zatika? Če pa je “sram” premočan, imaš tudi moj e-mail, pa ti bom tam odgovoril. Le potrpežljiva moraš biti, ker mi časa manjka na vseh koncih.
    Se tipkamo. :)

  294. 295
    lea199
    1.04.2009 ob 21:35

    Bin, pa začniva, upam da ne zbežiš, enako vsi ostali. Imam trdo kožo, ko sem se učila prilepit sliko na blog, se je smejala cela Slovenija. Smeh je zdrav in nikomur ni škodil, še meni ne … sedaj znam nalepit sliko na blog in to vsaj na dva načina. Res je, da sem imela na blogu tako dobro dušo kot je Ana, no saj tudi tu bo prišla mimo.
    Torej, razumela sem tako: 2 besedi z enako zadnjo črko v mojem primeru je to A
    vsaka vrstica po 5-7 zlogov
    v 1. in 3. vrstici ni potrebna rima(je pa lahko)

    Vidi se
    bela brada,
    okuša se
    sladka limonada.

    Kaj bolj neumnega mi ni uspelo spraviti skupaj.
    Vesel smeh vsem, tebe Bin prosim, če mi poveš ali sem vsaj v osnovi razumela.
    Lepe sanje vsem Lea :)

  295. 296
    ~ nagajivka ~
    2.04.2009 ob 00:53

    Pozdravljen Bin! :D

    A tu se skrivaš?! Jaz te pa na Eho-Bit iščem … Odlična uganka Bin! (#287).

    Ma zakaj nisi z odgovorom (#294) počakal do petka, jaz bi jo z veseljem rešila. Uživam v ugankah! Nocoj sem izjemoma tu, ker mi ‘zgledaš’ nekam užaljen? Pa te ja nisem ‘tam’ že spet v zadrego spravila s svojimi forami??? ;) )

    Jah, nič. Zdaj, ko sem že tu – in ker je tvoj “jutri” (namenjen drugi rundi sejanja) – že “danes”, pa tvojo ugankarsko pesmico kar jaz “presejem”. Saj smem? A?

    No, kar bo pa bo:

    nʇɐɹq nʇǝʌs očǝɹs šısou ɯǝsǝd

    Je odgovor pravilen??? Čeprav dela ’stojo na glavi’ – pa še to mu ne uspeva v popolnosti …

    ;)

    Danes utrujena, zadnje dni delala k norc. V naslednjih dneh se mi tempo umiri in potem morda končno pripesnim s kakšno naokoli.
    Pogrešam (svoje) pesnjenje!!! Tisto ta pravo pesnjenje, ne le pogovorno rimanje.

    Lepe sanje tudi tebi Lea (mi je všeč tvoja volja – to cenim!) :D
    in lahko noč VSEM na tej strani.

  296. 297
    bin
    2.04.2009 ob 14:04

    Lepo je sodelovati s tabo Lea :)

    Takole si zapisala:

    Vidi se
    bela brada,
    okuša se
    sladka limonada.

    Rima je čisto v redu, tista v drugi in četrti vrstici. Pri številu zlogov pa je nered, prav tako pri zaporedju naglasov – stopici.
    ZLOGI:

    Vi/di /se =3
    be/la /bra/da, =4
    o/ku/ša /se =4
    slad/ka li/mo/na/da. =6

    Popravimo najprej število zlogov.

    Na možu vidi se
    Dolga bela brada,
    V ustih okuša se
    Sladka limonada.

    Še vedno “ne teče”, poleg tega pa je v prvi in tretji vrstici tudi rima, čeprav slaba. Ponavljanje iste besede v rimah ni dobro. Izjemoma ima lahko dober učinek, kadar s ponavljanjem poudarimo pomen besede, pojma.

    Predlagam spremembo: Zadnji zlog v prvi in tretji vrstici ne sme biti poudarjen, ker s tem zagotovimo prelivanje ritma med vrsticami – združevanje njunih sporočil. Rimo pa pri teh dveh vrsticah prav zato zlahka opustimo. Rimajo se samo zaključene misli.
    VIdim MOžu RASte
    DOLga BEla BRAda
    V UStih SE oKUša
    SLADka LImoNAda.

    Tako smo prišli do trohejske štirivrstične pesmice s po šestimi zlogi v vsaki vrstici. Rima je ostala ista, sporočilo (vsaj upam) tudi, pesem pa bolje »teče«. Z velikimi črkami so zapisani poudarjeni zlogi.
    O »umetniškem vtisu« take strogo vklenjene rimarije sedaj ne bi razpravljali. Sprejel sem načelo, ne samo v poeziji, da moramo imeti cilj, če si hočemo izbrati pravo pot. Cilj (vsaj eden od njih) pesmi pa je vezanje besedilnega sporočila v oblike, ritem, rime, melodijo. Na poti proti temu cilju nastajajo umetnine.

    Vse zapisano je zgolj moj pogled na pesnjenje in ni »podprto z dokazi« in nikomur v obvezo. Vsakdo naj si vzame kar mu prija, za pripombe in opombe pa vam bom hvaležen. Tebi lea, kot tudi vsem ostalim obiskovalcem poljan. :)

  297. 298
    bin
    2.04.2009 ob 14:48

    N´č bat jivka! :)
    Tudi kadar si naga te imam rad!! :) Toliko pa spet ne, da bi samo nate mislil. :twisted:
    Zadnje čase me baše, da ne utegnem za škatlo umirjeno sesti. S tabo pa ni heca! :mrgreen: Še zdajle, ko imam pet minut, bom kaj narobe zapisal, pa bo spet ogenj v strehi. :oops:

    Hvala za današnje sejanje, pravilno si presejala! :) Zdaj bom pa sobote čakal, da še zadnji presevek opraviš. Bo šlo? ;)
    Zaznal sem, da ti gre stroka – biznis dobro od rok. Me veseli! In tisto pravo, ne pogovorno pesnjenje… Res čas bi že bil, da spet kaj lepega preberemo. KMČKM (Upam, da mi za to ne boš avtorskih pravic zaračunala?) :lol:

  298. 299
    bin
    2.04.2009 ob 20:58

    Za nocoj ena “kar tako”. :oops:
    Posta še ni konec, bliža pa se! :)

    Še malo grem na potep po blogovju, potem pa spat. :twisted:

    SIN

    Nocoj bom … za pijačo dal!
    Srečni oče najdenega sina.
    Izgubil se je, našel pot vrnitve,
    to pa je vredno nekaj sodov vina
    in vola, ki mu v čast ga bom zaklal.

    Bil je priden in dostojen sin!
    Dolžnosti svoje vestno je vršil,
    v srcu nosil silno je ljubezen,
    veseljak, še druge je bodril,
    družini v čast iz zdravih korenin.

    Premamil ga je svet drugačne baže.
    Hudobec mu je kazal pot pogube,
    šel je za slavo, hvalo in aplavzom,
    verjel je v puhle fraze in obljube,
    ni prepoznal kdo hvali in kdo laže.

    Izkusil je sladkosti lahkih zmag.
    Spoznal je svet laži in nepoštenja.
    Vse bolj ga je praznina v duši trla!
    Zaželel si je znova … hrepenenja,
    stopiti mirno čez domači prag.

    Vem, težka je pot nazaj, med brate!
    Med tiste, ki si jih nekoč prevaral.
    Težko storiti prvi je korak!
    Tja pred očeta, ki se je postaral,
    prehitro, ker ga je skrbelo zate.

    Zmogel je, moj izgubljeni sin!
    Vrnil se je v svojo očetnjavo.
    Zato nocoj naj godci zanj igrajo,
    naj mati s cvetjem mu ovenča glavo,
    naj pevec zloži pesem mu v spomin!

  299. 300
    ~ nagajivka ~
    2.04.2009 ob 23:59

    Bin – #299: :D

    Sicer sem jo na brzino “pokomentirala” že na Eho-Bit (hvala za to pesem z zanimivo vsebino, ki si jo tja prilepil), no, zdaj naj pa še jaz prenesem “del” svojega ‘komentarja’ – na tvojo stran:

    Tvoja pesem res spominja
    na lepo priliko o sinu,
    izgubljenem,
    ki se vrne
    tja k Očetu v objem.
    Misleč, da »Fotr«
    ga ne mara -
    zarad »grehov«,
    k’ jih je storu …
    mu vrnitev ta
    predstavlja hud problem.
    A »Fotr« stvar drugač’ obrne:
    SREČEN je, da vidi sina -
    (tu izkaže se vrlina
    brezpogojnosti Ljubezni).
    Pa se sin koj spreobrne,
    ker sprejet je – tak kot je -
    z vso navlako in pregreho.
    Nudi »Ata« mu uteho.
    Mlajši brat se temu čudi,
    pristop Očeta mu je kriv …
    Oče odgovor mu ponudi:
    »Sin prej ‘mrtev’ -
    zdaj je živ!«

    ——————————–

    p.s.: »Fotr«, »Ata« … = Oče.

  300. 301
    ~ nagajivka ~
    3.04.2009 ob 00:05

    Ko sem že tu … vikend pa zame še daleč …
    Sicer utrujena, a pri polni zavesti, se nocoj odpovedujem svojemu jezikanju tebi nazaj, Bin (pa čeprav so v #298 ‘indici’!!!) … :mrgreen: ;) )

    In grem direkt na tretje sejanje pesmi (#287):

    Prepeva Eros svoje elegije majske,
    nežni opoj srca in tih šepet,
    splet razuma, emocije, čar omame,
    svobodne volje eliksir, temelj upora.
    Brezmejna radost ali trend usode?

    p.s.: (ne vem, če sem ločila na novo pravilno postavila – v duhu tvoje interpretacije?)

    No, zdaj pa h končni rešitvi:

    Komu je namenjena pesem, sprašuješ??? Črke »na počez«, praviš???

    Ja POETU vendar!!! :lol:

    Obrazložitev za ljubitelje ugankarij:

    (glej zgornjo, novonastalo kitico, po Binovem “ključu”)

    prva črka prve besede – v 1. vrstici,
    prva črka druge besede – v 2. vrstici,
    prva črka tretje besede – v 3. vrstici,
    prva črka četrte besede – v 4. vrstici,
    prva črka pete besede – v 5. vrstici.

    Lahko nočko VSEM. ;)

    http://www.youtube.com/watch?v=nxzPCWwaD3g&feature=related

  301. 302
    VILINČEK
    3.04.2009 ob 03:05

    Končno tudi tukaj… (strašno dolgo mi odpira tole stran in ne vem zakaj blokira … včasih moram kar nekajkrat stisniti) :)
    Sem že brala … ampak ker sem preveč dirjala ne pustila komentarja.

    Našla še eno skrito geslo v Binovi pesmici. Pa jo prilepim.

    Prepeva Eros svoje elegije majske,
    nežni opoj srca in šepet.
    Splet razuma emocije čar omame,
    svobodne volje eleksir temelj upora
    brezmejna radost ali trend usode.

  302. 303
    VILINČEK
    3.04.2009 ob 07:39

    Se še enkrat oproščam … to pa se dogaja, če vse blokira :) Komaj sedaj videla, da je že drugo geslo razkrito :D O.k. bolje 2 x kot nikoli ;)

  303. 304
    VILINČEK
    3.04.2009 ob 08:20

    Brala še zgornjo pesem o izgubljenem sinu. Nekako me spominja na starogrško bajko. Navdihnila me je v tej smeri. Drugače pa zelo dobro spisano Bin. In čestitke ob novi poeziji… Tudi oblikovno kar zahtevno, a zelo dobro izpeljano.

    Pet vrstične rime abcba zanimivo.

    Odmeva stara grška zgodba,
    ali pa resnica v njej se piše?
    Povleče vase pesem me vrnitve,
    ki sreče zdaj v očeh očetu riše…
    Veselja tam odmeva godba.

    Le poizkus… Super. :) krasen dan želim vsem :)

  304. 305
    ana od srca
    4.04.2009 ob 01:37

    Nagajivka!

    Starejši sin naj bi tisti bil,
    ki doma je delal, nič zapil!

    Mlajši pa z babami okoli se je vlačil,
    z njimi jedel, pil, jih najbrž slačil.

    In potem, ko je vse zapil,
    je nekaj časa s prasci skupaj se gostil.

    In ko že čisto pujsast sam je bil,
    jo je kar domov zavil.

    Srečen oče vidi lumpa sina,
    teče k njemu, stara korenina!

    Takoj gostijo mu pripravi,
    v lepe cunje ga opravi.

    Tedaj starejši sin domov se vrne,
    žalosten postane, gleda roke svoje črne …

    Milo se mu stori,
    ko krivico doživi.

    Vidi, da oče ima brata rajši,
    ki nič ne dela in je mlajši.

    Oče ne razume njegove bolečine,
    veseli se tistega iz tujine.

    Skače v luft od veselja,
    da se je vrnil mlajši sin, njegova srčna želja.

    Jaz pa razumem starejšega sina.
    Vedno delal je, pohvale skoraj ni dobil.
    Ni zapravil zase niti cekina,
    ni zapravljal okrog, cekina ni zapil,
    vedno delal je, garal,
    očetu vedno je pomagal.
    Sedaj pa težak občutek je dobil,
    življenje mu je zagrenil …

    Me je potegnilo v te verze, Izgubljenega sina sem veliko razmišljala in zelo živo sem se ponavadi našla v vlogi starejšega brata … Tistega z grenkobo v srcu … Ker …

    Vsem vse dobro! :-)

  305. 306
    bin
    4.04.2009 ob 21:13

    Hi hi Aničko :twisted:
    Kako lepo ti tečejo rime in ritem kadar si …? vzburjena. ;) Res lepo tekoče zvenijo te vrstice. :)

    Prilika o izgubljenem sinu? Veliko ljudi jo doživlja tebi podobno. Kot krivico starejšemu, zvestemu in pridnemu sinu.
    Sam sem jo v “mladih letih” sicer slišal, vendar nisem veliko razmišljal o njej. Drugič sem se srečal z njo med “študiranjem” Svetega pisma v “Kristusovih letih”. Takrat sem dojel S.P. kot zbirko dognanj starih modrecev, filozofov, v kateri ima vsaka “zgodba” več sporočil. Izgubljeni sin nam med drugim pove tudi to, da pogosto ne znamo ceniti tistega (dobrega) kar imamo, temveč hrepenimo po nedoseženem ali izgubljenem. Zgodba tudi pove, da to ni samo slabo. :) Zapiranje v preizkušene in zanesljive kroge nas omeji!
    Ima oče res rajši mlajšega, izgubljenega (najdenega) sina? Nič takega ni razbrati iz očetovih besed. Le starejši sin ima ta občutek. Zato, ker se oče ni tako silovito veselil njegove zvestobe in pridnosti. Ni izkazoval znakov – dejanj ljubezni.
    Naj bo kakorkoli, lepo pesmico je izgubljeni sin potegnil iz tebe! :) :)

  306. 307
    bin
    4.04.2009 ob 23:24

    Dolgčas nocoj!! :evil:
    “Za kazen” vam bom zastavil še eno uganko. Tokrat je, (vsaj po mojem mnenju)težja. Seveda gre za “sejanje” pesmi. Dva presevka lahko izbrskate, zadnji, zgoščen, je sestavljen iz 24.črk v 6.besedah in je nekakšno “volilo”, želja, priporočilo.
    Nagajivko prosim, da se malo vzdrži pri objavi rešitve, saj vzorec že nekoliko pozna.

    Lepoto nosiš na mejnike dneva,
    visoko dvigni me, navdaj s ponosom,
    pomagaj mi, da me zapelje Eva.

    Jutra še zastira mi meglica,
    vse tiho je, Amor še spi,
    a vem, prav daleč ni moja družica!

    Ujemi sončni žarek v prgišče,
    iz sna prebudi me, junaka v meni,
    tja me postavi, kjer me ona išče.

    Brezčasni gon bo zrušil moč bregov,
    zalil bom njeno polje, naj mi bo dano!
    Prerasla bova zlo, urok njegov.

    Eliksir ljubezni ji bom nesel, zvesti sel.
    Z veseljem ga ponudil, Adam svoji Evi.
    V čaši bova našla … v združenje apel.

    Z njim bova šla na pot, vse tja do raja.
    Tam bova skupaj zvesta, mož in žena,
    spoznala, da ljubezen je predaja.

    Edino v tem rešitev je problema.
    Ne kdor grabi, bogat je ta, ki daje.
    Med nama eno skupno je obema.

    Nado bom ohranjal neomajno,
    da te moj klic… osvaja vedno znova
    vsak korak, korak v ljubezen trajno.

  307. 308
    VILINČEK
    5.04.2009 ob 12:37

    Prvo geslo:

    Lepoto jutra ujemi, brezčasni eliksir, z njim edino nado. (besede brane navzdol)

    Druge geslo:
    LJUBEZEN
    NAJ NAM BO
    EDINA POT

    Izbrskala :) Na kak način? Naj še kdo tako sam malo razišče, da ne izdam prav vsega :)

    Krasen dan vam želim :)

  308. 309
    ~ nagajivka ~
    5.04.2009 ob 15:12

    Ana – #305:

    Moja napaka, se opravičujem, (kratek povzetek te prilike sem spisala po davnem spominu). Imaš prav, ta, ki mu očetova reakcija ni bila všeč, je bil res starejši in ne mlajši brat. Niti nisem šla toliko za tem, ker (v tem smislu!) tudi sicer v življenju ne dajem toliko poudarka na to ali je nekdo mlajši ali starejši, ali moški ali ženska, ali belec, ali črnec, lep ali grd, reven ali bogat … itn. Me pa zanima vsebina vsakega bitja. Zakaj nekdo ubira take poti in zakaj nekdo drugačne. V resnici ne obsojam niti narkomanov, niti pijancev (dasiravno sem imela nemalo neprijetnih izkušenj v svoji bližini prav s takimi v svojem otroštvu). Še zdaleč mi ni vseeno zanje, za njihov propad.
    Bolj se sprašujem kaj lahko kot družba ali pa kot posamezniki ukrenemo, da bi odstranili vzroke za ta vse bolj razširjen pojav.

    In omenjena prilika je zame še posebej sporočilna in dragocena ravno v tem smislu, da se Oče (v prispodobi sta to lahko katerakoli ata ali mama v real-life-u) veliko bolj razveselita tiste svoje “izgubljene ovčice”, ki se z “roba brezna” povrne nazaj v Življenje. Ali pa, ko npr. otrok, ki je “na nitki” komajda preživi neko hudo nezgodo, bolezen … in sta starša lahko ob tem (povsem upravičeno) nepopisno srečna.
    V tej zgodbi je, v mojih očeh, nečimrnost ali celo zavistnost preostalih bratov in sester postranskega pomena. S tem morajo opraviti sami v sebi! Strinjam se tudi z Binovim mnenjem, da v originalni verziji te prilike ni čutiti, da bi oče imel mlajšega sina raje. Gre le za občutek s strani starejšega, razlogi za to pa tičijo vse kje drugje, kot pa v težnji po razumevanju nesebične “bratske”, še manj brezpogojne starševske Ljubezni. Tudi Bog se po teh svetopisemskih izročilih menda bolj veseli “spreobrnjenih grešnikov”. Saj ravno in predvsem v ODREŠENJE vseh nas “lumpov” naj bi “žrtvoval” in poslal svojega Sina na Zemljo in ne toliko zaradi “potencialnih svetnikov”, če se na malo bolj šaljiv način izrazim … :) ))

    Bin – #307: sem se vzdržala objave rešitve. Zahvali se mi. ;)

    Vilinček – #308: ČESTITAM! BRAVO!!! :D

    Lepo nedeljo želim vsem. Bodite v cvetju.

  309. 310
    bin
    5.04.2009 ob 19:20

    Lepo Vilinček. :)
    Se vidi, da veliko “rimaš”. ;)
    “Naloga” ni dokončno rešena, saj manjkata še dva dela prehodne rešitve. Naj ju kdo izbrska in napiše.
    @nagajivka
    Veliiiiiiika hvala. :twisted: O cvetju pa nekoliko kasneje.

  310. 311
    ana od srca
    5.04.2009 ob 20:22

    Pozdrav vsem!

    Oja, vem zdaj, da je imel oeč rad oba sinova – toda mislim, da bi lahko pri priči poslal po starejšega sina, da se skupaj veselijo!!!

    No, tako bi bilo prijazno!

    Vse dobro! :-)

  311. 312
    ana od srca
    5.04.2009 ob 20:28

    Nagajivka, aja, da ne pozabim!

    Ni bistveno, kateri sin je bil tisti – bistvo je v vsebini. Nisem mislila težiti, mi je pa zanimivo, ker sem verzijo, da je starejši izgubljeni, brala že celo v neki knjigi …

    Pa pa :-)

  312. 313
    bin
    5.04.2009 ob 20:31

    “O cvetju” sem obljubil. :)

    Ekko:
    http://picasaweb.google.com/NuncMTB/CvetnaNedelja#
    :roll:

  313. 314
    bin
    5.04.2009 ob 21:10

    Še eno pesmico v to lepo nedeljo. Prav paše sem! ;)

    BRST

    Brst na koncu veje.
    Nov list,
    nov vrh iz njega klije.
    Prešerna moč, ki
    vedno,
    vedno znova,
    v zeleno suknjo
    pusti svet ovije.

    Brst na rodnem lesu.
    V njem skrit je cvet
    in plod
    in novo seme.
    Ves smisel,
    cilj
    in pot,
    čar naše biti,
    upanja
    in vneme.

    Brst na starem deblu.
    Iz njega gnala bo
    vodena šiba.
    Le redko,
    silno redko
    umni gospodar
    Jo vzame v bran,
    In v rodno lego
    upogiba.

    Pomlad je, vse brsti!
    Na mladem,
    rodnem
    in na trhlem lesu,
    a kam,
    le kam
    moj brst se razvrsti …?
    V tem
    neizprosno čudovitem
    plesu?

  314. 315
    VILINČEK
    5.04.2009 ob 21:59

    Hvala za pesem na moji strani … tudi za cvetje. :)

    Glede rešitve… bolj gledam, manj vidim :)

    Če ne danes, pa se jutri vrnem :)

  315. 316
    ~ nagajivka ~
    5.04.2009 ob 23:11

    Bin, na tvojo ta zadnjo kitico #314, še sem prilepim svojo misel.
    Sem si ogledala tvoje današnje fotke (hiacinte, narcise, čudovit tulipan!, mačehe … da ne naštevam naprej) – lepo! :D

    Pomlad je, vse brsti!
    Na mladem,
    rodnem
    in na trhlem lesu,
    a kam,
    le kam
    moj brst se razvrsti …?
    V tem
    neizprosno čudovitem
    plesu?

    (by bin)

    ——————————————-

    Ta nikoli dokončan
    in neizprosen,
    čudoviti ples,
    s korakom prvim
    vedno se začenja.
    Noben korak pa ni zaman,
    ko žulj,
    ki je neznosen
    v gibih brez nobles,
    premaga lastno bol,
    ki jo spočenja.

    (by nagajivka)

  316. 317
    ~ nagajivka ~
    5.04.2009 ob 23:19

    Ana #312: saj ne težiš!!! :) )) Le pogovarjamo se in izmenjujemo mnenja. Ja, tudi jaz sem imela v svoji “bazi podatkov” – nekje v glavi memorirano, da je bil starejši sin “izgubljeni”. Ma bohve kje sem vse to inačico že prebrala … A, ko sem sinoči preverila v SP, sem ugotovila, da je bil mlajši.

    Lahko noč in lep pomladanski pozdrav VSEM na tej strani … do nadaljnega.

    p.s.: Bin – #310: malenkost, ni za kaj. :twisted: ;)

  317. 318
    lea199
    6.04.2009 ob 20:42

    Pozdravček!

    Bin hvala, oprosti ker nisem takoj odgovorila … najprej sem imela zelo slabo povezavo z intrnetom in mi ni uspelo veliko, potem povezave ni bilo in mi ni uspelo nič, niti prebrat, niti napisat.
    Sedaj sem tvoj odgovor prepisala v zvezek, da bom poskusila kaj skupaj sprevit, nisem preveč prepričana, kaj bo iz tega nastalo: potkev ali volk.
    Lahko si prepričan, da to ne bo umetnost.
    Pozdrav tebi in vsem ostalim Lea :)

  318. 319
    bin
    6.04.2009 ob 21:00

    Sem čutil, da ti “nekaj štrika” lea. :sad:
    Ne daj se zmesti! :) Pa tudi glede volka ni panike. Nekaj bo že, prepričan sem, da ne slabo. Saj ni čar poezije v oblikah. Te so samo obleka, ki jo v najintimnejših trenutkih itak odvržeš. Ni potrebna. ;)

  319. 320
    bin
    6.04.2009 ob 21:30

    V nocojšnji večer bom zalepil dve svoji pesmi z Nevenkinega bloga. Kot arhiv. :roll:

    Tipal sem v noči za tvojimi krili,
    v sanjah sem hodil čez tvoje poljane,
    spustil sem v svoje te skrite sobane,
    zvoki fanfar so me v jutro budili.

    Poslušal sem pesem, svetlo in nežno,
    kot bi ti v prsih kraguljčki cingljali,
    nežno šumenje valov ob obali,
    verjel sem v ljubezen, trajno, ne bežno.

    Želel sem sijati, kot sonce žareče
    le zate bi svetil, dan do večera,
    vžigal bi v prsih srce koprneče,

    ugasnil bi dvom, počelo nemira,
    most bi postavil čez brezno grozeče,
    bi.. a vse sproti mi v nič se podira.

    ***************************

    Želel bi v tej pomladi
    biti cvet!
    Dehteč in bel,
    razprt
    čebeli v slast.

    Želel bi biti
    majhen list,
    morda nekdo me
    v venec vplete?
    Kakšna čast!

    Kot doslej bom
    tudi v tej pomladi
    zemlja!
    Ničvreden gnoj,
    kup grobih skal
    in blata.
    Ponižno služil bom
    gospodu cvetu,
    list bo
    moj kič,
    beraških hlač
    zaplata.

    Sprejel bom seme
    v cvetu zaplojeno,
    nežno v svoja nedra
    ga zagrnem
    jeseni z gnilim listjem
    se odenem
    v novo pomlad se
    s svežim cvetom
    vrnem.

    Lepo se imejte vsi, ki boste pokukali na to stran. :)

  320. 321
    lea199
    7.04.2009 ob 08:32

    Pozdravček vsem!

    Bin hvala za odgovor in dve Nevenkini pesmi, njene pesmi so mi všeč … spoznala sem jo, ko je komentirala pri Riki.
    Sama še nisem nič “ustvarila”, ker sem mogla odgovorit na komentarje pri P.S. na ED-eju, k sreči sem ga napisala na “zalogo”. Bi mi nekaj manjkalo če ne bi bila zraven.
    Bodite lepo prav vsi,LP lea :)

  321. 322
    bin
    7.04.2009 ob 14:53

    Majhen popravek Lea, glede pesmi na Nevenkinem blogu. Tiste pesmi, ki sem jih sam napisal na njene “izzive” lepim tudi sem, na svoj blog. Njenih ne bi upal brez izrecnega dovoljenja.
    Mogoče sem te narobe razumel in je ta komentar nepotreben?

    Z ustvarjanjem se nič ne obremenjuj. Kadar pride – pride. Takrat pa zalepi sem. Boš? ;)

  322. 323
    VILINČEK
    7.04.2009 ob 15:47

    Tudi jaz se odkupim za naprej in za nazaj :)
    Prebrala sem obe tvoji pesmici Bin. O sami strokovnoti, zvenu, melodiji… ritmu. Kdor zna, zna :) Zato v to ne posegam kaj veliko v to :) Vsebina pa je žalostna in nekako otožna. Upam, da prinesem vsaj malo svetlobe na to stran… Poklanjam pa jo vsem … tudi sebi :)

    Tudi jaz se danes odkupim z eno pesmico … Nagajivki, Binu … vsem vam, ki ste mi blizu, ki me berete obiskujete moje strani, katere berem tudi jaz …
    In seveda tudi sebi. Tudi sebi

    Leona Lewis – I Will Be

    http://www.youtube.com/watch?v=cJjORU0lLwA

    Tako dolgo že nisem letela,
    v svetove, ki duši so blizu …
    kjer biseri drobni se v nizu
    iz sončnih globin lesketajo.

    Odpiram te školjke za naju,
    da v njej bi ugledal kdaj sebe …
    Kot svetil bi čudež iz tebe,
    ko segaš v svoja brezčasja.

    Tam najdeš vsa njena soglasja,
    ki nekdaj, nekje so se skrila …
    Preživo v očeh se bistrila,
    iskala se v srečnih napevih.

    V nežnih in toplih odsevih,
    zbujen si v življenje in sanje.
    Prabistva izvornega znanja …
    že rojstvo ti dalo je doto.

    Prav vsak je rojen za lepoto,
    svetloba se skriva v pozabi.
    Le malo od tega je v rabi …
    So večna svetišča v daljavi.

    A znova se čas kdaj ustavi,
    začutiš čarobno bližino,
    pogled se odpira v širino …
    Čarobne so barve narave.

    Vse tiste pomladne vonjave,
    kjer čuti in čustva vzdrhtijo …
    kresnice, ki s tebe iskrijo,
    kot skupaj bi s soncem žarela…

    Tako dolgo že nisem letela …

    Lep dan vsem, naj vas sonček še dolgo boža :)

  323. 324
    bin
    7.04.2009 ob 22:08

    @Vilinček
    Da se odkupiš?? ;) Saj te ni nihče prodal. :lol:

    O vsebini pesmi z Nevenkinega bloga. No, v prvi sem res nekoliko povzel “žalostni del” njene pesmi. :oops: Predvsem kot nemoč “njega”, da bi kljub najboljšim željam in hotenjem uresničil njene sanje. Druga pesem pa se mi ne zdi žalostna. Zgolj “ugotovitev”, da ni potrebno biti cvet, če hočemo v življenju imeti pomembno vlogo. Iz tistega neuglednega kupa skal in blata bo pognal nov cvet!! :)

    Zanimivo pesem si napisala! :) Zaporedje rim se prenaša iz kitice v kitico. Kot že monogokrat sem tudi tokrat spustil odmev. AHOJJJ!!! Le čisto na koncu sem malo zahinavil in končal štirivrstičnico z naslovno vrstico. (Avtorske pravice! :twisted: )

    Poleti Vilinček, poleti!
    V tiste prešerne svetove,
    zaplavaj v igrive valove,
    med sončne odbliske se zlij.

    Naj nosi te morje vizij,
    od brega do daljnih obal,
    tam čaka te čudežni gral,
    v katerem je njen eliksir.

    Mar čutiš … ta silni nemir?
    Njegovo neskončno globino,
    ki polni brezupno praznino,
    v azurno modrino zaliva?

    Tam vidiš, tam sreča se skriva!
    V preprostem objemu pečevja,
    tam v senci poleglega drevja,
    od burje razbičanih trav.

    Tam čas bo prijazno obstal,
    sprejel hrepenenja, daritve,
    uslišal bo tihe molitve,
    dveh duš v mesečini objetih.

    Svoj mir najdi v svetlih obetih,
    v mavrični lok se zazri,
    prav zate ga sonce gradi,
    poleti Vilinček, poleti!

  324. 325
    lea199
    8.04.2009 ob 08:16

    Bin
    glede na to, kako sem napisala prejšnji komentar je bilo še kako potrebno tvoje pojasnilo :) hvala zanj.
    Malo me srce boli, da sem preko povezav nepovabljena prišla na njen blog, njene pesmi so mi bile všeč, vendar nisem nič komentirala, kar bi verjetno morala. Bilo mi je nekoliko nerodno.
    Ja če mi bo kaj uspelo skup spravit, bom nalepla tukaj pri tebi obljubim.
    Pozdrav tebi in vsem ostalim :) Lea

  325. 326
    bin
    8.04.2009 ob 14:21

    Za nekaj minut sem bil “pripuščen”. :lol:

    Naj povzamem rešitev prve uganke.

    Prvo sejanje: Začetne besede vsake vrstice v kitici dajo (vsaj za silo) strnjeno misel.

    Prepeva Eros svoje elegije majske,
    nežni opoj srca in tih šepet.
    Splet razuma emocije čar omame,
    svobodne volje eleksir temelj upora
    brezmejna radost ali trend usode.

    Drugo sejanje: začetne črke vsake besede v vrstici dajo pojem.

    Pesem nosiš, srečo svetu, bratu.

    Tretje sejanje: “počez” razporejene črke v podpisanih besedah dajo naslovnika – POETa.

    Pesem
    nOsiš
    srEčo
    sveTu
    bratU

    Čestitke vsem, ki ste se vsaj približali rešitvi.

    Druga uganka.

    Prvo sejanje: (nepopolno!)

    Prve besede vsake prve vrstice v kitici dajo izrečeno željo:

    Lepoto jutra ujemi, brezčasni eliksir, z njim edino nado.

    Manjkata še dve želji!

    Drugo sejanje: (Le iz česa je Vilinček nasejal pravilno rešitev??? ;) )

    LJUBEZEN
    NAJ NAM BO
    EDINA POT

    Čakam dopolnitev vmesnega presevka. Nagajivka, sedaj imaš “odvezano gofljo”. ;) :) ;)

    Tretja uganka. (Vse dobre reči so tri!)

    Enota mere tu nič ne pomeni,
    moč besede iščeš, v njej je zanka.
    Kdor dobro opazuje svet podobe,
    najde med slabimi rešitev, ki se ceni,
    edino pravo, ni nasvet ampak uganka,
    Nimaš rešitve? Čudno. Nekaj gre narobe! :)

    Samo en presevek je treba izvršiti, vendar je ta (se mi zdi) težji od prejšnjih.
    Lov je odprt. :)
    Obljubljam, da bom za nekaj časa dal mir z neumnostmi. :oops:

  326. 327
    ana od srca
    8.04.2009 ob 18:56

    bin,

    od blizu sem si ogledala peščene slike

    in povohala ročno oblikovane voščene sveče! :-)

    Vse dobro vsem! :-)

  327. 328
    bin
    9.04.2009 ob 14:07

    Lepo, kajne Ana? :)

    Nekatere stvari si mora človek v živo ogledati, da bi doživel vso njihovo veličino – globino.

    Lepo vreme ste imeli tam, “v raju”. Naj vam dobro uspeva vse posajeno, posejano. :) :)

  328. 329
    ana od srca
    9.04.2009 ob 14:33

    Bin! :-)

    In najlepša in najbolj veličastna velika noč bo bila/bi bila tam – na zemlji!!!

    Vse dobro vsem tukaj, posebej tebi! :-)

  329. 330
    bin
    9.04.2009 ob 23:35

    PRIHAJA!!!

    http://celje.blog.siol.net/2009/04/09/v-vednosttretjiccelje-9-maj/#comment-13764

    Zmaga nam je zagotovljena, vsakoletno praznovanje obletnice tudi. ;)

  330. 331
    VILINČEK
    10.04.2009 ob 01:43

    Da vas pozdravim in se zahvalim s pesmico.

    Lepe praznike vam želim… res mi bodite lepo. :)

    Tam čaka pesem …

    (prosta poezija – rime)

    Kenny G – You Raise Me Up

    http://www.youtube.com/watch?v=52kBbsjhyd8&NR=1

    (Ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
    glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

    Tam čaka pesem,
    tista pesem,
    ki nima konca in ne kraja …
    V zavetju skrivnem tam ostaja,
    zapisana v runah sreče.

    Neslišna je,
    pa vendar diha …
    Je v sapi stih,
    ki boža veje.
    V nebo zazrta dneve šteje,
    da popke jim odpre brsteče.

    Tam biva pesem,
    tista pesem,
    ki v sončnih strunah jutra snuje …
    in se z vedrino spogleduje:
    Naj zaigrajo spet zveneče.

    Neslišna je,
    pa vendar poje …
    Topline zven,
    lovi se v prošnjah.
    Ustavavlja se v večnih krošnjah,
    da v žar ljubezni jih obleče.

  331. 332
    ana od srca
    10.04.2009 ob 02:19

    Veliki teden … je tudi v meni … Zato objavljam pesem, ki je v meni že dolgo …

    Tolikokrat zamujam,

    potem le spomine obujam

    in mi je težko

    ob misli,

    da sem zamudila,

    da spet nisem

    nečesa pomembnega

    opazila.

    Oči moje so včasih

    dremotne -

    kot ko je noč padala

    na apostole samotne

    tam na Oljski gori,

    Gospod pa je sam

    svojo bol trpel,

    sam je od groze

    rdeč pot krvavel,

    sam,

    sam.

    Zamujam,

    zamujam.

    Ko se zbujam,

    se zavem,

    da te ni več tukaj.

    Slutil si,

    da odhajaš,

    a nisem razumela,

    moja duša tega

    ni dojela.

    Objemala me je tema,

    tvoja duša pa je odšla.

    Morda si

    skušal mi povedati,

    da te tu več ni,

    tvoje metafore,

    da greš na lepše,

    jemala sem dobesedno.

    Mislila sem,

    da se počutiš bolje,

    da se ti življenje

    ne zdi več bedno.

    A ti si govoril

    v drugem jeziku -

    v katerem le?

    V jeziku

    z drugega sveta?

    V jeziku

    velikega srca,

    ki prizadeti ne želi,

    čeprav samo trpi.

    Sem v vrtu Getsemani,

    polna žalosti

    in samote.

    Želim,

    da objame

    vse žalostne

    in trpeče

    srce dobrote

    in upanja velike noči.

    Da vse prevzame

    svetloba Luči.

    Vse dobro vsem! :-)

  332. 333
    lea199
    10.04.2009 ob 22:28

    Pozdrave vsem!

    Prav tako vsem, lepe želje za bližajoče praznike.

    Bin!
    Pri meni ni še nič novega napisanega, če ne štejem tiste pesmice na mojem blogu.

    LP Lea :) :):)

  333. 334
    vvooodnarka
    10.04.2009 ob 22:28

    Vesele Velikonočne praznike želim tebi Bin in vsem ostalim, ki pojejo, rimajo, klepetajo na Poljanah :) :) :) vvooodnarka!

  334. 335
    ~ nagajivka ~
    11.04.2009 ob 23:28

    Naj voščilo velja
    VSEM še
    z moje strani,
    ker prijetne želim
    vam hozanaste dni.
    A nov up aleluja
    naj cel’ let’ budi!!!

    :D

  335. 336
    ~ nagajivka ~
    11.04.2009 ob 23:34

    Bin – #326:

    Praviš: /”Čakam dopolnitev vmesnega presevka. Nagajivka, sedaj imaš “odvezano gofljo”.”/

    Ooo, najhvalejša ti hvala, Bin. ;)
    Nkol pozabla! Hvala, ker si mi V ČASU moje dopustniške ODSOTNOSTI odvezal gofljo. Kako p(r)ozorno od tebe …
    Kaj, le kaj bi moja goflja brez tvojega “velikodušnega usmiljenja” … :twisted:

    Sam, da mi je ne boš preveč odvezal??? Ajej, pol pa tud’ jekleni kviht ne bo pomagal?! :razz:

    ——————————————-

    Bin – #307:

    LJUBEZEN
    NAJ NAM BO
    EDINA POT

    (kot je ugotovil Vilinček pod #308):

    Torej, dopolnitev tega vmesnega presevka – (črke bom “zboldala” za lažje vertikalno branje):

    Lepoto nosiš na mejnike dneva,
    visoko dvigni me, navdaj s ponosom,
    pomagaj mi, da me zapelje Eva.

    Jutra še zastira mi meglica,
    vse tiho je, amor še spi,
    a vem, prav daleč ni moja Družica!

    Ujemi sončni žarek v prgišče,
    iz sna prebudi me, junaka v meni,
    tja me postavi, kjer me ona Išče.

    Brezčasni gon bo zrušil moč bregov,
    zalil bom njeno polje, naj mi bo dano!
    Prerasla bova zlo, urok Njegov.

    Eliksir ljubezni ji bom nesel, zvesti sel.
    Z veseljem ga ponudil, adam svoji Evi.
    V čaši bova našla … v združenje Apel.

    Z njim bova šla na pot, vse tja do raja.
    Tam bova skupaj zvesta, mož in žena,
    spoznala, da ljubezen je Predaja.

    Edino v tem rešitev je problema.
    Ne kdor grabi, bogat je ta, ki daje.
    Med nama eno skupno je Obema.

    Nado bom ohranjal neomajno,
    da te moj klic… osvaja vedno znova
    vsak korak, korak v ljubezen Trajno.

    ———————————————

    Bin kontent???

  336. 337
    ~ nagajivka ~
    11.04.2009 ob 23:54

    Bin: zdaj berem še tole pod #326 – tretja uganka:

    Praviš:

    /”Samo en presevek je treba izvršiti, vendar je ta (se mi zdi) težji od prejšnjih.”/

    Težji od prejšnjih??? A se ti norca delaš iz nas al’ kaj??? Najprej podaš rešitev v zadnji vrstici, potem pa še trdiš, da bo težko??? Joooo …

    Odgovor je: NAROBE! :razz:

    Presevek (za lažje diagonalno branje v “rikverc” … pardon … narobe):

    Enota mere tu nič ne pomeni,
    moč Besede iščeš, v njej je zanka.
    Kdor dobro Opazuje svet podobe,
    najde med slabimi Rešitev, ki se ceni,
    edino pravo, ni nasvet Ampak uganka,
    Nimaš rešitve? Čudno. Nekaj gre Narobe!

    ———————————————–

    No, pa da zdaj vidim tebe, če boš iz te – spodaj priložene rešitve, v osnovi po tretjem ključu, povlekel ven še kakšno novo “sporočilo” … rešitev. Ne, nobenih dodatnih namigov ne bo, ker je to itak TVOJA uganka!!! Hihi …

    Narobe
    Ampak
    Rešitev
    Opazuje
    Besede
    Enota

  337. 338
    bin
    12.04.2009 ob 00:12

    Bin ni kontent! :twisted:

    Neizprosna tehniška duša zahteva!!

    Prvo geslo “vmesnega presevka” je iz prvih besed v vsaki prvi vrstici kitice.
    Lepoto jutra ujemi, brezčasni eliksir, z njim edino nado.

    Drugo geslo je iz “sredinskih” besed vsake druge vrstice v kitici. Sredinska je beseda s katero se začne drugi del vrstice. (Druge vrstice so izrazito dvodelne!)
    Navdaj Amor junaka, naj Adam mož bogat osvaja.

    Tretje geslo je iz zadnjih besed vsake tretje vrstice v kitici.
    Eva družica išče njegov apel, predaja obema trajno.

    Iz prvih črk vsake besede v vmesnih geslih pa je presejano sklepno geslo.
    Vem, niso neka umetnost ta gesla, saj je le uganka. :oops:

  338. 339
    bin
    12.04.2009 ob 08:45

    He, he, nagajivka, že cela rešitev je novo sporočilo. ;) (Tista “enota” malo štrli :oops: )

    Poleg tega se najde anagramsko “A(ali) OBRNE”. :razz: Verjetno bi izpeljal še katero? Ne bom hlastal v prazno, saj se največ zob polomi v lastnih ustih ob zgrešenih ugrizih. :mrgreen: Če tiste “tvoje” rešitve nisem zajel, jo pripopaj sama. Da vidim, kako strašno pameten sem. :lol:

  339. 340
    ~ nagajivka ~
    13.04.2009 ob 00:07

    Bin, čeprav čutim potrebo po traktatu … bom nocoj, zaradi nič kaj dobrega počutja ob virozi, zelo kratka:

    #339@:
    pa menda ja nisi res mislil, da bo REŠITEV tako enostavna??? :shock:

    Ob novem poskusu seveda ne pozabi, da gre za tvoje besede, tvojo uganko …
    (če bi ti jo jaz sestavila, bi bila še 3 x težja) :twisted:

    p.s.: traktat vseeno dobiš, naslednjič. ;) )

  340. 341
    bin
    13.04.2009 ob 20:59

    @nagajivka

    /… v osnovi po tretjem ključu …/
    “V osnovi” imam en sam “ključ” za vdiranje v notranjost žensk in njihovih (vaših) ugank. Kako naj potem po tretjem ključu iščem?? :mrgreen: :twisted: :oops:

  341. 342
    bin
    13.04.2009 ob 21:19

    Od jugozahoda je nov veter potegnil. :) Kaj prinaša? Blagi dežek ali aprilsko nevihto? ;)

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

    Sedim na barskem vrtu, srebam kavo,
    oči naslanjam dol, na promenado,
    tam v mimohodu pleše staro, mlado,
    skrivenčen stric in dete brhko, zdravo.

    Prav vsak gre svojo pot in s svojo glavo,
    svoj up neguje, sanja svojo nado,
    svoj vidi paradiž, svoj eldorado,
    vsak svojo smer edino, vedno pravo.

    Kdo je, le kdo v tej množici odvečen?
    Čigava vloga v igri je brez haska?
    Kdo je manj lep in kot se reče všečen?

    Zamišljen, modrec se po bradi praska…
    Spoznanje ga prešine, spet je srečen.
    Vse to kar vidiš je… življenja maska!

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

  342. 343
    VILINČEK
    14.04.2009 ob 00:07

    Še moj dotik v to noč… nadaljevanje pa jutri :)

    Tam čaka želja,
    tista želja,
    ki se dotika kdaj obzorij …
    Z oddaljenih nebesnih morij,
    jo kliče glasba iz Parnasa.

    Neslišna je,
    pa vendar čutiš …
    ko segaš
    med lepote njene,
    ki širijo se v tvoje vene:
    Prevzet od njenega si glasa.

    Tam biva želja,
    tista želja,
    ki v lepe misli se zavija …
    Otroških src je melodija
    in duše obsijana jasa.

    Neslišna je,
    pa vendar jeka …
    Odmev kdaj pluje
    med gorami.
    A spet se vrača in je z nami,
    ko jadramo v jasnice časa.

    Krasno se mi imejte :)

  343. 344
    lea199
    14.04.2009 ob 11:01

    Pozdravček prav vsem.

    Bin nekaj bom tu napisala:

    Stara hiša

    Velika stara hiša
    se ponosna dviga.
    Okrog vogalov veter
    brije,na polkna trka.

    Nebo, ki nad njo se zgrinja,
    na modri kristal spominja.
    V krošnjah ptice žgolijo,
    ko si gnezdeca gradijo.

    Med tem, kar sem pisala te dni, sem zbrala to … imam zelo slab občutek, če skušam napisat nekaj, kar bi imelo vsaj drobec vsebine in zbeži rima, da o ritmu sploh ne pišem.

    LP Lea :) :) :)

  344. 345
    lea199
    14.04.2009 ob 11:12

    Oj, pozdravček! Dovolila si bom še to nalepit, morda res slabo napisano, vendar v njej sem jaz moja občutja. Res jo morda razumem le jaz:

    Mesečina

    Tih večer
    srebrnkast svet
    mesečina lije
    skozi baldahim
    prepletenih vej
    prodira
    v srebro obliva
    grmovje
    veliko skalo
    vse je tako
    eterično in mistično
    pogled se prepleta
    v temnih sencah
    in srebrni svetlobi
    stojim pred dotakljivim
    hlastam za nedotakljivim
    zaman hrepenim

    Lea

    Upam, da ni preveč narobe, ker sem jo sem k tebi prilepila, ne delam si utvar, da je dobra.

    LP Lea :)

  345. 346
    ana od srca
    14.04.2009 ob 14:42

    včasih ostanem

    brez besed,

    ko vleče se sled

    nedorečenega,

    neozemljenega,

    neiskrenega

    med moškim in ženo,

    med teboj in menoj,

    med nami ljudmi

    je toliko vsega,

    kar boli

    zato je toliko trpljenja,

    zato je toliko težkega življenja,

    ker si prisluhnemo premalo,

    ker včasih resne stvari jemljemo za šalo,

    drugič pa polagamo preveč

    na neke besede,

    ki morda zarezale so kot meč

    in ranile,

    morda celo ubile

    upanje in hrepenenje

    brez hrepenenja človek umira,

    brez upanja življenje se mu upira

    narazumevanje človeka razjeda,

    žalost v njem poseda

    vsem od srca pozdrav!

  346. 347
    bin
    14.04.2009 ob 20:59

    @Vilinček
    Tebi sem že na tvojem blogu “kontriral”, sem bom zalepil kadar mi bo zmanjkalo sape ali ostajalo časa. ;)

    @Lea199
    lepo da si prilepila pesmici! Saj sva se tako dogovorila, kajne? :) Trenutno ne utegnem “secirati”, zato bom samo potrdil tvojo ugotovitev:
    /… če skušam napisat nekaj, kar bi imelo vsaj drobec vsebine in zbeži rima, da o ritmu sploh ne pišem. …/
    Vsi, (vsaj ne znam si drugače predstavljati, imamo težave z usklajevanjem vsebine in oblike pesmi). Le v trenutkih največje vznesenosti – navdiha sta ritem in rima pomočnika, tista, ki besedi dajeta še večjo moč. Ne bom pozabil nate! Takoj ko mi bo danih “pet minut”, bom obe pesmi pogledal v globino in kaj o njima napisal.

    @Ana
    Lepa, čeprav žalostna pesem. Mnogo je tega med nami, mnogo po nepotrebnem, pa vendar je težko, zelo težko napisati drugačen recept. Isto moko imamo, iste orehe, po istem receptu pripravljamo potico, pa bo vendar vsaka različna. In celo, glej čudo, ni vsem ista potica najbolj všeč. ;)
    PS Opažam, da ti zadnje čase kar dobro služi rima! :)

  347. 348
    bin
    14.04.2009 ob 22:15

    Še vedno vleče vetrič z jugozahoda. Topel, blag vetrič. :twisted:

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

    Mladenka v tesnih hlačah »pirs« v obrvi,
    bluzo napenjata dve trdi slivi,
    lasje vihrajo v vetru, neubogljivi,
    z očmi za njim hiti, ki bo njen prvi.

    Kemija se pretaka v mladi krvi,
    v tej sveže preorani plodni njivi,
    vsi njeni brsti sveži so, kaljivi,
    semena niso še načeli črvi.

    Ves svet leži pred njo in vsi obeti,
    na njeni strani čas in moč in sreča,
    mladosti ji nihče ne more vzeti.

    Ponosno spušča plamen nova sveča.
    Navzven! Ne ona vase še ne sveti,
    tam notri že ljubezen je … goreča.

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

  348. 349
    VILINČEK
    15.04.2009 ob 02:08

    Nadaljevanje:

    Tam čaka čudež;
    tisti čudež,
    ki daje nam luči življenja …
    ker nje izvir nikdar ne jenja:
    Ljubezni plamen ne ugaša.

    Neviden je,
    pa vendar slutiš …
    v sebi tisto moč
    neznano …
    Sprejemaš, kar bilo je dano:
    Z dragulji se ti polni čaša.

    Tam biva čudež;
    tisti čudež,
    z napoji mladih nežnih čustev …
    In ti? kot bil bi brez izkustev,
    te v čisto novi svet odnaša.

    Neviden je,
    pa vendar gledaš,
    z drugačnimi očmi
    kot včeraj …
    Ujet bi v njega bil za zmeraj:
    Mar sam ti bog ta dar prinaša?

  349. 350
    VILINČEK
    15.04.2009 ob 02:12

    In vsem prav lep pozdrav v jutrišnji dan :)

  350. 351
    bin
    15.04.2009 ob 20:52

    Tokrat malo več časa za Leo. :)

    O drugi pesmi, “mesečini”, ne bom dosti razpravljal. Po moji oceni sodi v prosto poezijo, na katero se ne razumem. :oops: Ritem sem našel v njej, tak zapleten, vendar teče skozi pesem. Vsebina – izpoved je občutena, tvoja. :) Lepa pesem!

    O prvi?
    /…Stara hiša

    Velika stara hiša
    se ponosna dviga.
    Okrog vogalov veter
    brije,na polkna trka.

    Nebo, ki nad njo se zgrinja,
    na modri kristal spominja.
    V krošnjah ptice žgolijo,
    ko si gnezdeca gradijo. …/

    Razumel sem te, da si pesem pisala z željo, ustvariti oblike, rime? In seveda ohraniti vsaj nekaj izpovedi.
    V drugi kitici sta rima in ritem kar spodobna. ;) V prvi pa ne vem točno, kako si zastavila? Rima druge in četrte vrstice? Besedi “dviga” in “trka” sicer imata enako zadnjo črko, vendar zelo različno izzvenita.
    Na hitro mi je padla na pamet primernejša beseda za rimo četrte vrstice “ziba”. Zato, ker se poleg zadnje “a” ponavlja tudi predzadnji samoglasnik “i”. Torej bi kitica lahko zvenela takole:

    Velika stara hiša
    se ponosna dviga.
    Okrog vogalov veter brije,
    na polkna trka in jih ziba.

    Ni vrhunska umetnost :lol: vendar je “zgodba” ujeta v dokaj urejeno obliko. Prvi dve vrstici sta krajši, (manj zlogov), vendar skladni, kot tudi drugi par.
    Le zalepi še kdaj katerega od svojih poizkusov sem, pa jasno opozori, da je za “oceno”.
    Seveda pa bom vesel tudi tvoje proste poezije. Lepa je! :)

    Vesel sem, da zmoreš hoditi dvojno pot. :) :) Pišeš pesmi za svojo dušo, poleg tega pa se tudi učiš, raziskuješ druge dimenzije vezane besede. Kar oglasi se še, pa nikar preveč resno in za “zlato resnico” ne jemlji mojih nasvetov. Nikakršnih kvalifikacij nimam za tako delo, razen veselja. :oops: :razz:

  351. 352
    bin
    15.04.2009 ob 21:36

    Tvoja stran nekaj trokira, Vilinček, :evil: zato bom kar tukaj zalepil novo epizodo.

    Godi se čudež,
    tisti čudež
    življenje z njim je rajsko petje,
    vsak dan je novo razodetje,
    in vsaka iskra sončni žar.

    Njegov je lesk
    nevidna slika,
    na sliki gral in v njem
    opoj
    v opoju moč za srčni boj
    ljubezni dragoceni dar.

    Sprejemam čudež,
    tisti čudež,
    v njem se premešajo sokovi,
    zdrvijo skozme pod mostovi,
    da me prevzame njihov čar.

    Njegov je lesk
    kot mavrica.
    Potujem tja, pod njen
    obok…
    ves ubog in praznih rok,
    srce polagam na oltar.

    Pooblaščam te, :lol: da jo prilepiš na svojo stran. :)

  352. 353
    bin
    15.04.2009 ob 21:42

    Nocojšnji vetrič: ;)

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

    Prihaja s soncem, dama v polnem cvetu.
    Sproščen nasmeh, poteze jasne, mile,
    pod njim so si svoj prostor priborile,
    vabljive prsi, kot bi ušle korzetu.

    Par vitkih nog nabija tlak v duetu,
    že mnoge so strasti med njima potonile,
    njih krepki zven mladen´čem polni žile,
    vabi v objem, budi navdih poetu.

    O ve, seveda ve za vse poglede,
    vse sanje, ki jih s svojim šarmom zbuja,
    nekje globoko v njej kot mačka prede,

    naj vse ujame, nič naj ne zamuja.
    Zvestoba, kazen, greh so le besede,
    meso zasluži slast, ki se ponuja.

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

  353. 354
    lea199
    15.04.2009 ob 22:38

    Pozdravljeni vsi, ki berete.

    Tebi Bin hvala, kvalificiran morda nisi, če pa berem tvoje pesmi vem, da znaš;in še več kot to.
    Zato sem vesela, da si vzameš čas tudi zame in mi pomagaš. Za oceno bi prilepila to:

    V vetrcu drevo je pesem zašumelo,
    ki v modrino neba se je ujela.
    Žubori potok radostno in veselo.
    Nasmeh mi na ustnicah igra,
    prikradla se je sreča v mojo dušo.

    Žal vidim, da zadnji dve vrstici ne tečeta prav. Sem kar nekajkrat premetala besede, jih odvzemala in spet dodajala.

    Bi pa še vprašala, glede Stare hiše, kako bi bilo če bi se prva kitica glasila tako:

    Velika stara hiša
    se ponosna dviga.
    Okrog vogalov veter
    brije in polkna ziba.

    Umetnost seveda tudi tako ne bo velika, sem pač prebrala tvoj nasvet in razmišljala o njem.

    Oprosti, da dolgovezim. Še enkrat hvala.

    Lahko noč Lea :)

  354. 355
    bin
    16.04.2009 ob 13:35

    Pozdravljena Lea – levinja! ;)
    Naj se najprej pomudim pri zadnjem delu tvojega komentarja, pri “hiši”. Seveda je lahko tudi tako. :)
    Sem pa iz tega spoznal tvoje “levovstvo”, svobodoljubnost, ki ti ne dovoli ostati znotraj strogih meja. :mrgreen: (Tretja vrstica je v začetni in tudi v tej zadnji obliki prelomljena, nedokončana, se nadaljuje v naslednji.
    Nič ni narobe s tem! Celo pogost je ta način “dramatizacije” besedila v današnji poeziji. Sam pa se zaenkrat še bojim takih prelomov, saj mi celo za enostavne vzorce “zmanjka preje”. :oops: Je pa v celoti kar lepa kitica tako, kot si jo zapisala.

    Druga (prva) pesem.
    Četrta vrstica ima edina poudarek na zadnjem zlogu zadnje besede, zato zlomi ritem. Poskusi delati na tem? Nimam trenutno časa za kaj več, pa se bom zato posvetil popravljeni verziji, če jo boš objavila.
    Pozdrav vsem! :)

  355. 356
    bin
    16.04.2009 ob 21:00

    VSEM,KI OBISKUJETE TO STRAN!
    Redni in občasni, zagrizeni blogarji in slučajni mimoidoči, pogumni in plašni, … ;)
    VABLJENI NA SREČANJE, KI BO 9. MAJA V CELJU.
    Ne v imenu letošnjih organizatork, temveč kot “bin”, hišni na tem blogu vas vabim. Vsak bo zase najbolje vedel kaj mu predstavlja v časovnem, ekonomskem, logističnem smislu, pa tudi v vrednostnem. ;) Vesel bom vsakega, ki bo prišel.
    Naj še enkrat objavim povezavo na “uradno vabilo”
    http://celje.blog.siol.net/2009/04/09/v-vednosttretjiccelje-9-maj/#comment-13764

    Torej dobrodošli vsi “moji”! :)

  356. 357
    bin
    16.04.2009 ob 21:37

    Nocoj od juga prinaša kapljice. ;)

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

    Na drugi strani ženska v zrelih letih,
    prav dobro ve, kaj zmore in kaj hoče,
    ve kdaj naj se jezi in kdaj zajoče,
    izkušena v obljubah neizpetih.

    Dovolj bilo je sanj nedoživetih,
    železo več ne bo prav dolgo vroče,
    naj kuje ga kdor zna, kdor ve kaj hoče,
    dovolj bilo življenja je v obetih.

    Z očesom išče iskrico v očesu,
    krepko telo pod čistim oblačilom,
    mehak korak, ki nežno vabi k plesu.

    Njeno telo odziva se z vabilom,
    le malo, pa bo izgorelo v kresu,
    z nekdanjih upov… z žalostnim slepilom.

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

  357. 358
    VILINČEK
    17.04.2009 ob 17:24

    tudi tukaj vas vse pozdravim… bodite mi nad vse lepo krasen vikend, vsem :)

  358. 359
    ~ nagajivka ~
    18.04.2009 ob 00:02

    Hojla Bin. Skrajni čas je, da še jaz prispevam kaj “vetrovnega” na proste-poljane, še posebej ker se tako trudiš in vsak dan pridno vetriš eho-bit s svojimi soneti. Bravo za ustvarjalnost! Meni se nikakor ne uspeva za kaj več kot slabo urico na dan posvetiti pesnjenju in blogiranju. Nič novega nisem danes upesnila na to temo, zato prilagam kar tisto uvodno

    ~ z vseh vetrov ~

    *

    Slišim tvojo pesem, veter.
    Milozvočno jo šepečeš,
    vodiš lahnih gibov ples,
    s povrhnjico morjá trepečeš.

    Občutim tvojo pesem, veter.
    Zaveješ v krošnje jo dreves,
    se v igri žarkov-senc loviš,
    vabiš me v povest čudes.

    Vonjam tvojo pesem, veter.
    S pomladnim brstjem pridehtiš,
    zanihaš cvet, aromo nosiš,
    omamno v gajih šelestiš.

    Vidim tvojo pesem, veter.
    Jo s poigravanjem izprosiš,
    kvišku jo od tal dviguješ,
    navrtinčiš kar raztrosiš.

    Okušam tvojo pesem, veter,
    ko jo v blagozvočju snuješ.
    Posrkam sol življenja vase,
    da v čutilih zakraljuješ.

    (by nagajivka)

    ———————————————

    Bin, kot si opazil mi tudi “traktata” ni uspelo spisati … ampak žal
    (na srečo?) je zdaj tisti “navdih” že mimo.

    p.s.: #337@ – rešitev = “borka ve še za deseto” – “rešitev” ;)

    Narobe
    Ampak
    Ritev!!!
    Opazuje
    Besede
    Enota

    Kaj je pomenil namig “v osnovi po tretjem ključu”? – Po ključu tele tvoje “tretje” uganke – z branjem v “rikverc” oz. narobe! :) ) (začenši v zgornji-prvi besedi – “bor” z nadaljevanjem v drugi, tretji …)

    Drugi namig: besedo REŠITEV sem (ta drugič – v #340) namenoma zapisala z velikimi tiskanimi, da bi ti “padla v oko” – kajti logično zaključno nadaljevanje zgornjega prvega dela “sporočila” bi bilo … “rešitev”. (navodila #337)

    ———————————————-

    Lahko noč in prijeten vikend tebi & vsem obiskovalcem PP.

  359. 360
    VILINČEK
    18.04.2009 ob 14:14

    Tudi iz moj strani pozdrav, na vašo stran. Na glavno stran svojega bloga prilepila tudi tvoj del poezije Bin … izposodila si tudi tvojo fotografijo :)
    Izgleda pa nekako takole:
    http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/04/09/tam-caka-pesem-prosta-poezija-rime/

    Ostalo bom pa še tako sproti… Hvala ti, vam :)

    Topel objem in krasen vikend želim prav vsem na prostih poljanah :D

  360. 361
    bin
    18.04.2009 ob 21:47

    @nagajivka
    “Počaščen sem”, :twisted: da si si vzela toliko časa za moje kolobocije. Dobro si nabrskala “geslo” od tam, kamor ga nisem postavljal. :) Saj se mi je zdelo, da bo kaj takega.
    Oboje, “tretji ključ” in REŠITEV sem zaznal, (ne pa čisto pravilno in natančno dešifriral!) vendar je nabor možnih gesel prevelik za “resno analizo”. :lol: Vsekakor hvala za rešitvi, da ne bo obviselo v zraku.
    Nič se ne sekiraj zaradi pomanjkanja časa za bloganje. Škoda bi ga bilo, ko pa so dnevi tako lepi in tako malo jih ostaja do ponovnega odhoda. Saj se nisem zmotil??
    Lepo se imej, karkoli že boš počela. :) :)

    @Vilinček
    Hvala za javljanje tukaj in za pozornost, ki mi jo izkazuješ na tvoji strani. Tja pa je težko priti. :sad: Bom že nekoč uspel in spet kaj zalepil. Lepo nedeljo ti želim, ostali del vikenda je že mimo. :oops:

  361. 362
    bin
    18.04.2009 ob 21:57

    Včeraj me je zametlo! :oops:
    V Bohinju smo enega od sodelavcev pahnili v Abrahamovo naročje, zato mi je zmanjkalo sape za pihljanje. Bom nocoj popravil, vendar z normalno dozo. :mrgreen:

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

    Na drugi strani ženska v zrelih letih,
    prav dobro ve, kaj zmore in kaj hoče,
    ve kdaj naj se jezi in kdaj zajoče,
    izmučena v obljubah neizpetih.

    Dovolj bilo je sanj nedoživetih,
    železo več ne bo prav dolgo vroče,
    naj kuje ga kdor zna, kdor ve kaj hoče,
    dovolj bilo življenja je v obetih.

    Z očesom išče iskrico v očesu,
    krepko telo pod čistim oblačilom,
    mehak korak, ki nežno vabi k plesu.

    Njeno telo odziva se z vabilom,
    le malo, pa bo izgorelo v kresu,
    z nekdanjih upov… žalostnim slepilom.

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

  362. 363
    bin
    19.04.2009 ob 18:53

    Jaoj!!! :oops:
    Kot bi se sam še enkrat čez Abrahama prevalil. :lol: Kar staro štorijo sem sinoči prilepil.

    Naj bo nocoj nova, zadnja!

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

    Tam zadaj, kot da nekam bi hitela,
    prihaja starka, sključena in siva,
    plašno gre, kot da se čuti kriva,
    ker zase si je del življenja vzela.

    Bila je mlada, v cvetu let in zrela,
    brezskrbna, smela, včasih radoživa,
    ljubezen še se v njenem srcu skriva,
    le koža je na licih bolj uvela.

    Več zase si pravice ne prisvaja,
    do novih nad, vezi, spogledovanja,
    pa vendar čuti že sledove maja.

    Vse brsti krog nje in vse poganja,
    v upadlih prsih srček tiho raja,
    v spominu daljnih let ljubezen sanja.

    Bogat, kako bogat je ta naš svet!

  363. 364
    ~ nagajivka ~
    19.04.2009 ob 21:56

    Bin – #362 & #363:

    Hihi, saj se je meni kar zdelo, da si imel že včeraj nov sonet na zalogi? Ma hejj, logično, da po prihodu s praznovanja Abrahama tipkovnice ne delujejo tako kot bi morale! Še dober si, da si sploh kaj gor napopal! :lol: ;)

    Hvala ti za ta zadnji sonet v nizu, ki si ga pripel tudi na eho-bit in me je navdihnil, da sem še jaz spletla nekaj stihov k tvojemu zaključnemu delu “bogatosti tega našega sveta”, kar sem si od tebe izposodila kot iztočnico – v vseh štirih kiticah.

    *

    Kako bogat je ta naš svet,
    ko dež čez noč ozeleni gozdove.
    Poživi jih za odtenkov pet,
    požene lističe v slapove.

    Kako bogat je ta naš svet,
    ko zemlja sveže prekopana
    v pomlad zadiha znova spet,
    z življenjem mladim nasejana.

    Kako bogat je ta naš svet,
    ko me prebuja ptic napev
    in že zarana en oktet -
    je zborčku drugemu odmev.

    Kako bogat je ta naš svet,
    ko me poboža vonj cvetlic,
    se travniku pustim objet,
    ko tekam čezenj, z dnevom vštric.

    *

    ————————————————

    Tebi in vsem, ki prihajajo na to stran želim uspešen delovni teden, čimveč ustvarjalnega elana (na kateremkoli področju) še naprej in pa seveda pomladnega vzdušja.

    p.s.: prilagam še skladbico, ki nekako paše v kontekst “bogatega sveta”, oz. k zgornji pesmi:

    http://www.youtube.com/watch?v=QsgnIxmE-uc&feature=related

    :D

  364. 365
    VILINČEK
    20.04.2009 ob 17:01

    Ene kratke rime, ki sem jih prilepila že na svoji strani :) da vas pozdravim v nov teden in vam zaželim, da bi se imeli kar se da lepo :)

    Me vikend zvabil je v naravo,
    lovila sem lepote njene.
    Se trudila živeti zdravo, (?!) ;)
    kar dobro duši
    in telesu dene.

    Na pašo dala sem možgane,
    podvrgla se še fiskulturi;
    da kar grešila sem od hrane,
    se brž in kmalu v nič pokuri.

    Smo malo pekli na roštilju,
    s prijat`li se poveselili.
    Prej gnali kri smo po ožilju,
    po bližnjih hrbčkih se podili.

    Bila je tura kar naporna,
    potem še družbo sem gostila.
    Zvečer le padla sem umorna
    in v saldki sen
    se z angeli zavila.

  365. 366
    bin
    20.04.2009 ob 22:12

    Hvala nagajivka in Vilinček za oglašanje in pesmi. :)

    Nocoj bom zalepil spet nekaj drugačnega. Lepo prosim vse bralce/ke, da v pesmi ne iščejo temačnosti in obupa temveč le hrepenenje. V tem je namreč nastala.
    Upam, da bo prošnja uslišana in mi bo za nekaj časa uspelo ubežati sonetu, če me je že jamb dodobra podjarmil. :oops:

    Znova me prižgi. Naj v plamen zagorim.
    Naj iskre se razsujejo v temino,
    prasket svetlic napolni naj tišino,
    v kateri dolgo, vse predolgo tlim.

    Preveč? Morda si res preveč želim?
    Le svetel žarek skoz temnice lino,
    le kapljo vode, da povrnem slino,
    le drobcen up, da se potroštam z njim.

    Iz suhih vej velika sem grmada.
    Brez vrednosti, še ptič v njej ne gnezdi.
    Brez haska v sebi gnije in propada.

    Kje si muza moja? Moj navdih, kje si?
    Moj sen, moj zven, moja edina nada?
    Nič ne odlašaj, znova me prižgi!

  366. 367
    VILINČEK
    20.04.2009 ob 23:14

    Še preden sem pokukala na tvojo stran … Najbrž so krive kapljice dežja? Ne vem? :) Ampak tudi mene danes vleče neka nostalgija. Hrepenenje? Nekaj sega vame.
    Ne nisi ti kriv, s svojo pesmico, že prej so bili v meni takšni občutki.

    Lep sonet, zelo lep.

  367. 368
    vlatkavlatka
    21.04.2009 ob 00:08

    bin,

    samo pozdrav pustim :) :)

  368. 369
    lea199
    21.04.2009 ob 09:53

    Pozdravljen Bin,
    samo rahel dotik, brala sem vas vse in uživala v tem.
    Pozdravček vsem Lea :)

  369. 370
    bin
    21.04.2009 ob 22:47

    Čudno sva se včeraj oba z Vilinčkom vprašala: “Kam naj grem?” :roll:
    Ne bi rad težil, (nekaterim se bo pesem zdela težka) vendar se mi je takole zapisalo:

    Zbežal bi, če bi mogel, kam drugam.
    Ne pred njim, pred njimi, njo,
    pred sabo bi zbežal,
    pred svojo nemočjo.

    A kamor koli grem jo bom s seboj vzel.
    Nemirno vest, da moral bi ostati,
    sprejeti boj, čeprav ni moj,
    za blagor tuj vse svoje žrtvovati.

    Pa… moj in tuj, po čem ju prepoznam?
    Katera črta ju deli?
    Le kdo od tistih, ki njih bedo vidim,
    ni moj, potreben pomoči?

    Zbežal bi, če bi mogel, kam drugam.
    Ne pred seboj! Pred njim, pred njimi, njo.
    Vsaj za hip bi tam prepustil,
    brez srca, le prazno jim telo.

    A kamor koli grem, za njim bodo grabíli.
    Ne za telesom, delom in dobrino,
    za srcem, da bi ga vkovali,
    v njem nemir, dolžnosti bolečino.

    Pa… bi morda v samoti manj bolelo?
    Bi znalo najti si radóst?
    Mar ni prav to njegovo glavno delo,
    med ljudmi graditi most?

    Zbežal bi, če bi mogel, kam drugam.
    Pred seboj, pred njim, pred njimi, njo.
    Nekam, kjer bi bil spet sam,
    zbežal bi v nič, v prazno, v temó!

    A tam v temini, v praznem niču,
    mar bi zmogel sebe prepoznati?
    In biti to, za čimer hrepenim,
    biti ljubezen, ki želim jo dati?

    Pa… vem, ne bom odšel. Le kam?
    Tu bom ostal, pa je kar je!
    Ne morem, nočem in ne znam.
    Ker tam… za koga bije naj srce?

    Vilinček, Vlatka, Lea, hvala za obiske! :)

  370. 371
    VILINČEK
    22.04.2009 ob 02:14

    Prebrala tvojo pesem :) Včasih se res vežemo z energijami. In ni se zgodilo prvič, že večkrat z različnimi pesniki in ustvarjalci.

    Ne da bi prej vedeli drug za drugega ali pa videli …
    Enostavno se najdemo v podobnih tokovih, vsebinah, mislih. Moč videnja, čutenja, energije, duša, srce?
    Morda bi o tem vedela več Vladka, ki je jasnovidka oz. ljudje, ki se ukvarjajo s temi svetovi. :)

    Še bolj pa me preseneča vez narave in človeka… Povezava s celotnim kozmusom tisto v nas in tisto izven nas.
    Zelo me je impresioniral haiku, tukaj najdem največ povezav… in seveda tudi poezija.
    Včasih samo obstrmim, ker ne poznam odgovorov, ker ne znam razjasniti teh povezav.
    Ampak nekaj je nad nami. Čutim tako.

    Oddajam tudi jaz na tvojo stran svojo včerajšnjo pesem in tudi dodatek tako tvoj, kot moj, ki je nastal danes.

    V šepetu kapljic slišim glas …

    (prosta poezija – rime)

    Passion- I Will be Here
    http://www.youtube.com/watch?v=UgprBjvDQsg

    V šepetu kapljic slišim glas,
    srca napev se v noč blešči …
    Mi nežno padaš na obraz,
    ker v vsaki kapljici si ti.

    Se trudim, da ti ubežim.
    Kako? Saj vračam se nazaj.
    Ker v sebi si preveč želim …
    Če vprašal bi … Ne vem zakaj?

    Ne smela liti bi solza,
    oditi morala bi v stran …
    V svobodi sreča se smehlja,
    a jaz se ji postavljam v bran.

    Povej mi sonce … kam naj grem,
    ko čustev me odnaša tok?
    Še preden v sebi se zavem,
    spet rišem mavrice si lok.

    Ni žalosti in v njej teme,
    le barve so nebesnih sanj …
    Morda zbudi že zjutraj me;
    nasmeh, ki bo ožarjal dan.

    Ves svet se z njim bo veselil;
    v pozabo šel bo nočni jok.
    Z darovi dušo si pojil …
    bo radosten, igriv otrok.

    ____________________________________
    (zapisal bin)

    Šepet srca, napev dežja,
    bleščeč odsev v temno noč,
    na licu bleda sled solza,
    v hrepenenju silna moč.

    Svoboda v sreči se smeji
    in ne narobe, kot se zdi,
    nikar ne išči je drugje,
    veš, lov za srečo vklene te!

    Z nasmehom dan se razvedri
    ves mavrično je razsvetljen,
    z otroško dušo svet več ni,
    ne siv ne pust ne žalosten.
    ——————————–
    (zapisal: vilinček)

    Prinesel si mi žarkov v noč,
    me toplo in mehko objel.
    Res, včasih bi zbežala proč?!
    A druži isti nas napev.

    Ko otrok v tebi se zbudi,
    zjasni pogled se po dežju.
    Nebesni svod ves zažari …
    Več nočeš vstran. Ostajaš tu.

    Zavesa siva se odpre,
    skoz njo prodira luč neba.
    Življenja polnost vabi te,
    ker vse ti sega do srca.

    (ta del je zapisan, preden sem prebrala tole tvojo pesem) Sicer pa sem že zgoraj zapisala o tem.

    Nočka in lepo mi bodi oz. vsi mi lepo bodite :)

  371. 372
    ana od srca
    22.04.2009 ob 10:24

    ne morem razumeti
    mnogih stvari
    ki nekaterim so
    “pa saj to nič ni”

    ne morem razumeti
    da ljudje hote ranijo
    in celo ubijajo
    da ljudje nedolžnih
    ne branijo
    ne morem dojeti
    da resnico v laž zavijajo
    ne morem sprejeti laži
    ne dojamem
    da morejo lagati v oči
    ne morem sprejeti
    da ljudje kar vzamejo
    kot da je njihovo vse
    da hodijo
    brez slabe vesti
    po delu in žuljih
    malih ljudi
    ne dojamem
    da ljudje kradejo
    ne dojamem
    da ni nikogar
    ki bi pomagal
    če ljudje pod bremeni
    padejo

    vedno znova upam
    da niso ljudje
    kot stekle lisice
    ki včasih popadejo vse
    kar jim pride med zobe
    in upam
    da ljudje delajo napake
    le v stiski in nemoči
    in nespoznanju resnice
    in upam da odletijo
    le kot plahe ptice
    ki se bojijo
    a da se vrnejo
    in branijo
    tudi drugih pravice

    upam
    da ne bežijo
    stran od resnice
    da se resnice veselijo
    in upam
    in da je vsakemu mar za druge
    da vsak dela tudi usluge
    da vsak srčne misli goji
    se tudi sreče drugih veseli

    ne morem sprejeti
    da nekateri morda
    res privoščijo
    drugim hude stvari
    da jim vseeno je
    za druge ljudi

    v meni še kar upanje tli
    da vsak drugemu le dobro želi

  372. 373
    bin
    23.04.2009 ob 21:26

    Lepo “pesnitev” si zapisala Ana. :)

    Še bolj kot oblika, mi je všeč vsebina. Marsičesa ne razumem, ne morem razumeti, ne morem sprejeti. In upam, da bo nekoč tako kot v zadnji kitici! :) :)

    Kaj več bi napisal, vendar sta me zadnja dneva “dotolkla”. :sad: Ne, nič hudega ni, nič nepričakovanega, le z nepričakovano silo je udarilo z vseh strani. Saj bo kmalu bolje, pa se takrat spet oglasim. :)

  373. 374
    bin
    23.04.2009 ob 21:44

    Tudi tebi Vilinček kasneje kaj pripesnim. :)
    Nocoj ne gre več. :sad:

  374. 375
    VILINČEK
    24.04.2009 ob 14:32

    tudi meni danes zmanjkuje časa, da bi še kaj spesnila… zato vas lep pozdravim in se oddolžim kaj med vikendom :)

    Nad vse mi bodite lepo… pozdrav prav vsem. :)

  375. 376
    VILINČEK
    29.04.2009 ob 12:53

    Tudi jaz priplesala na vašo stran. Tokrat mirno in tiho … Krasne praznike želim vsem :)

    Now and Then – Blackmore’s Night
    http://www.youtube.com/watch?v=Ga-Ol0JOdik&feature=related

    Tiho in mirno …
    (Sonet)

    Tiho in mirno me nosi po toku,
    da bi ne vzburkala vodne gladine.
    K izvirom se vračam. Tja med spomine …
    kot bi iskala se v svojem otroku.

    Tisti, ki v duši se v smehu in joku
    išče v globinah … spet pne v višine …
    kjer bi poganjal le radostne mline;
    z njimi zaplešejo kapljice v loku

    ter se utrinjajo biseri mali,
    ko zableščijo pod srečno odejo.
    Toplo pokriti nemirni kristali,

    ki se igrajo s sončevo prejo;
    da bi z ljubeznijo v svet zasijali…
    Bočijo vrste se v barvno alejo.

  376. 377
    bin
    29.04.2009 ob 14:52

    Hvala Vilinček za obisk in pesmico. :)

    Vračam, pa lepo prosim, najdi v njej optimizem, lepoto.

    Poišči se, najdi, v svetu lepote,
    čeprav na gladini rišeš obroče,
    pusti globini naj gre kamor hoče,
    v njej ni hudobe, napuha pohote.

    Morda tu in tam se zgodijo pomote,
    zdaj te zazebe, spet drugič je vroče,
    srce se razneži, včasih zajoče,
    v silnem bogastvu mavrične dote.

    Nad lokom v prelestnem razkošju neba,
    slutim odseve neskončne globine.
    Tam sonce se s kapljami sreče igra,

    zlatorumeno na poljih sinjine,
    tam duša otroška se znova spozna,
    duša na begu iz solzne doline.

  377. 378
    VILINČEK
    29.04.2009 ob 16:23

    Hvala za pesem. Se še kaj javim :)

  378. 379
    lea199
    29.04.2009 ob 18:25

    Pozdravček Bin!

    Hvala za pesmico, prebrala sem jo in uživala v njeni lepoti, čeprav ni bila namenjena meni.
    Tudi ob tvoji tihi pesmici sem uživala Vilinček, tudi tebi hvala.
    Prav vsem, pa lepe praznike. LP Lea :) :) :)

  379. 380
    bin
    1.05.2009 ob 22:10

    Nocoj si bom privoščil nedonošenčka. :oops:

    “Prvi Maj” je, praznik dela. Nekoliko sem čez dan razmišljal o naši vlogi v družbi, o “smereh razvoja” te družbe. Takole na hitro sem v verze ujel del teh razmišljanj. Pravico si bom vzel, dati to pisanje v inkubator, kjer ga bom morda, če ne bo sposobno preživeti samo, kaj podprl, spremenil. ;) Počakal bi, toda jutri ne bo več PRVI MAJ!!

    Naj se rodi!

    NE RAZUMEM

    Ne, ne razumem!
    Pravijo, da dela ni.
    Zapirajo tovarne, mline,
    zaraščajo se njive in planine…
    Ker se ne izplača.

    Ne, ne razumem!
    Pravijo, da kruha ni.
    Premalo delavci za mezdo naredijo,
    preveč je tistih, ki »lastniki« jih redijo,
    z ubogaime darovi »iz dobrote«.
    Kar se ne izplača.

    Ne, ne razumem!
    Ob pusti njivi lačno dete.
    Nesrečna mati, oče, brat…
    Gospodar je rekel NE,
    ne smete!
    Na moji lasti nič zasajat,
    nič pobrat.
    Saj se ne izplača.

    Ne ne razumem!
    S kakšnim smislom komu v last pripada,
    kar sploh ne rabi, in ne obvladuje?
    Ko drugi, dela zmožen in voljan,
    brez pravice tik ob njem gladuje.

    Razumel bi brezverce in bedake,
    v njih siromaštvu vere in razuma…
    A kaj slepi »duhovne«, učenjake,
    Ne vidijo?
    Morda pa manjka jim…
    Poguma?

    Iz iste zemlje vstala so telesa,
    človeka reveža … in bogatina,
    še vedno ista zemlja žito daje,
    kos mesa rodi, kozarec vina…
    Mar zemlja ima koga raje?

    Dovolj za vse ljudi bilo bi hrane,
    nikomur od garanja treba ni medleti,
    ko zmogli bi krotiti svoj »imeti«,
    pustiti drugim to, kar nam ostane.

    Zberimo ves razum
    in vero
    in pogum!
    Zastavimo na novo ta naš svet.
    Kjer vsak bo smel svobodno
    iz narave vzeti,
    kar s svojim delom bogatiti zmore.
    Brez koncesij, subvencij in podpore
    in brez pravice:
    Drugim kaj odvzeti.

  380. 381
    VILINČEK
    2.05.2009 ob 10:20

    “Močna pesem BIN in zajel si celotno situacijo današnjega časa” Zelo dobra, dobra vsebina. Se strinjam z njo: Zastavimo nov svet!

    Hotela sem pridati eno svojo pesem iz pretekelga časa … pa me je tale naš delov blog oz. “tuditi” znova izneveril :evil: Vsak dan servisna dela na njem in mi je nenehno nedosegljiv. :)
    vsakič, ko se pojavim na svoji strani (nimam vedno časa) a ko se pojavim na njem, mi mrkne in to se dogaja že ves mesec. :) Tako se tukaj oproščam tudi vsem ostalim mojim bralcem. Ker mi ji že nekdo pisal na osebno sporočilo, če sem jaz vse skupaj zaprla. :) Žal nisem kriva jaz, ampak višja sila in “tuditi”

    Krasne praznične dni še naprej prav vsem na tej strani.

    Objem :)

  381. 382
    bin
    2.05.2009 ob 21:34

    Danes v Brdih na odprtju razstave “Brda – sok in znoj”. Razstava slik iz peska Stanke Golob.
    Tokrat sem prvič tudi nekaj pripomogel k vzdušju na prireditvi. Nekaj mojih pesmic je bilo del programa. Med njimi tudi nova, prav za to priložnost napisana.

    Znoj in vino,
    sok globin.
    Drug v drugem se pretakata po Brdih,
    ponikne znoj v bregovih strmih, trdih,
    da ga kot vino znova izcedi
    pred leti ded, zdaj oče in za njim spet sin.

    Kar nekako čudno sem se počutil, ko so moji verzi zveneli iz drugih ust. :oops:
    Kaj več o razstavi? Lepa! :) Slik tokrat nimam veliko, (niso bile potrebne). Mogoče bom, ko bom imel čas, kaj prilepil k poročilu o prejšnji razstavi.

  382. 383
    bin
    2.05.2009 ob 21:47

    Samo še en teden!
    Rad bi vas spomnil na napovedano srečanje blogarjev.

    http://celje.blog.siol.net/2009/04/09/v-vednosttretjiccelje-9-maj/#comment-13764

    Srečanje je zamišljeno “za vse ljudi”. :) Ni pomembno “članstvo” ne aktivnost, branost, ne to, na katerem portalu je kdo, samo dobro voljo prinesite s seboj.
    Mogoče kdo nima prevoza, nima poguma, da bi šel sam? Povejte! Verjetno se bo našel nekdo, ki bo zapolnil manjkajoči košček mozaika in se bomo vsi lepo imeli. “Moji”, ;) kar tukaj pri meni se izjasnite, če koga mika?
    Le nekaj dni še ostaja in treba jih je izkoristiti za “logistiko”. :)

  383. 384
    VILINČEK
    4.05.2009 ob 00:37

    Pesem, ki sem jo zadnjič želela pripeti na tvojo stran. Bila je spisana sicer ob novem letu… A važna je vsebina. Ta je bitna. Želim si vsem boljše in lepše čase. In vem, da bodo prišli, moramo v to verjeti. :)

    VSA SREČA SVETA

    glasba: Happy New Year (ABBA)

    http://www.youtube.com/watch?v=dcLMH8pwusw

    Če moč bi imela …
    kot sonce neba,
    razlivala žarke na vse bi strani,
    da vsak bi zasvetil
    v mraku … v temi,
    izgubil nikdar bi ne sanj in želja.

    Vem,
    to je le pesem
    otroških oči,
    ki močno želijo si sreče sveta.

    Če moč bi imela …
    sij čistih voda,
    solzami bi prala vso žalost – kali,
    le z bistrih izvirov
    bi točili si,
    napoj, ki bi vračal svetlobo srca.

    Vem,
    to je le pesem
    otroških oči,
    ki močno želijo si sreče sveta.

    Če moč bi imela …
    vso vero boga,
    od duše do duše
    odprtih dlani,
    bi nosila radost – darove na tla;

    posula bi s cvetjem
    vse sive poti,
    da vsak bi se našel
    v ljubezni za dva,
    za sabo pa puščal bi tople sledi.

    Vem,
    to je le pesem
    otroških oči,
    ki močno želijo si sreče sveta.

    ***

    Pa vendar ujamem
    te žarke neba.
    Ne rabim v višine,
    bogov vseh moči.
    Ni treba poseči
    v čistino voda,

    ker v tvojem naročju
    se solza bistri.
    Drug drugemu dala sva sonca luči,
    ko v srcu razrašča
    se čudež sveta…

    Vem,
    to ni le pesem
    otroških oči,
    to TI si ljubezen … vsa sreča sveta.

    ——————————————–

    In še odgovor za srečanje v Celju. Mene žalne bo … ne bo se mi izšlo in ne morem priti.

    A želim vam, da se imate krasno in da vas bo čim več. :)

    So pa možnosti, da pridem na Stankino razstavo … upam in verjamem, da mi tokrat uspe … Želim si videti te slikice tudi v živo :)

  384. 385
    lea199
    4.05.2009 ob 12:46

    Bin,
    veliko novega, vrednega branja je pri tebi.
    Posebno NE RAZUMEM se me je dotaknila, čestitam ti zanjo in tudi za tisto tvojo poezijo, ki je bila del programa v Brdih.
    Jaz sem nekaj časa popravljala tisto, kar sem ti zadnjič napisala, potem sem obupala, bilo je vedno slabše.
    Potem sem se trudila okrog neke pesmi na fotografijo.
    Tu ti jo nalepim in te prosim, da napišeš kaj misliš o njej!

    Na toplih skalah leži,
    zaprte njegove so oči,
    se soncu razvajati pusti.
    Spodaj je morje, ki šumi,
    nežno glasbo ustvarja,
    najlepši dar ležečemu poklanja.
    Ne prav ničesar ni,
    kar lahko si še zaželi.

    ~ ~ ~ ~ ~ ~

    Na skalah leži,
    sproščen uživa
    se soncu božati pusti,
    spodaj morje šumi.
    Nežno glasbo ustvarja,
    lepoto mu podarja.

    Tako sta nastali dve varjanti, meni se zdi boljša prva, dobra pa nobena.

    Skušala sem napisat nekaj podobnega temu, seveda v verzih. Žal ne gre.

    Na nedrih nedolžne Gee,
    visoko nad šumečim morjem,
    božanju sonca se prepuščam.
    Življenje v civilizaciji me ne mika.
    Ni mi do bogastva, ne profita.

    Pozdrav tebi in vsem tvojim prijateljem, tu na blogu. :) Lea

  385. 386
    bin
    4.05.2009 ob 22:35

    @Vilinček
    Hvala za pesmico. :)
    Vračam. ;)

    Najlepša je pesem v otroških očeh,
    v njihovi igri najslajši je smeh,
    zvezdice nosijo v svojih dlaneh,
    v prvih korakih po svojih poteh.

    Naj malo, vsaj malo otroka ostane,
    v očeh, ki s potokom solza so izprane,
    v igrah, ko sanje so vse izigrane,
    v dlaneh, ki so trudne, grobe, zgarane…
    Ljubezen nedolžnih otroških oči,
    je mavrica v soncu in lučka v temi.

    Seveda bodo prišli lepši časi! V otroške duše zagotovo! :) Midva pa sva (vsaj malo) otroka!? ;)
    Zaradi Celja … škoda! Vendar sama najbolje veš kako in kaj. Pogrešal te pa bom.
    Upam, da ti vsaj na Stankino razstavo uspe priti. :)
    Drži se!!!

  386. 387
    bin
    4.05.2009 ob 23:01

    @Lea
    Vprašala si, pa ti bom “po binovsko” odgovoril.

    Na toplih skalah leži, /Na toplih skalah sam leži (A)
    zaprte njegove so oči, /zaprl lepe (trudne, svoje?) je oči (A)
    se soncu razvajati pusti. /se soncu božati pusti. (A)

    Spodaj je morje, ki šumi, (A)
    nežno glasbo ustvarja,
    najlepši dar ležečemu poklanja.
    Ne prav ničesar ni,
    kar lahko si še zaželi./ kar še lahko si zaželi. (A)
    Za poševnico sem napisal obliko besedila, kot bi ga sam postavil. Lahko opaziš, da so rime – zadnje besede v vsaki vrstici ostale iste. Le z ritmom sem se poigral. Vse vrstice, ki nosijo oznako (A) imajo po osem zlogov in poudarke na istih mestih. Tisti vložek v drugi kitici, ki ni ritmično vezan in ga nisem spreminjal, pa pesem razgiba.

    Še o drugi:
    Na nedrih nedolžne Gee,
    visoko nad šumečim morjem,
    božanju sonca se prepuščam. / me sonce boža, greje.
    Življenje v civilizaciji me ne mika./Civilizacija? Ah, ni mi mar!
    Ni mi do bogastva, ne profita. /Ne bogastvo, ne profit, denar.

    Rima “Gee – greje”, je zvočno dokaj sprejemljiva. Pomen besede “prepuščam” sem prepustil ;) pozitivnemu odnosu do gretja, božanju. Zadnji dve vrstici pa sem nekoliko po svoje zavil. Vse skupaj jemljem kot igro, zato sem si tudi privoščil “masaker”. :lol:

  387. 388
    bin
    4.05.2009 ob 23:20

    Nocoj sem gledal “Tarčo”.
    Pokojnine in težave okrog njih. (Kaj hočem, le še drobiž časa mi ostaja do tam.) Nimam ne časa ne volje, da bi tukaj, na poljanah “politične debate gonil”. Pa vseeno ne morem čisto mimo in sem v verze zamotal.

    TRETJI STEBER

    Denar!
    Kako lep duh, okus.
    In kako nasiti!
    Kako je nežen
    s starcem nebogljenim
    ki sam ne zmore več …
    obrisati si riti.

    Prihranil bom za stara leta,
    kopico evrov, dolarjev, cekinov,
    ne bom od njih odvisen,
    sedanjih pobalinov.

    Sam svoj gospod bom!
    Kupil si bom srečo, družbo…
    in ljubezen!
    Vsak dan prišla bo,
    ko jo bom poklical,
    za dobro plačo
    bo sprejela službo.
    ***************
    Morda?
    Morda pa kdaj si zaželim,
    Ob sebi… v stiski…
    svojega človeka?
    Vsaj par besed
    bi spregovoril z njim
    o starih časih, veri in kulturi,
    le par besed
    brez ??? Brez oči na uri!
    Le zame bi bil tam,
    ker ve…
    Samote se bojim!

    Tako so govorili nocoj, kot bi ne bila težava, (če že pričakujemo težave?) v tem, da bo premalo delazmožnih ljudi moralo skrbeti za preveč nebogljenih? Kot da si bomo z denarjem kupili več delavcev????
    Naj poenostavim! Noben denar nič ne pomaga, če je kruha premalo za vse.

  388. 389
    VILINČEK
    4.05.2009 ob 23:24

    Jaz pa brez masakrov in zadnji čas je, da nekaj novega in toplega prisveti v tale mesec maj. In ker imam že sličice iz zadnje Stankine zbirke … bom tudi kakšno prilepila na svojo stran.

    Bodite mi nad vse lepo :) ))

    Še pot me zanese…
    (prosta poezija – rime)

    Glasbena podlaga: Paul Carrack – Perfect Love

    http://www.youtube.com/watch?v=pVBwX3UxqeU

    Še pot me zanese na gozdne stezice…
    Prisluhnem življenju, ki tam se rojeva.
    Veselo žgolenje zaljubljene ptice,
    mi upanje daje … s toplino odeva.

    Umirja mi dušo … odpira širjave,
    kjer čas se je pisal s sanjavo pisavo.
    Preživo žarijo še barve zastave,
    drugačne vrednote so polnile glavo.

    Nemirne stopinje igrivih korakov,
    pod soncem žarela je lepša prihodnost …
    Zajemal si vodo iz čistih vodnjakov,
    z otroške globine je vrela svobodnost.

    Na tisti obronek, ki v cvetju se beli,
    kjer sočni sadovi so divjih nasadov …
    ko z drobnih cvetov bodo živo rdeli,
    spet nesla me pot bo do mojih zakladov.

    Nedaleč te najdem pod krošnjo zeleno.
    Saj veš, da ne zmorem se dolgo jeziti.
    Ko sončevi žarki prodrejo skoz steno,
    se v mojih globinah pričenja jasniti.

  389. 390
    lea199
    5.05.2009 ob 09:12

    Bin pozdravljen!
    Hvala za napisano!
    Vse skupaj sem si prepisala, da se bom v miru poglobila, prebrala, razmišljala. “Masaker”, reciva raje igra, priznam tvoja varjanta mi je veliko bolj všeč.
    Sinoči sem na neki spletni strani brala, o učenju pisanja, v spomin se mi je vtisnila misel: Veliko pomeni vaja, res da je tudi talent potreben, potem pa je kot pri učenju plavanja, nekdo bo postal olimpijski prvak, drugi bo znal dovolj čofotat, da se ne bo utopil. Torej mi je namenjeno, da se ne bom utopila, to pa je veliko ali ne?
    “Tarče”nisem gledala, lahko napišem le:”Hvala Bogu.”
    Upam in verjamem, da so moji otroci in njihovi sopotniki, ne nazadnje tudi vnuki tako dobri, da ne bom v starosti osamljena. Kako bomo živeli, bo dovolj kruha? To je vprašanje in čas v katerem živimo, nam daja vse manj upanja.
    Vilinček, lepa je tvoja pesem.
    Pozdrav vsem! :) Lea

  390. 391
    bin
    5.05.2009 ob 13:45

    Vilinček, KU,KU!! :) :)

    Z vsakim korakom v globino zeleno
    svetleje je v duši vse bolj žari,
    kapljice rose se tkejo v kopreno
    vsak list se oglaša, vsak kamen živi!

    Tam najdem te znova, kot vsako pomlad
    v potočku, na jasi, na krilih sinice …
    pretakaš se skozme brez vsakih pregrad
    v svojem poslanstvu – nosilka resnice.

    Oblačno in precej hladno je danes pri nas. :sad: Lepo si posvetila v ta dan. ;)

  391. 392
    bin
    5.05.2009 ob 14:15

    Dobro si “zajela” Lea, sporočilo “Tretjega stebra”.
    Bolj kot denar – pokojnina je pomemben odnos med nami, ljudmi. V družini, sosedstvu, mestu, državi. Ne, ne bojmo se tega, da bi bilo premalo močnih rok za delo. Danes večino težaškega dela opravijo stroji. Delitev tistega, kar bo “aktivna populacija” ustvarila, mora biti pravilna – pravična. Tega pa nam današnja prevladujoča mentaliteta “denarja – vladarja” ne zagotavlja. Prej obratno. :sad: Vse preveč je ljudi, ki v kopičenju dobrin, bogastva, (celo zemlje, lastništva nad njo), vidijo svojo varnost, svoja “mirna stara leta”. Kot bi si mogli sedaj prilastiti sadove dela naslednjih generacij?? :lol:

    Dovolj politike! :oops:
    Plavanje, čofotanje? ;) Ponavadi grem v vodo (morje) zato, da se ohladim in malo počofotam. Ne tekmujem v plavanju! Tudi tukaj ne. :roll: Torej bova skupaj čofotala, kdo bo več vode čez rob bazena spravil … ??? :twisted: Pridi še kaj, če si upaš?? ;) ;)

  392. 393
    VILINČEK
    7.05.2009 ob 01:24

    Hvala BIN še enkrat za včerajšnjo pesem. Nadaljujem. :)

    Objemam naravo, ki mir mi prinaša.
    In spet vsa igriva bi stekla v življenje.
    Ko v sebi začutiš … srce se ne vpraša!?
    Prevzame in polni te čustev kipenje.

    Želiš si živeti. Želiš si hoteti …
    Četudi ga hranil v lončeni bi putri,
    ta biser napojev, prenežnih nje vretij …
    Želiš si … želiš! Kakor včeraj … za jutri…

    putra = gre za lončeni vrč.

    Lep jutrišnji dan vsem na tej strani :)

  393. 394
    lea199
    7.05.2009 ob 10:22

    Oj, Bin!
    Upam si, vedno si upam … le glede vode, verjetno bo ob mojem čofotanju, še kako pljuskala; ob mojih neposrednih udarcih, ki ne bodo v pravem ritmu ha, ha … Upam da se ne bojiš.
    Pozrdravček Lea :) :) :D

  394. 395
    ana od srca
    7.05.2009 ob 11:43

    Vsem lep pozdrav! :-)

    Vilinček, lepa tale tvoja zadnja pesmica!

  395. 396
    VILINČEK
    7.05.2009 ob 12:33

    hvala ti Ana. Tudi jaz vas vse pozdravim v današnji dan.
    Lea ti pa imaš svoj stil pisanja. Bolj svoboden.
    In imaš tudi nekaj zelo dobrih pesmic … (pred vsem tiste, ki nimajo neke posebne oblike in se niti ne vežejo tako a rime ali pa jih le delno uporabiš.

    Kar se pa tiče pisanja v rimah. Če ustvarjaš v eni predpisani obliki, se pač moraš kolikor toliko pravil držati (sonete, rubiate, gazele, glose itd…) Oz. ko obvladaš tista osnovna pravila, lahko gradiš tudi naprej. Ča pa pišeš tako rime, pa je lahko nekaj za trening oz. tudi za dobro voljo… nekaj pa morda iz tega tudi kaj zelo dobrega. Sam se odločiš kaj boš umestil na svojo glavno stran.

    Štetje zlogov in melodija pa ti počasi pride v uho … Več ko pišeš, manj o tem razmišljaš oz. sploh ne razmišljaš več… Samo se zlije ker slišiš.

    In kot sem že napisala ni slabo včasih kar tako pisati v rimah… se utrjuješ. Na tak način smo ustvarjali nekaj časa na tej strani oz. tudi na Eho bitu … (če boš prelistala nazaj boš našla) Pišeš o vsakdanu, ampak ne tako, kot sedaj jaz pišem (prozna oblika) vse oblečeš v rime.

    Je pa res to. Tisti, ki veliko piše, mu lahko gre to zelo hitro… (treseš iz rokava, odvisno seveda tudi od dneva in počutja… energija) Vse to ti pa prinese veliko, veliko pisanja (daljše je obdobje ustvarjanja … manj ti glavo polnijo pravila oz. kasneje nisi več s tem obremenjen … enostavno se zlije. Enako kot igranje enega inštrumenta… več ga igraš, bolj ga obvladaš… Seveda je tudi talent, nekaj ti je bilo dano v zibko, tudi to je bistveno. In če ti dam še to primerjavo (Ravno glasbenika) kajti enako je tukaj v poeziji.
    Igra inštrument brez not … brez da bi moral gledati na tipke ali strune … karkoli pač igra. Enostavno uživa in zvok ga sam pelje naprej. Vtopi se v en svoj poseben svet in iz njega prihajajo fantastiči zvoki. Tudi v poeziji lahko doživiš podobne občutke. Ne gre pa brez vaj… dolgotrajnega pisanja…

    Toliko iz moje strani.

    Vse vse najlepše… tako tebi Lea, kot Ani in seveda mojstru BINU :) Iskren kompliment.

  396. 397
    lea199
    7.05.2009 ob 12:52

    Pozdravljeni vsi!
    Na tem mestu bi se rada iz srca zahvalila tebi Vilinček, za vse lepe besede. Mislim, da sem dovolj trmasta, da bom še vadila. Pišem pa zelo rada in to različne stvari: od proze in zelo kratke prozice do haikujev in poezije. V poeziji imam veliko raje prosto pisanje, morda delno zato,ker pravil pri različnih oblikah ne poznam.
    Veselje je, vem da se bo treba še veliko učiti, morda se nekega dne le naučim. Verjamem pa da nikoli ne bom nadpovprečna.
    Torej hvala za še.
    Pozdrave vsem, ki to berete! Se beremo! Prav poseben pozdrav hišnemu gospodarju Binu :) :D

  397. 398
    VILINČEK
    7.05.2009 ob 14:08

    Vsi se kaj učimo… Jaz pa imam s prostimi vsebinami več težav, ker me avtomatsko vleče v rimo ali pa v ritem. :) Sicer je nastalo nekaj del na moji strani … V začetku mi je bilo težje preklopiti, ker je bilo vse spevno… avtomatika me je vlekla v ritem in še me vleče … sicer pa pišem različno poezijo. No, kasenje sem se pa malo vnesla.. Sicer pa ima vsak nek svoj stil pisanja in prav je tako. Za vse je pa čas. Vsaj tkao jaz meni… Umetnost in tudi poezija… je eno tako široko polje, ki ji ni konca in ne kraja… če je tisto v tebi, četudi za trnutek utihnemo (pridejo kdaj obdobja) pride spet čas, ko se rojevajo novi in novi svetovi.

    Ja. V prosti poeziji, pa si dobra. Tudi malo pravljični svet ti je pisan na dušo. Znaš pogledati tudi skozi dušo otroka.

    Vse vse najlepše še enkrat. :)

  398. 399
    bin
    7.05.2009 ob 21:53

    Še tebi Vilinček … revanša! ;)

    V senci košatega hrasta sedim,
    na starem parobku z mahom poraslem,
    poslušam tišino, se v nič zastrmim,
    vse stare strahove, vse želje ugasnem.

    Visoko na vejah se sonce igra
    veter klepeče z mladimi listi,
    pod grmom je miška še želod našla,
    v zemlji se vneto ženita glisti.

    Kar tu bi ostal in zlil se z naravo,
    počakal bi jutro, počakal večer,
    brez borbe za moč, bogastvo in slavo,
    vsakomur človek, nobenemu zver.

    Zelo lepo si napisala v svojih komentarjih (#396, 398) misli o pisanju, o poeziji in o smislu “rimanja za vajo”. Res je, da večina takih rimarij ne zasluži glavne strani. Se pa v takih “izživljanjih” včasih ujamemo, zavemo skritih slabosti ali zakladov svojega besedišča, ritma, sloga.
    Globine svojega srca pa izlivajmo tako, kakor nam takrat “pride”. Nobena oblika ni podrejena, slabša od druge. :)
    Lep jutrišnji dan!

  399. 400
    bin
    7.05.2009 ob 22:09

    Hehe, Lea

    (#394) Kaj ni glavna značilnost neukega čofotanja to, da sami sebe oškropimo? :twisted: Sem bil že do kože premočen, še preden si prišla sem, na poljane. ;) :oops:

    Kot je Vilinček zapisala, “ni slabo kar tako pisati v rimah”. Ne boš teh pesmi uvrščala med svoje bisere, temveč boš skoznje dobila občutek. Nič se ne boj zapisati, tudi če ne najdeš čisto tistega, kar bi rada. Kasneje, mogoče čez dan, teden, mesec, ko ponovno prebereš, imaš do teksta drugačen odnos. Lahko se ti zdi prazno tisto, kar si ob zapisu čutila kot dobro, lahko pa je tudi obratno. :) Vsekakor se nekaj naučiš!

    Ana od srca, tebi pa tokrat samo pozdrav. ;)

  400. 401
    VILINČEK
    8.05.2009 ob 00:38

    Da ti vrnem z utrinki današnjega dneva :)

    Včasih letim kakor ptica na krilih;
    po širnih obzorjih se duša sprehaja.
    Prepuščam se ji, da na lahnih čutilih,
    bi našla skrivnosti nevidnega gaja.

    U večnih izvirih se iščejo misli;
    Brezčasju pustim, da nov svet si odpira.
    Poznam ne resnic. So mar smisli? Nesmisli?
    Neznana je pot, ko srce vanj prodira.

    Za vsakim vprašanjem utrinek svetlika.
    In vsak ti odgovor da nova vprašanja.
    Ne veže ne čas te, ne kraj, ne oblika …
    brez konca in kraja so tvoja iskanja.

  401. 402
    VILINČEK
    8.05.2009 ob 12:32

    Tudi tule vas vse pozdravim. Krasno se mi imejte, naj bo ta vikend čim lepši :)

  402. 403
    bin
    9.05.2009 ob 00:16

    Greh delam, :oops: a nocoj me je zopet prijelo. :roll:
    Priložena pesem ni dozorela v meni, temveč je izbruhnila iz globine po branju na drugem pesniškem blogu.
    http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/03/03/rimarim/#comment-2465

    Človek – Bitje

    Čez mesec, čez leto…
    prek njenih brzic
    z zaprtimi usti
    preplaval bom Leto,
    prinesel med ljudstvo
    knjigo resnic
    približal spet raju
    Zemljo prekleto.

    Ječé bodo zlobci
    zavetje iskali
    boječ se svetlobe -
    jéče brezčutnih,
    ne bo več pogojev
    v človeku – živali
    ne čustev mrakobnih
    trajnih, trenutnih.

    Zasula se bodo
    brezna peklá
    nič več ne bo pékla
    v prsih nemoč.
    Zvedavosti ni
    vsak vse ve in vse zna
    spirala napredka
    se zlije v obroč.

    Nič več iskanja
    ne hrepenenja,
    nič več strahov,
    tesnobe, krvi,
    mesenih potreb
    in poželenja
    le Bitja duha
    le bitja luči.

    V iskanju resnice
    sem jeklo kalil
    za trdne mostove
    med nami -ljudmi.
    Ah,mislim da znova
    iz Lete bom pil,
    ko duša se v novo telo
    preseli.

    Lep je ta svet kakršen je, z vsemi iskanji, zmotami, tegobami, … :)

  403. 404
    ~ nagajivka ~
    9.05.2009 ob 02:42

    O, ti grešnik, ti!!! :mrgreen: ;)

    Ma najbolj važno pri tem je, da je spet “ona” kriva za tvoj
    “greh”, ne?! Haha! ;) ) (Hecam se!)

    Hojla, Bin. Na PP sem tokrat prišla z namenom, da tebi in vsem,
    ki se boste jutri udeležili blogerskega srečanja, zaželim lep dan ob prijetnem druženju, na zdaj pa vidim, da si ti celo poduhovljeno kompozicijo upesnil ;) ) na tisto mojo sinočnjo “človek človeku Bitje … nekoč”

    OK, “ki” sem že tukaj, dovoli, da pokomentiram tale dva inserta iz tvoje pesmi, da bo morda malo bolj razumljivo kaj sem v svoji pesmi (na linku ki si ga pripel pod #10), ki vsebuje nekaj simbolnih zvez in je zato najbrž težje umevna, želela povedati.

    Praviš:

    “Zvedavosti ni
    vsak vse ve in vse zna”

    Moje mnenje:
    Brez zvedavosti – v smislu radoznalosti, bi se razvoj na neki točki zagotovo ustavil in napredek “nekoč” ne bi bil več mogoč. (vse kar obstaja – je pa večna spremenljivka). Ko bi vsak vse vedel, bi najbrž res več ne potrebovali ne teles in ne Zemlje – za vse te naše “dogodivščine” skozi učenje v šoli življenja …? Zvedavost in “pekel” (kot individualno izkustvo trpljenja zaradi nemoči – za nek širši namen – in ob zavedanju) sta pa NUJA na poti osebnostne rasti.

    Nič več iskanja
    ne hrepenenja,
    nič več strahov,
    tesnobe, krvi,
    mesenih potreb
    in poželenja
    le Bitja duha
    le bitja luči.

    (by bin)

    Na tole ti pa najprej eno hudomušno pripomnim:
    Bah, klinc pa tak lajf, brez vseh teh sladkosti poželenj!!! :zeh: :) ))

    No, tvoja misel z “manj strahovi” bi bila ZELO dobrodošla – strah je namreč večni zaviralec razvoja na poti iz človeka v Človeka – v vseh pogledih! Z manj strahovi bi (se sliši paradoksalno?) bilo tudi manj prelivanja krvi! Pa tale z malce zmanjšanimi (predvsem materialnimi) željami, hrepenenji ipd., bi tudi svetu zelo prav prišla. Ampak! Na, pa smo spet tam – kjer bi kot “le bitja duha in le bitja luči” – teles več ne potrebovali. Ker pa kot človeštvo še nismo na tej stopnji razvoja, da bi kar brez teles (in njegovih potreb) frčali naokoli (no, ja – z redkimi izjemami, haha ;) ), bi bilo kar fajn, če bi počasi vendarle prešli na vsaj tisto vmesno fazo, ki je v duhovnem smislu – v telesu – še nismo izkoristili, bi nam pa omogočila vsaj malo več “človečnosti” za nadaljevanje nekoč pozabljenega začetka. Vendar z drugačnim, bolj izpopolnjenim načinom zaznavanja, z intenzivnejšo sposobnostjo doživljanja, občutenja, sočutenja, vživljanja … itn. “Dolga zgodba”, ki zahteva individualno voljo in veliko vaje. In spet na glas razmišljam … te naslutene možnosti, če so nam že dane, bi vsekakor veljalo razvijati sebi oz. človeštvu v prid. Kar je v pogledu evolucijskega razvoja tudi edino smiselno. Saj čovek vendar ni le telo! Duha in velik del neizkoriščenega potenciala UMA pa kar zanemarja??? … To pomeni ne razvija v smeri tako kot bi ju (še) lahko??? Škoda!

    ——————————————————————————

    Nocoj sem se precej pozno vrnila z ogleda neke izjemne gledališke predstave in še vsa polna vtisov (oz. navdiha) spisala eno pesmico, pripnem jo v naslednji komentar, ker se mi zdi, da bi pasala v kontekst teh razmišljanj.

    Ta pesem nima nobene neposredne zveze z vsebino nocojšnje gledališke predstave, ima jo pa s predstavo resničnega življenja!
    Igra je bila le asociacijski povod za iztočnico misli, ki sem jih vpletla.

    ————————————————————

    Skratka BIN & Co! Imejte skrajno lepo, naj vam bo vreme naklonjeno (sonce, luna …) dobra volja pa v prijetni blogerski družbi itak nikoli ne izostane. V mislih bom z vami. Pardon: v duhu! ;)

    Topel pozdrav iz Rima VSEM – še posebej pa klapi na jutrišnjem srečanju v Celju. Cjelu! ;) )

    Lahko noč

    p.s.: #380 – mi piace molto, Bin! :) ))

  404. 405
    ~ nagajivka ~
    9.05.2009 ob 02:56

    *

    ŽIVLJENJE = PREDSTAVA
    (predstava – v tem primeru mišljeno kot – to kar si predstavljamo)

    Prihod v življenje
    ni vstop na koncert,
    kjer gledal predstavo le križem bi rok …
    in čakal predjed,
    kosilo, desert …
    da drugi igralci postrežejo zvok.

    Prihod v Življenje
    je vstop v predstavo!
    V igro! V dramo! V dogodek resničen!
    Kako naj pa bo
    doživetje ta pravo,
    če sodeloval bi le “kot polovičen”?

    Vse je zares
    na odru resnice,
    ko vrata odpremo zavesti, duha.
    Podobno je v sanjah –
    letimo kot ptice,
    vse dóklej se ne prebudimo iz sna.

    Nam to kaj pove?
    O širši zavesti?
    Kjer možno ta trik je z umom preseči?
    V telesu ostati,
    na duha se zanesti
    … res mnogo bi dalo še z njim se doseči …

    Nekoč. Ni še čas.
    A dobra je vaja
    poslušanja zvokov z ušesom srca.
    Slišiš šepet?
    Spet strah ti nagaja?
    Razvijaj čutila modrosti duha!

    *

  405. 406
    bin
    11.05.2009 ob 13:33

    V veliki časovni stiski :sad: samo kratko “poročilo”.
    Srečanje v Celju PRIJETNO! :) Hvala vsem sodelujočim. Zvezda popoldneva je bil Anže! ;) S svojo modro držo in umirjenostjo nam je bil vzor! :) :)
    Mijau, prinesel sem deček tvojega duha med zbrane z branjem iz “Zlate ure”. ;) Svoje najljubše “blogodelavc(k)e” pa sem pogrešal. Drugič morda?

    Ko bom zmogel, se ponovno javim. :)

  406. 407
    bin
    11.05.2009 ob 22:14

    Nekoliko čudno pesem nocoj lepim. :oops: Na starih koreninah greha. :roll:

    IGRA

    V isti zasedbi orkester igra
    gala koncert
    ali za ples
    prebuja strasti v globinah duha
    popelje te v gibih
    do sedmih nebes.

    Na odru življenja vsi smo v predstavi.
    Zvezde, statisti in
    šepetalci.
    Vsak vse doživlja “po svoji glavi”,
    eni so rablji,
    drugi so talci.

    In vse je zares, vse kot pribito.
    Iz sanj se budimo
    le redko, … morda?
    Ptici zavesti je bistvo zakrito,
    duh se s telesom
    kruto igra.

    Širša zavest? Čez meje stopiti?
    Iz svoje ograde
    na polja prostrana,
    vojno med duhom, telesom krotiti
    z umom raz-um …
    bo prekvasila prana?

    Nekoč … je že danes, čas ne zastaja!
    Včerajšnja vaja
    naj vodi korak.
    V plesu, na odru, se vse že dogaja,
    ustvarja pogumni
    ploska bedak.

    Iskreno opravičilo vsem, ki boste morda prizadeti. :sad: :oops:

  407. 408
    bin
    11.05.2009 ob 23:44

    Pozno prijemlje ta luna??? :twisted:

    OGLEDALO
    V tem svetu stojimo
    kot v sobi zrcal!
    Levo in desno
    naprej in narobe
    gledamo neke
    čudne podobe…
    Le malokatera
    je vredna pohval.

    Nekomu je trebuh
    kot velik balon,
    drugi je prekljast,
    da komaj stoji,
    spet tretji se
    silno nemarno smeji
    četrti ima rilec
    kot cirkuški slon.

    Glej tamle je sosed!
    Prijazen fantič.
    Še včeraj je bil
    ves nežen in mil.
    Le kdaj in zakaj
    se je spremenil?
    Zdaj bode iz njega
    sam črni hudič.

    Naravnost pred sabo…
    Hejj, kdo si pa ti?
    Grdoba nemarna!
    Brezvredna nakaza!
    Nisem še gršega
    videl obraza …
    vse bolj in vse bolj
    se jezno drži.

    Pest ti pokažem,
    boš že videl kmalu!
    Takoj mi nazaj
    zažuga s pestjo,
    iz oči se ji bliska
    in gleda grdo
    lastna podoba
    v zvitem zrcalu.

  408. 409
    VILINČEK
    13.05.2009 ob 01:50

    Urejeno – izbrisano Vilinček! :)

  409. 410
    VILINČEK
    13.05.2009 ob 02:07

    Očitno je imel en škrat prste vmes in se je pesem kar sama oddala, preden sem jo dokončala :D Pisala sem namreč direkt v to okno… in potem pritisnila nekaj prehitro :)

    In strašno dolgo, dolgo traja, da iz tega prenosnega računalnika pridem znova tole stran.

    bom ponovila zgornjo pesem pa prosim izbriši.

  410. 411
    VILINČEK
    13.05.2009 ob 02:28

    Izposojeno iz tvoje pesmice :) In še enkrat se oproščam za škrata, ki se je prikradel na mojo stran :)

    ————————————————

    Če ti zaploskam,
    postanem bedak …
    Če rešim vse talce,
    pa zagrabi me vrag. :evil:

    Še rabljev zamero
    bi mogla nositi.
    Le s svojo bi vero
    svet znala rešiti.

    Sem dekle prijazno
    in veselih sem lic.
    Vam s točko pod razno
    povem raje vic.

    Bom rablje rešila,
    iz talčevih rok.
    A vraga prosila,
    za en mali odlog.

    Če k meni ga zvabi
    ta klic iz neba,
    Se slabo pozabi,
    ker oproščam za dva. :D

    Pravila so taka,
    ne odstopam od njih.
    Povem kaj ga čaka …
    že vezem mu stih.

    Četudi nesimisli
    in je v njih več reklame;
    Morda si premisli,
    ko raj ga prevzame. :)

Trackbacki

  1. » Čudna snov Iz moje glave

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank