Tukaj bodo imela prostor vsa naša “dela”, sporočila, o katerih ne želimo diskutirati.
To ne pomeni, da ne bi smel nekdo pisati o isti temi z drugačnim pogledom! Pomeni le to, da na morebitne odzive, izzive, ni potrebno odgovarjati! ![]()
Objavljeno v Sobota, 28. Junij 2008 ob 21:44 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.






19 komentarjev na “Nič ne sprašujem”
Tih bod baba zhmeshana ???
Še ena trdnjava je padla!
Še bolj zanimivo
kopipast z Vilinkine strani
~ nagajivka ~ pravi:
Julij 9th, 2008 at 9:17 popoldne
Evo, Vilinka, pa sem spet tu. Na večernem obhodu. Sem se prišla malo “pocrkljat” (beri: še enkrat prebrat tvojo pesem). Danes sem skupaj z drugimi obujala spomine na svojo drago, pred 15 leti preminulo sestro, pa sem temu primerno razpoložena. Ne žalostna, pač pa v prijetnih spominih zazibana in razmišljujoča.
Popolnosti ni, so le približki nje z okusom popolnosti, ujetimi v trenutke časa.
Kot je lotosa popoln cvet,
četudi izvlečeš ga iz blata
in želiš si ga objet,
tako trenutek v čar odet
je kot kaplja opijata,
ki v popoln hip ujet,
izrečen je brez besed.
http://www.youtube.com/watch?v=xWi0x_aOzeM&feature=related
Sem hotla čez gmajno v poljane na klepet, pa sem tukaj. Ni delo, ampak vseeno ni za diskutirat- zmanjkalo mi je baterije za miško. Kdaj pa, če ne v soboto zvečer?
Do zjutraj se bom že spomnila, iz kje jo bom izpulila 
Hmmm … morda iz gobčka kakšnemu mačkonu?
No, vedno dobrodošla na našem boš zaslonu,
v katerikoli štimi, v katerem koli sklonu!
Prednost “real-life-a” je v tem, da ima človek neprimerno več možnosti pri izbiri sogovornikov.
http://www.youtube.com/watch?v=t5ul6xa_tao
Razumem in grem na “turn off”. Upam, da bo sedaj bolje. Kvariti povprečnost z svojimi ideali je hudič.
Imejte se v svojih poljanah lepo, naj pojejo ptice, skačejo veverice, še kakšen ježek in to je to…
Vse dobro vsem skupaj.
Resnično življenje?
Kaj je to, “resnično življenje”? Je kdo od nas lahko prepričan, da je vse tisto, kar vidi, sliši, čuti okrog sebe, resnično? Mar ne lažemo tudi sami? Svojim najboljšim prijateljem, v svoji globoki poštenosti, z najiskrenejšo željo, da jih ne bi prizadeli?
Življenje je igra! V vseh oblikah. Igra nedolžnih otrok, igra ljubezni, igra za gledalce, (kot gledališka predstava), igra smrti! V tej igri sodelujemo, pa naj si to želimo ali ne. Tudi te poljane so del igre. Del “real life-a”.
Porednica;
to si razumela točno tako, kot si sama želela, oz. kot si si sama “prevedla.” Kaj sem imela pa jaz danes zjutraj ob 05.45 h v mislih, ko sem to pisala, je pa druga zadeva. Zapisala sem misel, ki je bila plod … eh, dolga zgodba. Plod mojega doživljanja in milijon misli, ki sem jih pač strnila v eno samo. To je pravzaprav edini predal, v katerem naj se ne bi pomenkovali med seboj. Vsaj tako si je Bin zamislil, ko ga je odprl. Lahko ti pa namignem, da je “snov”, ki se mi je sama od sebe premlevala v glavi in še kje, zanimiva. Morda pa ob kakšni drugi priložnosti rečemo kakšno besedo na to temo.
Z veseljem.
Čutila sem potrebo po tem, da jo “dam ven iz sebe”. Priporočam tudi tebi, kadarkoli te bo tako “prijelo.” Meni je pomagalo. Majkemi!
Joooj, što ste zápeli …
p.s.: Porednica; pa mi ja zdaj ne boš zamerila, še tega, ker nisem zjutraj ekstra tebe imela v mislih?

Kaj pa Maričko si poslušala? Careyevo? Dva komada sta na tistem youtube-u, si opazila? Bejba ima hudo dober vokal - blazno širok razpon skupaj s falzetom - “se splača” poslušat.
Aja, še to Bin;
“real-life” sem dala v navednice. Že zjutraj, ne zdaj. Opazil???
p.s.: to vprašanje ne pričakuje odgovora …
Misel porodi misel!
Ne kot odgovor, kot “eksplozijo”, ki jo je v meni sprožil vžigalnik v prejšnjem komentarju, sem zapisal svoje misli.
Kot sem si že v začetku zamislil.
nagajivka,
želim ti lep počitek, (kot si opisala “kučico” imam jaz eno takšno na Hvaru).
Vem, da aktivni imate hude pritiske in rabite čisti odklop. Če nam to uspe smo zmagali. Nisem užaljena, samo se zavedam, da sem tukaj totalni “brezveznik”.
In očitno imam komplekse. In čutim, da ne pašem v vaše poljane.
Porednica hvala. Hvala ti za lepe želje, predvsem pa za iskrenost. To cenim. Resno. Mislim seveda na ta del, kjer omenjaš komplekse. Za tako priznanje človek potrebuje kar veliko poguma.
Moje mnenje: vsak od nas nosi v sebi neke komplekse. Še največ jih ima tisti, ki trdi, da jih nima?
Dejstvo pa je, da se kompleksov najlažje znebimo tako, da se z njimi soočamo (v tisti najglobji iskrenosti samih do sebe), o njih razmišljamo in poskušamo odpraviti vzroke, ne le bremzati posledice … Podobno je s strahovi. Najlažje se jih znebimo tako, da se z njimi soočamo.
Kućica na Hvaru? Waw! Hvar je moj omiljeni otok. Tam … nekje živi del mene - skozi vse leto. Morda pa kdaj narediva kak biznis …
V stilu: menjam vse kar imam, za malo kućico sa pogledom na more …. beri: ko bom imela vsega vrh kape, vzamem svojo culico in grem svoje pesmi pisat in (iz)živet na “magistralo” poezije … (kar morje zame vsekakor je)
Hecam se. (Zaenkrat!)
Lepo bodi tudi ti. Na “prostihpoljanah” se seveda lahko vedno oglasiš, to smo ti že velikokrat povedali, odločitev je pa tvoja. Tako kot velja prav za vsakogar od nas.
Dodajam: http://www.youtube.com/watch?v=0hNHUgstmF4
Nagajivka,
kar se “kučice” tiče ni problem. Če bi lahko pripopala sliko bi jo. Jaz sem v Zavali (če ti je znano) večkrat na leto, ker imava prijatelja (domačina) in smo za vse praznike, (sem tudi botra) in seveda Junija, Septembra (nisva vezana na glavno sezono) na dopustu. Zavala je nekje bogu za hrbtom, brez “civilizacije” tako zelo, zelo krasna. Hrvatje gor ali dol, prijateljstvo to ne skvari. Mislim, da bi uživala ob “frišni” ribi, rakih ali lignjih, ob plavcu in petju škržatov.
Še enkrat lep doooolg počitek ti želim.
http://www.youtube.com/watch?v=9UihE1hWLAc&feature=related
Draga Poredna,
ti dajem besedo, da bom ob kozarčku domačega proška v mislih nazdravila s teboj. 
Virtualni svet pokazal mi je pot
in zanesel me na te poljane,
proste poti in preproste rime
vodile bodo me čez vaše pesniške oblike.
Pozdravljen, Drmagnum, med nami!
Tukaj smo, naši smo!
Vsi “predali” so ti na voljo, kot vsem, ki pridejo, ne sramuj se in ne boj, deliti z nami svojih misli.
O, Drmagnum!
Privedla preko virtuale,
te je pot, v našo družbo.
So poljane tvojo sled zaznale,
“sad-tad” padeš pod “okužbo.”
Rimanje - “bolezen huda”,
te lahko tako prevzame,
da brez večjega se truda,
v tebi zdravje s smehom vname.
Pa le pridi na “Klepet!”
Družbe tvoje smo veseli.
Bodi naš’ga šopka cvet,
skupaj bomo pesmi peli.