srenjski blog ~ prostepoljane

Nagajivkin prvi komentar sem preslikal tudi sem, v klepetalnico. (bin)

Bin! (ob 05.33 h)

Dobro jutro dragi “cimer”!
Pozdravljen nov “čarobni svet”…
kot bi prebudila se, na primer,
vanj, ki v mavrični je lok vpet.

Si res prijetno presenetil,
odprl okno v srenjski blog,
pesmim prvo iskrico zanetil -
da plamen grel bi naokrog.

Naj bodo dobrodošli vsi poeti,
dobrohotne družbe zbrane,
da skup’ svobodno poleteti
zmogli preko proste bi poljane.

————————————————-

Si se pa res potrudil, Bin. Pohvalno! In ta tvoja mavrica na zgornji fotki je fletna!

Ker s tehnikalijami v nadzorni plošči nimam prav nobenih izkušenj, se bom najbrž še krepko lovila. Ma bo že! Važno, da si naredil otvoritev rimarsko-srenjskega bloga za vse, ki nas bo “tiščalo rimat” … ostalo bova pa že sproti improvizirala … “prosto po Prešernu”, a ne!

Mmm … tole se pa prileže mojim ušesom - ob prvi jutranji kavi, ko sem še vsa na pol omotična … (glasba ne video !)

http://www.youtube.com/watch?v=EGtTblTR0YU&feature=related

Naj tudi tebe tole sveže prebujajoče se jutro, skupaj s prebujajočim blogom, ponese preko prostih poljan - v prijazen poletni dan.

Lp, do naslednjega rimanja! ~ nagajivka ~

Komur beseda več kot skupek črk pomeni,

komur izpoved ni vesoljni greh,

kdor jasno misel bolj od klobase ceni,

temu je namenjen blog za jok in smeh!

ČE OD PREDROBNIH ČRK BOLIJO ÚČI

NA TASTATURI STISNI CTRL-ne shift !

NA MIŠKI GOR, DOL, SCROLL ZASUČI,

Z BINOM IŠČEVA ŠE PRAVI GRIFT …

Še tukaj bom zalepil, kar sem Commonsenseju v opravičilo na njegovem blogu pustil.

Živel je kmet, je polje imel,
globoko preorano,
na njem sadil in plel in žel,
je skrbno, neugnano!

Pospravil že je prvi sad,
ki bil mu je v veselje,
ko mu naenkrat »zoduzad«,
prišel je sosed v zelje.

Zasadil je, ne da bi rabil,
na polje isto cvetje,
metulje k sebi je privabil,
ptic prelepo petje.

Kaj naj sosedu zdaj poreče?
Naj se z njim prepira?
Želi mu, da se v peklu peče?
Naj živega odira?

Ptica ima pač svoja pota!
Le tam se bo vgnezdila,
kjer ji prijetna bo toplota,
ljubezni, v gnezdo lila.

Zasadimo torej svoja polja,
da bo na njih ljubezen,
in mir in smeh in dobra volja,
in preudarek trezen!

Želim, da poljane imajo ptice in njihova krila
in, da se bodo rimanja tukaj pustila
tudi kakšnemu siromaku,
ki pač ni dorasel vašemu koraku.

http://www.youtube.com/watch?v=54TYlmVlZ2Q

Čestitam

@Porednica:

Hvala za spodbudne želje,
glasbo in čestitke,
naj tu odslej se rima melje,
v slogi, mimo bitke.

Evo še tebi enega Kreslina za lahko noč (”namesto koga roža cveti”)

http://www.youtube.com/watch?v=KW4xukDORL8

p.s.: žal zvokovna kvaliteta posnetka na youtube ni ravno vrhunska.

Visoko nad obzorjem orel kroži,
v krošnji hrasta šoja se ustavi,
v grmovju kos, se bratu kosu toži,
prepelica pa gnezdi v travi.

Kdo je ptica, bolj od druge?
Komu gre vesoljna slava?
Komu medalja za zasluge,
kdo je glavna ptičja glava?

Ptič je, kdor visoko leta,
kdor ima prelepo perje,
kdor nam lepe pesmi spleta,
kdor nam dobra jajca “serje”!

Zato porednica, s ponosom,
svojo vlogo tu opravljaj,
če kdo preveč bo migal z nosom,
po njem se “vžgat” ne obotavljaj!

Oho, se Bin je razpištolil,
že na prvi “krstni” dan,
napotek nam pod nos pomolil :
“z bojevitostjo na plan”!!

Heh, mislim, Bin, da kmalu
se bova midva preselila
in že v pljuvalniškem predalu
z užitkom žolč iz sebe lila ??

Enkraten, prepoznaven slog,
najboljši daleč naokrog,
nikoli niti malo tog -
to je lahko le vajin blog!

Uspešno so-ustvarjanje želi
Boa

Hvala Boa!

Poslej naj tvoj sarkazem,
ta teren si označuje
in na hitro, kot orgazem,
nam modrosti razpečuje.

Draga, konstruktivno
naj zdaj tebe potolažim,
veš, razmišljam jaz aktivno,
k’ter blogo_slog naj uporabim.

Se že s cimrom dogovarjam,
k’ je to obliko zasnoval,
a že ga nagovarjam,
da bi drug’ design izbral.

Lepo, da si po času
ti se dolgem oglasila,
kot, da si se po Parnasu,
v kakšno luknjo temno skrila?

Le pridi, Boa, kmalu spet,
to naš je skupni blog,
kjer sproščeno bode vsak poet,
oblikoval svoj slog.

Saj iskreno obžalujem,
da bolj malo rime kujem.

Ampak kliče tudi delo,
ki je pa že manj veselo.

Ko premor bom naredila,
se bom - sik! spet oglasila.

O, bitje ti marljivo,
ki garaš v tem poletju,
a ni čas, da bolj igrivo,
prepustiš se preživetju ?

Ko praviš, da je delo,
ki kliče kot dolžnost,
na žalost manj veselo,
povzroča ti bridkost?

Kar pavzo si vzami,
da nam ne pregoriš,
naj rima te premami,
le glej, da ne zaspiš.

Glavno švicanje je mimo,
evo, spet je čas za rimo!

Pravkar delo sem končala
in dovolj se nagarala.

Sveže, hladno - prava stvar!
Narava res je božji dar:

čisto malo še počakam,
potlej v hosto odkorakam.

Evo, že me Bin
kar aktivno ignorira,
se okol’ potika ta fakin,
namest’, da sem priparadira.
Že gradi se znova piramidna sila,

ki ga bo, morda,
na te poljane izvabila,
vem, sem neučakana za dva,
a nov “template” bi rada uredila !
Danes imam čas, pa še ustvarjat se mi da !

A brez soglasja,
ničesar zganjala ne bom,
ker res nisem tako žlehtno-pasja,
da ta nov pesniški bi blog silila v polom.
Binov čakam blagoslov, “umiram od dolgočasja” !

Boa, bod’ pozdravljena,
dovolj si v delu švicala!
Zdaj, upam, si pripravljena,
da s strupom nas boš špricala.

V hosto pa nikar ne hodi,
menda živi tam hudi volk,
te ne rešijo ne sik, ne vbodi,
niti vpitje, še manj molk.

Bin, pa blagoslov?
Ta komunist, po srcu, duši?
Prej star´mu dedu zrasel zob bo nov,
prej močerad prilezel ven bo v hudi suši,
Kot si bom vzel pravico, ki mi ne pripada, dovoliti.

Kdo sem?
Čemu na svetu?
Le kako naj vem,
kdo je kdo, v duetu?
Kdo naj komu da soglasje?

Kaj pomeni ženska roka?
Nežna duša, jezik trd!
Jama do pekla globoka,
ona lepa, jaz pa grd!

Komaj, da se dotaknila,
najinega je zavetja,
že iz njega veje mila,
nežna sapica poletja.

“To mi deli”, nagajivka!
Spusti dušo na poljane,
tu že vse veselo čivka,
poje pesmice ubrane.

#16 - Bin!

Pa vendar si mi žegen dal,
da dizajn sem spremenila,
kar pravično je in prav,
brez tebe res si ne bi dovolila.

Zdaj povej, če te kaj moti,
da commonsensev razpoznavni znak,
izbrala sem, imaš kaj proti?
blogo_slog je ta veljak!

(vsaj zame)

#17 Bin,

Danes malo se izživljam,
od vzhičenja sem čisto preč,
rojstvo bloga še preživljam,
z jezikom ostrim, prava reč,
a v dušci blago podoživljam,
vse kar zgleda kakor meč.

Mar ni dovolj ti vsa pohvala,
moj vzhičeni hip hip hura,
bo tudi tukaj ista štala,
da le šef je, ki velja?

Dobila sva le eno platno
in dvoje škarij, joj prejoj,
dejanje noro in potratno,
ali nove družbe soj?

Raztegni platno, kroj zariši,
kakor ti srce veleva,
ne kot mačka, ne kot miši,
kot prijatelja se zreva!

Je utrudljivo, tole delo,
vsaj tako se včasih zdi,
nagajivko je že “vzelo”,
zdaj verjetno sladko spi?

#21, Bin, heh, ne…

obiske smo imeli,
igrale so kitare,
smo ubrano peli,
pesmi dobre, stare.

Prevzame nostalgija
me ob prijetnih zvokih,
ki mi jih kompanija,
prinaša po obrokih.

http://www.youtube.com/watch?v=S4i-cOv69tw&feature=related

Minil je le teden dni,
v novo smer se svet vrti.
Le kako ga dohitet?
Nič ne vem? Le kje začet?

Pa vam pošljem le pozdrav,
s sončnih plaž in morskih trav,
sinjih valčkov, iskrih pen.
vam podarja jih BOHEM.
—————————–

Tokrat le na kratko, vas bom že dohitela

Super, sem zelo vesela, da se je odprl en tak zanimiv portal Čestitke.

Berem, berem…
diham zrak,
ki poživlja
moj korak.

Dobra volja
se kalim
ko se toku
prepustim.

z dobro voljo

Hejj Vilinka sem vesela,
da si na poljane priletela!

Hvala ti za lep pozdrav,
tvoj pridih nam pride prav!

Še kaj pridi na obisk,
uravnavat nam pritisk.

So vmes me zmotili,
pa delam napake.
zato se oproščam
za prve korake.

Drugič bo bolje! Vsaj upam

Vilinc,

nikar se ne obremenjuj,
ti kar veselo stihe kuj,
evo, bodem jaz tvoj lektor,
slovničnih pravil detektor.

ho ho ho …

Žal mi rima ni več dana,
že preganjajo me vstran.
A v jutro že zarana,
zaželim vam sončen dan.

Super je tale stran. Prebrala, sprehodila, vdihnila, izdihnila, pljunila, zaplesala, zaigrala… Uživajte mi, se še vrnem nazaj

Pa da ne pozabim

Debele kaplje z lica ji drsijo,
v globokem vdihu prsi vztrepetajo,
med prsti dolgi ji lasje polzijo,
kotički ustnic rahlo trepetajo.

Ne, to ni danes, to so le spomini!
Na neko zgodbo, polno hrepenenja,
zgodbo, ki življenje jo začini,
z veliko sreče, radosti, trpljenja.

Prihaja čas, spet ta prizor bom gledal.
Najdražjo, in sinje obzorje.
Saj ne veste, kaj bi rad povedal?
Jutri zjutraj, greva spet na morje!

Odhajam torej na dopust! Se vidimo, beremo, tipkamo, in vse ostalo, čez dobrih deset dni.

Waw, Bin,
tvoj spomin,
poletno vroč
in sijoč,
še živi,
do teh dni
in kar nosi,
kar nam trosi,
še v nas budi,
spomin na … tiste dni!

Lepo!

Maksi uživajta vidvá,
tam ob morju-kar se da,
obudita, osvežita,
vse kar v sebi nosita!

Gospod bin,
meni ljubi fakin,
z brki ali brez
in seveda brez obvez,
imejta se lepo
naj modro bo nebo,
in polno vetra v jadra,
kamorkoli ladja že zajadra.

Vilinica ti uživaj in plavaj
morski zrak, sonce in slano morje,
vsak večer poglej to širno obzorje,
ob zvoku valov se uspavaj.

Nagajivka moja draga
ostali sva sami za vraga,
ampak kjub moji slabi rimi
sva eni dobri štimi.

Porednica, … ja, sej …

———————————————–

Bin, tale duet je pa zate - preden si natakneš plavutke in odplavaš v “summertime” …

http://www.youtube.com/watch?v=iCaPno7QChY&feature=related

UŽIVAJ in SREČNO!

Ste poslali me na morje?
Res odjadrala bi tja.
Tam kjer voda in obzorje
v žarkih se dotikata.

A je moj dopust že mimo,
od nedelje sem doma.
Sreča se nasmiha BINU.
jo želim mu iz srca

Bin srečno pot in vse najlepše ti želim, uživaj v polni meri Nestrpno čakamo na tvojo vrnitev

Nagajivka in Porednica. Nista sami: Mi trije smo najboljši par in upam, da se nam še kdo pridruži. Seveda kmalu tudi BIN

Mi trije smo najboljši par?
Nekako treba je začeti!
Poete vabim na oltar,
je v zborčku lepše peti!

Vilinka si je odpočila
in v morju čofotala,
elana polna se vrnila,
zdaj še nam ga bode dala.

Jaz pa skor’ na “škrge diham”,
že me vleče, vabi morje,
preddopustniško sopiham,
v glavi same vroče štorije.

Malo še vas zanemarjam,
ne dohajam še vsega.
Vsem mogočim se ukvarjam,
še pod vtisi sem morja.

Vse bi rada obiskala,
ki svetlili so mi dan.
Pa preširna je obala,
pa sem tukaj in spet tam.

A se željam pridružujem,
da bi zborček tu nastal.
Preden kuhat odpotujem,
še pošiljam lep pozdrav

Kar počasi se Vilinka,
na realo adaptiraj,
nam kot morska potepinka,
kaj poletnega pričaraj…

Pod valove morske pene,
si potunkala glavó,
si mar srečala sirene?
Povej nam kakšno zgodbico…

Nagajivka mi očita,
da se ne javljam na klepet,
a jaz, buča zabita,
pišem verze v “zdravo svet”.

So preširne te poljane -
jaz sem tule kar zgubljen.
Malu tu, malo tam kane -
saj ne vem več, kam naj grem.

Dragi Mijau, kar tu ostani,
tukaj rimarji smo zbrani.
Da ustrežeš našim muham,
naj še kavo ti zdaj skuham?

NAGAJIVKA.

Če sem srečala sirene,
žal le tiste od rešilca.
V trenutku te zadene,
in pretresejo se krilca.

Je zaplavala k usodi?
Vem, le to, da ni več živa.
Ji zastal utrip je vodi?
V miru ženska naj počiva.

Slišala sem potlej zgodbo,
ji nek fant je šel pomagat.
A je zdravstvo dalo sodbo,
da ni vredno se zalagat.

Na sosednji plaži. Nisem bila priča, le tuljenje sem slišala in potem vozilo, ki je drvelo proti plaži. Baje jo je fant nek oživljal in še je delček dihala… pa je bila medicinska pomoč polževo hitra in potem je zdravnica kar presodila, da se ne splača več truditi. Fant je izgleda bil medicinec in ji je celo predlagal način pomoči, pa se baje niso dali prepričati. Sicer pa so to le govorice, ki so priletele do nas. Kdo bi vedel? Ženska bi naj bila stara okrog 75 let. Ne poznam je, ne vem kdo je bila? A se takole zamisliš. A se res za take ljudi ni več vredno truditi. Ne vem?

Seveda so bili veseli dogodki, ta je edini taki temnejši… A sirene iz tvojih rim, so me spomnile na tale delček.

Obljubim, da bom bolj vesela,
še jaz MIJAU bom zapela.
Da preda se naši hrani,
in ostane tu med nami.

Vidim, da ti rima teče,
gladko čisto in brez zmede.
Da si maček svoje sreče,
ki nam nežno mehko prede.

Da popravim vzdušje….

Kar v mačka sem te prekrstila.
A bil kriv za to je tvoj “MIJAU”
Upam, da bo tvoja volja mila,
ker moj duh, je včasih zaletav.

Vilinček, 40#

Hja, takšno je življenje.
Včasih nam veselo maha,
včas’ dotakne nas trpljenje,
amplituda niha brez predaha.

Za izpoved tvojo hvala,
noč vzela je gospo,
sled pa njena bo ostala,
odnos se nov rodi s temó…
(Za tiste, ki ostajajo za njo …)

#41 & 42

Naš Mijau je maček pravi,
predenje mu je v naravi,
rad ima, če ga pobožaš,
da le koga ne ogrožaš!

Mijau je občutljiv mačkon,
sploh ni tipičen škorpijon,
dobrohoten in prijazen,
le premalo rima nam - za kazen?

Za spokojno noč in dobre misli in sanje

http://www.youtube.com/watch?v=SFDyC0Lnd40&feature=related

Boa vsem
za lahko noč
pošilja še
en stiskec vroč!

#45

Porednica nam draga,
je noč bila spokojna,
od dobrih misli blaga,
od lepih sanj opojna.

Hvala za sinočnjo glasbo. Vidim, da te je “gospod s tisto črno kitaro” (V.Kreslin) čisto očaral.

————————————————-

#46

Boi pa
za dober dan
pošiljam
en objem skesan,
da še Mijau
bo lažje spal,
da več ne bo
me kaznoval.
(v pljuvalniku, na primer)
————————————————–

Prav vsem,
pa na tej strani,
v tej družbi naši zbrani,
jezikavka ~ dobro vam jutro želi,
naj glasba vas tale prav nežno zbudi.

http://www.youtube.com/watch?v=paHlDr7kXIo&feature=related

Jaz bolj otrok sem narave,
zato ne pijem prave kave,
ne kadim, se ne drogiram,
nad pijanci se nerviram.

Mladec nisem več zelen.

Da več bi pisal, sem prelen.

Mijau!

Ker ne piješ kave,
nizek ‘maš pritisk
in kot otrok narave,
rad prideš na obisk.

Si zvišaš malo tlak,
za nas tud’ poskrbiš,
rime rolaš kot tobak
in nikoli ne vzkipiš?

Mladec nisi več zelen,
krokodilčki so zeleni!
A tvoj duh je potešen,
ko v očeh so prebujeni.

Samo, da ponagajaš, pa si zdrav! Ha? Priznaj!

Mijau alternativni
paše k boi konstruktivni!

Kolikor sebe poznam,
ni me povedati sram,
da imam tudi kakšno napako:
Včasih v jajcu iščem dlako,
nisem dovolj potrpežljiv
in občasno sem tudi vzkipljiv.

To ne pomeni, da nisem klasa,
a za dobre lastnosti naštevati nimam časa.

Samo pozdrav,
in že brzim.
Vas kaj kasneje,
še vlovim.

Dotlej pa zaželim
prav vsem lep dan
naj srečen bo
in nasmejan.

Se še vrnem kaj.

Poskušam znova. Nekaj so mi zablokirale povezave in ni šlo oddati na to stran. bomo videli, kako bo s tem sedaj. Tokrat pošiljam iz drugega maila.

Samo pozdrav
in že brzim.
Vas kaj kasneje,
še vlovim.

Dotlej pa zaželim,
prav vsem lep dan,
naj srečen bo
in nasmejan.

Vas kaj kasneje še vlovim.

Nekaj mi nagaja povezava in ne gre oddati sporočila sem. bom skušala ponoviti.

Samo pozdrav
in že brzim.
Vas kaj kasneje,
še vlovim.

Dotlej pa zaželim,
prav vsem lep dan,
naj srečen bo
in nasmejan.

Vas kaj kasneje še vlovim.

Zdaj vidim, da je ta forom moderiran in zahteva šifre. Vpisala sem se pod mavrico. Upam, da nisem povzročila kakšno zmešnjavo. Sem le vstrajna, to je moja napaka

Še en poizkus. Mogoče pa je bila kriva naša centrala, ki nam je ponagajala. Bomo videli, če bo šlo oddati to sporočilo

Naš vrli Mijau
je tukaj priznal:
“Sem pod kožo krvav!”

To je pošteno,
nič narejeno,
priznanje iskreno!

#51

Hejj, hvala vrli Mijau,
dobro idejo si mi dal:

Tu odpirajo se posti.
Kaj, če zate enega odprem?
Da našteval boš lastnosti
dobre svoje - niet problem!

To najdaljši bi, po moje,
post bil blogo_zgodovine,
če še mi naštevali bi tvoje
prvoklasne vse vrline.

Ha?

#52

Res je, Boa,
Mijau je ta,
pokončna hoja
vedrega.

le preizkušam, če zadeva deluje,
pa rime natresem, kar tja v tri dni.
Vilinček prav rad tu gostuje
naj splet ta še bolj zaživi.

In odfrčim. Še pridem kaj, če ne prej zvečer in še kaj spišem. Uživajte mi

Poizkus še iz drugega maila Pa da vidimo.

Vilinka! V moderacijo ga je vrglo - pa pojma nimam zakaj? No, ko sem ta tvoj komentarčič odobrila, se je pa prikazal. Sem še frišna blogerka … in se učim. Ampak še vedno ne vem zakaj ga je vrglo v moderacijo, saj nisi nobenega linka dodala. Hmnja, navodil za uporabo se mi pa ne ljubi preučevati. Saj bom, no, saj bom. Počasi. Poletje je!

Pripis ob 17:23 -

Res je danes nekaj narobe s tem komentiranjem! V pljuvalnik sem kar dvakrat zaporedoma odposlala isti komentar, ki pa mi ga noče objaviti. Sistem najprej zahteva neke šifre za potrditev identitete, potem mi obljubi, da bo komentar objavil, kakor hitro ga “moderator” (torej jaz) odobri … ko pa pridem v nadzorno ploščo, pa tam med “čakajočimi za moderiranje” ni nobenega zapisa! Haloo? A je komu kaj jasno? Se vam podobno dogaja? Hm. Počakajmo, morda pa Siolovci le posodabljajo sistem. Bom sledila in sporočim, če kaj pametnega pogruntam.

Skušam znova iz Vilinček, pa da vidimo

Skušala sem znova iz Vilinček.

Ne gre in mi je napisalo tole:

——————————————

Vaš komentar je bil označen kot spam; lahko da je prišlo do napake in v tem primeru se vam opravičujemo. Komentar lahko potrdi administrator bloga, zato ga prosim kontaktirajte.
E-mail naslov: blogi@siol.net.
————————————————-
Torej me je nekdo/nekaj dodal med spam. Siol??? Bo treba koga pocukati za rokav in povprašati, kako je s tem? In pri commonsensu je bilo čisto enako. Če bere te strani, se mu še enkrat opravičujem, prav tako tebi Nagajivka. Očitno je višja sila. Ali tehnika ali pa…???

Tokrat ti pošiljam iz drugega maila. Upam, da bo šlo vsaj s tvojo odobritvijo.

POD VILINČEK NE GRE!

Le toliko, da boš vedela. Mogoče pa je kaj narobe z nastavitvami? In enako se mi je dogajalo pri commonsense in se mu moram še enkrat opravičujem.
Očitno je res nekaj na Siolu…

Gre samo iz mavrice

by ~ Nagajivka ~

Draga Vilinka,

sem že na tvojem blogu pustila odgovor na tele nevšečnosti,
za katere pa zaenkrat še vedno čakam na odgovor od Admina.
Tvoj zg. komentar je lepo čakal v moderaciji in šel gladko naprej, zdaj, ko sem ga potrdila.
Vendar pa je kar nekaj komentarjev (tudi tvojih!) danes bilo izgubljenih!
Sploh pa mi ni jasno zakaj bi ti bila “spam”???
Mi bodo razložili!

p.s.: commonsense je na dopustu, pa se nam bo, upam, pridružil,
ko se vrne.

Fajn bodi in res mi je žal za nastalo štalo.

V pričakovanju odgovora s strani administratorja te lepo pozdravljam.

Sporočim!

Medtem, ko se mučim s kuhanjem mareličnega džema, je tukaj še bolj vroče. Upam, da boš -jivka premagala BB.
Za tolažbo pa nekaj iz moje “spominske knjige”:

http://www.youtube.com/watch?v=Vw5Vcnjv5Bo

Briši, briši tole zmedo,
se ponavljam, kakor lajna.
Sem preveč nasula v skledo
Se oproščam, ker sem vstrajna

So mi javili s Siola,
da le šlo je za napako,
pa sistemska me kontrola,
kar dela je med spako.

Je že vse dobro. So mi javili, da je šlo za avtomatsko napako, ki ga je naredil sistem zaradi velikega števila komentarjev v kratkem času.
Tisto ponavljanje, pa kar pobriši.

Lep dan ti želim, si še pišemo

Hejj, Vilinček
jaz pa nisem
s pojasnili
zadovoljna.

Nasul Adminček
mi je pisem
z navodili
“iz vesolja”?

Spet poslala
sem nazaj,
mu s vprašanji
zatežila,

da b’ dognala
kaj je zdaj,
prave vzroke
bi odkrila.

Pravi, da se
registriraj,
da ne označi te
kot spam,

vmes pa v miru
komentiraj,
če se usmili
te program?

Zdaj spet čakam,
da pove mi,
par detajlov
razloži,

vmes, ko v potu
se namakam…
danes dela
imam za tri!

————————————————-

Hvala tebi Vilinka in Porednici za obisk in “posevke” na tej strani. Lepo, da vsaj kdo “zalije vrtiček”, kadar me čas “baše” …

Se javim kasneje. Lep dan vsem!

Evo, vmes mi je Marko poslal odgovor, ki ga zdaj kopiram sem. Odgovor na to - kako se “registrirati”.

————————————————

Živjo,

za lažje komentiranje (če uporabniki pogosto komentirajo) si je dobro ustvariti svoje uporabniško ime – se registrirati. To pa naredijo tako, da obiščejo stran http://blog.siol.net/wp-signup.php (ali pa na Blogos vstopni strani kliknejo na gumb »Registriraj se«). Če komentirajo le občasno, to ni potrebno

lep pozdrav,

Marko

————————————————-

No, pa vem(o) še nekaj več. V izogib ponovnim, morebitnim, nevšečnim pripetljajem? Upam.

Nagajivka mašina je le mašina
toda mi smo le ena skupina,
da lahko rečeš k… gleda tebe stroj
nas zanima prostih poljan razvoj.

Vročina je naredila malo škode
in vsak išče izvir hladne vode,
so sive celice na dopustu
možgani pa na strmem spustu.

Porednica

Res ne zanima me mašinoslovje,
le kolikor je nuja za blogovje,
bolj zanima me izrazoslovje.

Vsebine tiste, ki sprosté,
ki možgane, dušo in srce,
še česa novega naučé.

Blog je dobro pomagalo,
samospoznavalno je zrcalo,
naših misli, čutov ogledalo.

Napev vsake pisane besede,
umirjenosti polne ali zmede,
nas na neko novo pot privede.

———————————————–

Vsem želim lahko noč in mirne sanje

Dobro jutro dragi bohemi!

Vidim zdaj, da odkar vam za dobro jutro popam neke nežne baladice, ste vsi skupaj še bolj uspavani.
Evo vam danes nekaj dobrega starega rocka, pa da vidim, če bo vsaj to kaj zaleglo!

Bohemian rhapsody:

http://www.youtube.com/watch?v=2WgO3Pp9CWY

p.s.: nothing really matters to me!

Hvala za pesem. Jih veliko poslušam.

Evo ti vračam:

http://www.youtube.com/watch?v=Zo52T7uKOJU&feature=related

Me glasba vedno vleče k sebi,
S Queen-i se je dan rojeval.
prinese tiste iskrice v tebi
Ne moreš vstran. Še ti bi rad prepeval

Beseda danes je bolj kratka.
Me žal zdaj služba že lovi.
Nerada bi bila le sladka.
pa vendar, vikend lep naj poleti

Nisem, danes tiste prave energije. Zelo malo sem spala. A bo obljubim, da še kaj tukaj natresem in se vam pridružim v kakrkšni koli rimariji. Vem, da še bo veselo.

objem, obema… vsem

Glasba vleče
nas v čas,
preobleče
zvoke v nas.

Zvok je misel
ki se s čuti,
zlije v smisel,
da peruti.

Krila v letu
razprostrem,
v nje poletu
je objem.

Zven objema
moj obstoj,
me prežema
kot opoj.

Je opojnost
v smereh,
nje ubranost
po poteh.

Pot, ki vodi
me v daljavo,
nasmeh povrne
mi sanjavo.

Vse je glasba,
vse je zvok,
preobrazba,
epilog.

Zvabi me
na potovanje,
pogled pokloni
nove sanje.

————————————————–

Draga Vilinka, evo, pa si me pod #74 navdihnila, da spišem pesem, posvečeno GLASBI. Tale moja je danes sicer precej sanjava, verjetno se pozna, da je petek, (hvalabogu!), ko telo že nujno potrebuje počitek, predvsem pa več spanja po delovno napornem tednu.

Porednica tudi tebi hvala za Queene - Freddie-jev vokal pa vedno znova poboža mojo dušco.

Obema želim lep in sproščujoč vikend.

Pozdrav in lahko noč vsem, se rimamo!

Ker smo gusarji ta pravi,
s prijatelji smo šli po Dravi:
čolna dva in štiri vesla
in, seveda, štiri tesla.

Pijačo smo imeli s sabo
(vreme tudi ni bilo slabo -
sonce je kar dobro peklo),
potovanje pa se je vleklo.

Pet ur trajala je rajža,
ko nam je pošla korajža.
S čolna sem se spravil ven,
le po eni strani opečen.

Zdaj si opekline mažem,
rdeče-bele noge kažem.
Moja de: “Saj se mi smiliš,
a le kaj na plovbo siliš?”

Draga NAGAJIVKA:

Krasna pesem glasbe veje
še jaz zlezem pod odeje
SE ovijem z melodijo
naj utripi zaživijo

prilagam svojo že spisano pesem, ki sem jo namenila glasbi, poeziji. Je v obliki GAZELE. In še melodija, ki me je prevzela. Drugače jo izvaja tudi Sekret Garden (ta verzija še lepša) A je nisem našla na youtube. Upam, da ti bo všeč.

Thomas Kinkade’s Pastorale
http://www.youtube.com/watch?v=fSKfZeKzPJI

Slišim te… tvoj neži glas, igra z angeli nocoj;

pod milino tihe glasbe, srkam magični napoj,
ki po stezah čustev,vodi do nebeških vrat srca;
med solzami tenkočutnih strun,prelivaš se z menoj,
ko plešem z nočnimi metulji,bisernih kristalov;
kakor bi svetleče iskrice, se dvigale v nebroj,
tako me nese spev neba, v večnost harmonije…
da za trenutek bi ujela, se v blaženi spokoj
in v zvezdah zagorela, v neskončni melodiji,
kjer v brezčasju širnega obzorja,pluje žarek tvoj…
kot ptica k soncu bi letela in šepetala v noč:

Slišim te…tvoj nežni glas igra z angeli nocoj…

Pa še glasba od Sekret Garden. Ta je bila podlaga tudi za delček moje prve sončne pravljice, ki je nastala v začetku mojega ustvarjanja. Glasba pisana na mojo dušo in srce. Uživam ob njej. Lahko rečem, da so tudi taki delčki zame poezija. In vidim, da si tudi ti navdušenka, ki se zna predajati in dobesedno poleti ob njej.

Secret Garden - Prayer

http://www.youtube.com/watch?v=V8ozqfuM9go&feature=related

Mijau zapisal je o reki,
ki je tudi meni blizu.
Skočim vanjo kar v obleki,
se pridružim rimam v nizu…

A na drugi strani Drave.
mala rečica se zvija.
Tam del moje je narave,
v njej se skriva poezija.

Nje ime tako velelva,
Mar se zlila v njo je pesem.
Že se “pesnica” ogreva,
da obraz ne bo preresen.

Katera reka je to?

Pesnica je meni znana.
Tam sem se precej namučil
(to bila so leta rana),
da sem se plavati naučil.

A Pesnica se dolgo vije,
ko čez mejo je postala naša.
Kje dom je tiste poezije,
ki jo Vilinčica razglaša?

kopipast - #76

Mijau:

/”Ker smo gusarji ta pravi,
s prijatelji smo šli po Dravi:
čolna dva in štiri vesla
in, seveda, štiri tesla.

Pijačo smo imeli s sabo
(vreme tudi ni bilo slabo -
sonce je kar dobro peklo),
potovanje pa se je vleklo.

Pet ur trajala je rajža,
ko nam je pošla korajža.
S čolna sem se spravil ven,
le po eni strani opečen.

Zdaj si opekline mažem,
rdeče-bele noge kažem.
Moja de: “Saj se mi smiliš,
a le kaj na plovbo siliš?”/

————————————————–

Mijau veslač je pravi, resen,
voda dobro nanj vpliva,
v ritmu spisal nam je pesem,
zgodba v njej je zanimiva.

Spuščal se je dol po Dravi,
med tokovi manevriral,
v čolnu gusarji ta pravi,
prav nihče se ni nerviral.

Žal mu je, da je pozabil
ščitni faktor plus deset,
1/2 sebe soncu je nastavil
zdaj ga peče za znoret.

Na srečo ga najdražja vila
nežno z jogurtom masira,
davno mu je obljubila,
v dobrem, zlem, ga zdaj podpira.

Vilinka - #77 + #78 + #79:

Vilinček magično odkrije
zgrete glasbe vodni vir,
k reki Pesnici zavije,
dušni poteši si mir.

Košček pravljice natresla
si še semkaj, na to stran,
barve mavrične prinesla,
ritem tvoj je zmer’ ubran.

Za “secret garden” tebi hvala,
z glasbo si še nas ogrela,
instrumentalno si izbrala,
s krili violin letela.

Glasba tvoja je vrlina
skoz katero se izraziš,
glose tvoje pa milina,
z vedrino svojo nas oplaziš.

————————————————

Hvala ti Viličnk - za vse dotike!

Jaz pa dan sem ta prežvela
tam ob sinjem, toplem morju,
s soncem vročim sem gorela,
galebe štela na obzorju.

Pa na glavo sem skakála
in se tunkala do dna,
se z nogo boso dotikvála
meni ljubega morjá.

Zdaj bom lažje tu se pasla
preden pojdem na oddih,
v morski klimi gor sem rasla,
morje zame je navdih.

Pozna sem, pa sem vaju le prebrala.
Jutri najbrž ne bo časa (me najbrž ne bo doma), a se vama v ponedeljek obvezno pridružim in še kaj spišem.

Hvala za rime,
in plavajoči nasmeh.
življenje pač teče
po skrivnih poteh.

Je Pesnica reka,
ob njej je moj kraj.
Je polno spominov
če se vrnem nazaj.

Sem drsala, plavala
večkrat ribila v njej,
Rezljala piščali,
iz vrbovih vej.

Učila življenja,
spomin na očeta.
Na moje sosede,
na vsa tista leta.

Ko vsak dan v naravo,
so nas gnali izzivi.
v njenih svetovih
si dušo pojili.

——————-

Malo je pozno za več in tudi te rime so bolj tako. Kot sem že napisala v ponedeljek.

Nagajivka: in ti praviš, da si morska deklica. Zdaj bolj razumem zakaj pogrešaš morje?

Mijau: Zanima te kateri kraj? Bom skušala kak dan zaviti v rime. Danes je že pozno, res pozno

Lahko noč in lepo nedeljo obema

Pošiljam pozdrave,
ker to mi je v krvi.
Odhajam v dolino
loviti postrvi.

Lep indijanski pozdrav od Vilinčka

Kam odhajam?

A je to mogoče
dolina Soče?

Postrvi je lovila???
Kam, hejj, le kam
jo danes je mahnila
ta Vila naša mila?

V “pesniško dolino”?
Kjer se reka njena vije?
Kjer dušni mir si najde,
kjer izvir je poezije?

Poglej si Mijau “ciganke”,
kako navihano
zastavlja nam uganke,
z avtogramom indijanke?

O, vidi, vidi,
nova stran se je odprla,
čeprav vem zanjo,
me ni mikalo,
da bi vanjo zrla.

Rimati ne znam,
pišem bedarije,
če kaj rečem,
se kdo pojavi in
me privije.

A danes se ne dam.
Rečeno je, da je “klepet”
za vsakega obet,
da kaj napiše,
spacka ali nariše.

Zato grem v svojo smer,
in naj bo brez zamer,
če sem ne pišem,
da koga ne opečem.

Aja, in kaj bi sedaj
sploh dejala?
Pred kratkim bil je mlaj,
a ni, da bi se smejala.

Življenje vozi svojo pot
in marsikdo zavit
od svojih zmot,
živi s sanjami ovit.

Pravim vam, res ne znam
rimati za vsako ceno,
a če rečem vam,
da je megleno,
potem tako vidijo
moje oči.

In dokler se ne zbistri,
me tudi tukaj ni,
saj res ne znam,
kar bi vaše
srce si poželelo.

P.S.
Se opravičujem, ker sem kar padla vmes. In moja pesem nima niti repa ne glave.
Kar pomeni, da ne sodim sem.

Vsekakor sem pa navdušena nad vašim entuziazmom.
kar tako naprej, dragi moji blogerski kolegi

uau,

najlepša številka, ki sem jo lahko dobila

..kdor se spozna v numerologijo, bo vedel, zakaj se gre…, tudi ta ni slaba

Hejj, Vlatka!

Končno si se oglasila
in prišla poklepetat,
blog si ta “blagoslovila”,
nehala boš cepetat??

Praviš, da te megla moti
in, da ti nagaja mlaj,
ti jasnino bi ob poti
luno polno, ves čas, kaj??

Le še pridi ti kaj spesnit,
kadar bo ti do klepeta,
tu ne mislimo se zresnit,
sred’ čvekaškega planeta.

Osmici dve-simbol Saturna
prav na tebe sta čakali,
je devetka hitra, urna,
ti ustrelila srečo v kali!

Popolnoma te razumem, da ti ni do rimanja, saj si vendar predana prosti poeziji. Prav je pa, da veš, da si vedno dobrodošla - na prostihpoljanah -Vlatka!

p.s.: hejj, pssst … imamo tudi pljuvalnik, veš …

Lepo, da si se oglasila in fajn bodi!

nagajivka,

hvala za topel sprejem.

Sem znova prišla do teh vrat.
Kjer moja se duša nasmeje.
S postrvmi tešila sem glad,
kjer VINETUJA doline duh veje.

Če kdo se bo tja še pognal,
ime ji res tako pristaja.
Zato indijanski pozdrav.
Vilinček pač malo nagaja

Niti soča, niti Pesniška dolina (čeprav mi je ta zelo blizu) pač pa dolina VINETU. Tukaj sem se danes potepala.

———————————————–

Vsem lep pozdrav in še jutri kaj:) Vidim, da se je tudi Vlatka pridružila. Čeprav ni to moja stran, a pridi še kaj.

še preden odšla sem na pot.

Pesniška dolina! O, ja.

Vidim, da mi je na koncu ostal delček od rim, ki sem jo nameravala spisati.:) Šlo je za nekaj, česar nisem dokončala.

Nikar tega ne jemljite resno

Vlatka, tu nihče ne ocenjuje kvaliteto rime - tu le klepečemo. Sicer pa, vaja dela mojstra.

Kaj bi ti, če bi bila učiteljica, rekla učencu, ki bi se izgovarjal, češ, tega ne bom dela, ker ne znam?

Raje bodi pogumna, kot Mujo, ki je iskal zaposlitev v Nemčiji. Javil se je na oglas, ki ga ni razumel, pa se je znašel pri ženski, ki je iskala dojiljo. Rekla mu je: “Vi pa niste kvalificirani za to delo.” Pa je odgovoril: “Nema veze. Ja brzo učim. Samo jednom mi pokažite…”

Tam, kjer potok Skralska teče,
brunarica je zgrajena.
“Dolina Winettu” se ji reče
(V imenu napaka je storjena).

A v postrvih ni napake,
ko jih postavijo na mizo;
zaslužijo si hvale vsake:
vsak si je prste še polizo.

Od Majšperka proti Rogatcu,
kraju se reče Zgornj Sveča.
Pred mostom tabla kaže levo,
tam gurmane čaka sreča.

Pozdravljena Nagajivka, Mijau, Vlatka

Potem sem jaz, kot tisti Mujo:
ki mi pravi: “PIŠI KAKO GOVORIŠ”
da čez vsako besedo tujo,
naredila en velik bi križ

No zdaj sem pa izvedela še nekaj več o dolini “VINETU” Winettu Hvala.

Lepo mi bodite na sovji strani. Malo natesnem s časom, a se še kaj javim.

@Vlatka; z veseljem - kadarkoli!

Kot za blogerski ves svet,
tudi zate tu velja,
dobrodošla na klepet,
v skladu volje in želja.

Kot sta ti tudi Vilinček in Mijau lepo povedala!

————————————————–

@ Vilinka;

Tvoj stih je v veselje,
polepšaš nam dan,
krasiš to pročelje
nam prostih poljan.

Praviš:

“lepo mi bodite”
na SOVJI tej strani,
res sove tu skrite
in čuki smo zbrani ???

————————————————-

Mijau poznavalec
je geografije,
če pišeš “na palec”,
ti stke litanije.

Ne moreš na finto
nikol’ ga ulovit,
pobarvan je s tinto,
iskri kot karbid.

————————————————–

Lep dan VSEM!

http://www.youtube.com/watch?v=ZHMHEXHOkFc

Pišem in pišem,
in delam napake
hitim skozi dan
pa me tepejo kvake.

Med SVOJIM in SOVJIM
je velika razlika
pač v glavi je zmeda,
pa mi nekaj skovika.

Se oproščam, le tipkarska napača

A smeh je pol zdravja.
moj duh mi veleva.
Še koga okužim??? (razkužim)???
naj ta ne sameva.

Četudi so krivi,
prehitri le prsti.
In vsaka se druga,
mi rima po vrsti.

A kot sem že rekla,
je glava pač trda.
Namesto medice,
namažem vam strda.

Se malo sprijema
in ves se že grudi,
a vodi me vnema,
Vilinček se trudi

Še nekaj kar tako… naj bo za dobro voljo danes sem malo zmedena in smotana in še kaj

objem.

Je lajtunga dolga,
a to vse že veste.
Nekje nad oblaki,
se vijejo ceste.

Hvala za glasbo,
ji prisluhnem zvečer,
Da “Eros” popelje,
v sanjavo me smer.

v službi sem brez zvočnikov, možnost slušalk, a me danes čas malo tepe, pa ga bom dejansko preložila na večer.

hvala Nagajivka, lep krasen dan ti želim

Jezoš, Vilinka nena zaj biti
tak’ fejst samokritike polna.
Iz napače je vredi štos narditi,
čuj, rime so tvoje mehke kak volna!

————————————————-

Sem vedela, da ti bo Eros všeč!

“Se basstase una bella canzone?”
se sprašuje Ramazzoti,
ker ve, da pesmic na milione,
se rojeva in bohoti.

A glasbe nikdar ni preveč,
vsak si svojo štimo ubere,
nje počutju ton zveneč
primerno muziko izbere.

Tudi tebi lep dan še naprej!

p.s.: zdaj grem pa v nadzorno ploščo raziskovat in ugotavljat kako se vaše povezave dajo v blogrolo. Če mi ne uspe, vas bom prosila, da mi ta “tehnološki podvig”, razložite v preprostem, razumljivem jeziku.

Porednica, če hočeš biti
tudi ti v tej blogroli,
treba nekaj bo ukreniti:
ne razmišljat gori, doli.

Kaj, ko blog bi svoj imela,
zgodbe svoje nam delila,
če prav kmal’ ne boš začela,
boš spomine pozabila!

Evo, naj še tebi “izpolnim eno glasbeno željo”:

http://www.youtube.com/watch?v=54XRNQ2C2×0

Nagajivka, “Rolling (ali Rowing) on the River”, bi lahko meni posvetila glede na # 76. Smrk!

Jokica!

Evo še zate nekaj:

http://www.youtube.com/watch?v=zW2-_01i48w&feature=related

p.s.: ta štiklc ni mišljen kot črn humor … na nedavni tragični dogodek … na Savi …

Vsem bralcem pa hvala za razumevanje čustvovanja “sivih eminenc” … ah, ja … (prevod v blogroli)

Mijau! (na mojo #105)

Pa to je hec, lepo te prosim,
ki je daleč od resnice,
take, ki jo v sebi nosim,
nena delaj mi krivice!

p.s.: za vse neštajerskogovoreče: nena = (nikar) mi ne
———————————————–

Mijau je nežna dušca blaga,
a, ko je treba - zarohni,
da je uravnana njega vaga,
čivkajo že ptički vsi!

Prekrili modro so nebo
oblaki temni, vse je tmurno,
že grmi, se vsulo bo,
nevihtni bliža se nocturno?

http://www.youtube.com/watch?v=btkM7gkoLjY

Vanessa Mae & “storm” … ko je tudi “nevihta” lahko čisti užitek …

Samo pomežik soncu jutri kaj več

Zdravo Jivka,

počaščena sem, da sva moj skromni blog in jaz zaslužila od tebe čisto pravo, nama namenjeno pesem!
Frustrirana sem, ker si nem morem vzeti časa, ki bi ga z največjim veseljem posvetila bloganju - posebno zdaj, ko se že tako “poznamo”, ampak obveznosti kličejo - ja, včasih tudi na nedeljo ali na praznik. Saj ne bo za večno tako, in ko bom lahko malo pavzirala, si bom dala duška!
Seveda bom pa vmes redno vrgla pogled v vaša bloganja!

Imejte se najlepše!

Ne bom klepetala,
mi danes ni dano,
Zato bom poslala,
čez prosto poljano,

le tople objeme
in še kakšen pozdrav.
Da poln radostne vneme,
bi se dan prepoznal.

Boa dela še naprej,
mora, ve, da nima kej,
saj, če bi namest’ dežja,
cekini padali z neba,
vse drugač’ bi blo poslej.

A nikar se ne frustriraj,
ti kar v miru sproduciraj
kar je treba za prež’vetje,
pa četudi je poletje,
le uspešno konstruiraj.

Vsi na istem smo kot ti,
vsak po svoje se bori,
da nekak’ se preskrbimo,
to življenje preživimo,
da le smisel v nas živi.

Hvala, da si se oglasila
in nam svojo sled pustila,
danes nisi sikala,
v prozi si nam štrikala
na rimo pa kar pozabila?

Hecam se!
No, ti se kar oglasi, ko ti bo čas dopuščal. A pazi se! Če te predolgo ne bo, se zna zgoditi, da te z Vilinčkom prideva spet malo “podrezat” …

A Vilinček tudi dela
nima časa za klepet,
ravno fajn se je ogrela,
posel že jo kliče spet,
pred compom ji ne da sedet!

Tudi teb’ Vilinček hvala,
da prihajaš na to stran,
polno verzov si natkala,
čutnosti nasula v dlan,
z nasmehom nam polepšaš dan!

Delovni dan je zame za danes končan, zdaj se pa spravljam k prijetnejšim opravilom (košnji vrta), da se še malo razgi