Voj

miks 27.09.2016

Na križ poti, med boj in tekmovanje,

sem bil postavljen njega dni neved.

Izbral sem boj in s tem zapravil sanje,

uspeh in slavo, zmage sladki med.

.

Pred tekmo se postavijo pravila.

Teren, sodnik, nagrade, …, lesk zlata.

Poraz in zmaga sta odsev slepila,

sta dva obraza istega boga.

.

Boj vodita obup in groba sila,

sodnik „post festum“ sodi vzrok gorja.

Kazen za kri in strah, za strta krila …

Tam zmage ni, izgubljata oba!

.

Če bi tedaj, v davnini, vse to znal,

brez dvoma bi ponovno boj izbral.

  • Share/Bookmark

Stamprle sonetja

miks 20.09.2016

Kaj te ni sram?

Pred Mojzesom davnine in ne pred tem,

ki gre po tvoji poti?

Pred modrim starcem in pred mladcem

v zmoti te ni nič sram …

za trhle korenine?

Ostanki v kamen vtrte

bolečine prejšnjih rodov,

so le drobiž v raboti.

So kamen pod kolesjem,

vam napoti, oholi pisci …

Nove zgodovine.

Saj ni resnica v kamnih,

ne v pisavi.

Moč ni v pozlati črk,

ne v njih številu.

Življenje vse zapiše

v gube časa.


Zlata teleta v veri in postavi,

rajske vrtove v pesniškem slepilu …

Kot blisk in grom

z Olimpa v breg Parnasa.

  • Share/Bookmark

Naša

miks 15.09.2016

Tu stojiš, pomnik branilcem domovine,

na horde Hunov, Keltov, Otomanov,

nosilce nove vere v svet poganov,

kresove s Čavna, Nanosa in Katarine.

.

Tu si, ker se razstira zor z višine,

na bela jadra drevnih Benečanov,

na polja in gradove Habsburžanov,

na sneg v gorah in cvetni kras doline.

.

Tu stojiš, v škrlatu rujevine

čez strelske jarke Ogrov in Germanov,

prelita kri Venetov in Slovanov,

za vero in cesarja, … za praznine.

.

Tu stojiš in še budiš spomine

na domobranstva TIGR-a, partizanov,

na duh pravice in zaton tiranov,

na duh, ki v naših srcih ne premine.

.

Tu stojiš, kot steber bolečine,

pomnik na kljun in kremplje vojnih vranov,

nedolžne žrtve vseh megalomanov,

vest novih piscev nove zgodovine.

  • Share/Bookmark

Sloves

miks 10.09.2016

Tokrat, draga moja, te bom zapustil.

Da te poznam, preveč sem veroval.

Kar hočeš in kar sanjaš, vse kar želiš …

Da ti lahko vse dam, preveč verjel.


Preveč si me v intimi razvajala.

Ubogala na vsak ukaz, kot sužnja.

Nikoli nisi z besedo tarnala,

s temno senco čez obraz, nikoli.


Ti, ki te poznajo, pa so mi rekli, …

Da te preko vseh meja zlorabljam..

boljšega ljubimca, da si zaslužiš …

Nekoga, ki ne išče, temveč zna.

Kaj naj? Priznam, še vedno sem v iskanju.

Ne tebe, sebe iščem. Kot odmev.

S teboj me ni. Pač, sem. V odpotovanju.

Tvoj je poslednji stih. Labodji spev.

PSST

Ne ni presahnil vrelec pod ponori,

le bunker, zid njegov, je vse bolj čvrst,

kar porodi nemir v viharni gori,

v dolini brez sledov prekrije prst.

  • Share/Bookmark

KrižPoti

miks 29.08.2016

Le kam naj se obrnem na križpotju?

Nad brezni grap, ki jih slabó poznam?

Kot noč in dan sta si stezi v nasprotju,

na koncu vsake pa se znajdeš Tam.

Naj grem, kot mnogi že, na pot tirana?

Naj lomim pred seboj, vse kar štrli?

Drobim skalovje, da bo pot zravnana?

Naj se podreja cilju čar poti?

Naj grem po drugi potki, čez skalovje,

da ne pogazim na poličkah rož?

Pustim, da se čez pot razstre grmovje?

Brez cilja grem za srcem, figamož?

Mogoče pa ti veš za tretjo pot?

Ne žrtev, ne tiran ne bom na njej?

Sledil ti bom in te nazval Gospod,

le na križpotjih mi za Pot povej.

  • Share/Bookmark

Vživljenje

miks 25.08.2016

Včasih se zasedim na gozdnem robu.

Grmovje gledam, drevje in bršljan.

V kamnitih tleh je njih koren, usoda,

nad njimi večen boj za svetel dan.

*

Polegle veje leske, kostenike, …,

dušijo pod seboj vse kar kali.

A vitko protje, njihove mladike,

srobota in bršljana ne zdrži.

*

V ozadju trhel hrast in krepka smreka.

Poganjek ovijalke kvišku spe.

Ne v zložnost in udobje, spe v življenje,

po gladkem lubju se na smreko pne.

*

Pa pravijo, „rastlina nič ne čuti“.

Nič ne razume, nič je ne boli.

Vseeno zna izbrati pot življenja,

le človek se od nje več ne uči.


  • Share/Bookmark

Družinje

miks 18.08.2016

Odraslo bitje. Človek, Jaz, oseba, …

dostojen strankec, partner drugim jazom,

z lupino, ki ga ščiti pred porazom,

z lupino, ki je bistvo in potreba.

.

Samo tako ohranja duh svobode,

obstanek in nedotakljivost ega,

človeški duh, ustvarjen da presega

mesenost sle, ki v njem žari in bode.

.

Ko pa zaide med ti dve lupini

nič krivi plod užitkov in pohote,

zavolj ljudi, in da ne bo sramote,

kot kamen zrno Jaz ga v kašo mlini.

.

In je gorje in strah in bolečina …

Dve jajci in otrok še ni družina.

.

*****

.

Pa vendar brez življenja ni obstoja.

Življenje pa ni Jaz nedotakljivi,

je žito in plevel na plodni njivi,

je gon nadaljevanja z larfo boja.

.

Vsem nam je larfa videz in zaščita,

oklep slabotnih v metežu spopadov,

dednina nabiralcev in nomadov,

pred vsakim in pred vsemi varno skrita.

.

Taka je karma, božji glas, usoda …

kjer bosta vsak svojo lupino strla

in kot en Jaz naprej v življenje zrla,

bo vzklilo seme njunega zaroda.

.

Šele, ko pade zadnja senca dvoma,

je čas za koituse brez kondoma.

  • Share/Bookmark

Ona v dihu

miks 29.07.2016

Ko se v vršacih zima razbohoti,

ko star viharnik v mrazu zadrhti,

v izvirih spodaj utihnejo klokoti,

le tu in tam še kaplja prislezi.

Z odjužno sapo Vigred se prismeje.

V osojah zliže zadnjo plast snega.

V globokih špranjah črni led segreje,

v izvirih spet izdatno klokota.

  • Share/Bookmark

K > raj

miks 24.07.2016

Naš svet je mreža jarkov in ograj,

razpetih med spontanost in obrede,

star pajek, čas, jih brez prestanka prede,

človek pa s skoki čeznje hoče v raj.

.

Temu so včasih rekli kurbaraj.

Z vso težo, ki jo nosi zven besede.

Ščepec užitkov za neskončje bede,

lahkoten spust, a ni poti nazaj.

.

Pa vendar gre stezica iz pekla.

Preraščata jo trnje in koprive,

stopinje ozke, škrapljaste in sive …

Ljubezen jih kot potko prepozna.

Ljubezen pa ni strast ujeta v mreže,

je čustvo ki ljudi s svobodo veže.

  • Share/Bookmark

Zelo stara zgodba

miks 19.07.2016

Nekoč, ko je Gospod ustvarjal svet,

vsa zemlja je bila še prazna njiva,

je dal človeku za tri križe let …

Da se plodi, ustvarja in uživa.


Čez čas ga pred obličje je pozval.

Videl je v zemlji brazde, cvet in seme,

pa mu je ustvaril delovno žival …

Naj mu pomaga, da ne zgublja vneme.


Stváril je osla in mu dal tri križe.

Žival je skromna, „eden bo dovolj!“

Daj meni“ se primakne človek bliže …

Ponosno nosi križa preko polj.


Znova je Bog z Očesom svet oplazil.

Povsod je videl kupe, blagostanje.

Stváril je psa, da bo dobrine pazil …

A zgodba s križi gre v nadaljevanje.


Še tretjič se je spustil raz višavo.

Videl je ljudstvo, ki se dolgočasi.

Stváril je opico, za smeh, zabavo …

Njej dal en križ, a dva … pohotni rasi.


Tako teko zdaj reke naše struge.

Tri križe kakor človek, vredne želje.

Dva križa vlečeš in garaš, za druge,

še dva v pozoru, kdaj ti kdo kaj spelje.


Potem je za človeka konec boja.

Če prideš živ skozi vso to norijo,

kosmat in siv drsiš čez rob obstoja …

S stola na stol in vsi se ti smejijo.

  • Share/Bookmark
blank